Katolišk cerkven Ust, Tečaj XII. V Ljubljani 22. "Tinina 1859. Ust 2<». Slavo o ti sla rit/a lela. Leto k koncil gre! Kako se bomo po keršansko poslovili z njim, ki ga nikoli več ne bo? Prosimo Boga milostniga, de bi nam odpustil. Kar smo zamudili, de bi nam prizanese!, kar smo zagrešili. Zalo si pa tudi mi vsi nasproti odpustimo, kar smo se kej nasproti žalili, ali zdaj ali kdej. Vsim tedaj vsi zavolj Jezusa odpusti iii o. i n v s e ž i v e i n m e r I v e p r o s i m o z a v o I j Jezusa za zamero. I parno sicer noviga leta dočakali, ki je pred pragani, vender za gotovo ne vemo; še marsi-ktere, ki nc mislijo, utegne poprej smertua kosa zadeti: torej čujnto v gnadi Božji, ker ne vemo ne ure ne dneva, kdaj Gospod pride. — Zdaj pa Bog daj vsim srečo, blagor, veselo, zdravo Novo leto: Ic samo satanu iu njegovim hlapcam podeli njih osnove in potergaj zaderge. ki jih dobrim nastavljajo. Marijino češenje. Ko noč prežene svitla zarja, Bli.š zvez«! in mesca o h I e d i ; ko prepelica prt budi Se v rosni travi ; kliče ovčarja Petelin zbirat čede J raje. Zaslišim zvona glase blage. Glej angelj jc prišel k „duhovni pneodi," Pa nlno ec vstrnsi prcsvela diviea: „Nc boj se, Marija, nebeška kraljica, Ti milost hi našla: bi. z straha mi bodi! Boh Mati premila , In sina rodila, Ncbeškiga vecniga Kralja.44 — Na nebu jasnim solnee nje, In čeda v sencici leži. Na čelu knn tu pot stoji. Pobožno ki se zdaj odkrije, Povzdigne duh. seree v višavo, Ker zvon doni Manji v slavo. Ki angelju rekla besedo pohlevno: „krilatec nebeški, p-ikUoiC Gospoda, ki večno kraljuje od roda du roda! Glej tukaj divico preslabo in revno Vse voljno stoiiii, In voljo Kpolniti Nebeškiga večniga kralja." - Se solnee skrilo. r\e/.d tnirjada Na vediim nebu prioagljA. Prot domu voz ratar pelja, Berž polna je mu skednja sklada. V okrožju vse potihne kmalo. Le zvon doni v Marijno hvalo. Marije, ki hči jc brez greha spočeta, ki kači peklenski je glavo razierla, Adamovemu zo|>et neb-sa odperla Dcvica ob cniuu iu Mati preuvet*: Nam Mati premila Je Sina rodila Nebeskiga vecniga kralja. In ko že luniea priplava. In vse okoli je tiho !Se dolgo bije na uho Mi zvona glas: .Marija zdrava!44 „Oj zdrava Božja porodnica. Nebeška VMtiiljena kraljica."4 Janez Bile. Življenje vjelit/a pašami Ha Molka, ki ga j c popisal sv. Jeroniin (Kp. III. I. 3.) Autiohija je mesto v Sirii. Tri tavžciit korakov od tega mesta proti izhodu je majhna vas. ki seji Marouia pravi. Ta vas je imela zaporedama več gospodarjev in varhov. Ko sim bil v svoji mladosti v Siiii, je piišla v posestvo mojiga Gospoda papeža Kvagrija. Imenujem pa to vas zato, de bodete vedili, kje sim zvedil, kar bom pisal. IM je tukej človek, Sirec po rodu in jeziku Imenovali so ga Malka, — mi bi mu rekli kialj (malek ali melckj. Z njim vred je živela pa tudi prav stara ženica: bila je pa že tako obnemogla, da bi ji bil vsak dau smert prerokoval. Ce bi bil človek pii njima vidil še Janeza, bi si bd mislil, da sta evangeljska Cahaiija iu Klizabcta, tako ita bila oba goreča iu pobožna, tako sta pogosto oba hodila v cerkev. Jtd sim sosede spraševali, kakšno zvezo imata med seboj? ali sla zakonska? ali sla si v rodu? — Z enim glasam pa so vsi pripovedovali od nju ljubezni, hogo-Ijubnosti. in kaj vem kaj še vse čudniga. Ta odgovor me je še bolj mikal. Grem k tistimu človeku, ga sprašujem in to-le mi pove : hragi moj sin! doma sim v Muronii. Bil sim edini sin svojih staišcv. Silili M» me se oženiti, da bi sc ohranil ujih rod in bi imeli komu iztočili svoje posestvo; jaz pa sim hotel biti menih. Ker me jc oče le silil v zakon, in se mi jc mati le perlizovala se oženiti: popustim starše iu domovino. Vdariti sim jo mislil proti izhodu, ker pa tega zavolj bližnje Perzije in zavolj rimskih taborov nisim mogel Kvcršiti, jo mahnem pioti zahodu. Brešua sim imel pri sebi le za silo. |»a kaj bom dolgo pravil* prišel sim do pušave kalcidiške. kije bolj pioti jugu med lini in K so. Tam dobim nekaj menihov, pridružim se jim, poslušam njih nauke, skerbim z delam za vsakdanje potrebe, in krotim s poštam meseno poželenje. Čez nekaj let se me pa loti misel domu iii. Mali je še živela; oče pa je hi! že umeri, kakoi sim bil zvedil. Zakaj pa sim si bil zmMil sc domu v črniti '* Menil sim tolažili mater vdovo, predali svojo dedšino, razdelili nekoliko denarjev med ubožce, podariti nekaj samostanu, ostalo pa — kaj se čem sramovati iu tajili siin mislil za-*e prihraniti. Ko moj samost jnski sprednik ta sklep zve, mi je jel vpiti, da to je hudičeva zvijača, iu da v leiu poštenim kožuhu je zavil stari parkelj. Kdor tako dela, je podoben psu. ki se verne k temu, kar je izkozlal. Veliko pu-avnikov jc hudoba s tem ze zmotil; on je zvita buca.ki ima vedno zakrit >vuj hudičev obraz. Spomiual me jc tudi veliko sveiopiscniskih zgledov, iu rekel ua priliko: Ali ui Adama iu K\c prekanil s tem, ker jima jc Božjo natoro obetal? Z dokazi me prepričati mogel ni; pade tedej p i ed-mc na kolena, me prosi, da bi ga vender ne zapusti, da bi vender samiga sebe ne pogubil, in da bi sc vender /.dej ne ozeral nazaj, koze derzim za drevo. Gorj»-meni revežu! premaga! sim siojiga svarivca z žalostno zmago; menil sim namreč, da mu ni toliko mar za moje reseiijc. knlikoi /a s v o |0 tolažbo. Spremi me iz samostana kakor bi <*premlje\al merlica. Za slovo pa mi sc rece: Vidim le. sin. na -lk»»vam. Na p »Ji o.I Ileroe pluli K-i je blizo cc»te puhava. ki> r se vlacugaiski Saiaceiu klatijo. I*.»potniki "»e teb l|inli boje. Zbere se jih torej več. da bi z zdru-z»-iio iii ■ « ;•» nevarnosti toliko lozej u-li. Tisiikrat. ko sim i.»/ po »»i»«val. iijs ,e bilo zbralo okoli sedemdeset. Bili s • m« .s trmi uio/ e. ze nc. m;a«lclici in otioci. In Icj! ua c »\..r na- napadejo l/.maeliti. .labali so kamele in konje: i • ••■li »i »>t»iu-..-iic i:, oviie glave: l»ili so uapoi na^i : vlekli s» /a -»lo»; piaj-e in široke cevlie: viseli so jim laz t um tuli: vigili -o /. nena;»»timi loki, imeli so »lolge sulice -niso ;»aioi» . -Ii v i» »i . ampak prišli so na rop. Zdej na-polovr. ii/,,i.»|m- iti na v-e kiaie zlecejo. .laz. ki silil bil v sv .jih iii; - > «• »lavni j posestnik dedsine, iii ki sini se bit p »-pozno -I ..»--..ii. il.i-.in /.apustii samostan, pridem ravno lihimi! go-podai|u v roke. kakor ta zeliska. Potem na-p*je-». pa k.i i. »ni djal? nesejo nas na v kamelah po Mi»ki pu--ivi. Vedno -nio hi 11 v >tiahu. ker nase jahanje je bilo bolj podobno liseiiju kakor sedenju. .Napol slovo meso smo imeli za zivez; kameliio mleko pa za pijačo. Iloj-deoi • do v elike ieke. jo piciiicdcmo. plidemo \ sicdo pu--ave. iii zde i -iii » hiii na gospodovim «1011111. kjer smo po šegi ncici liikm mogli g -podim » in otroke častili 111 se jim ukla-ijali. Zdelo - mi je tukej kako; ko bi bil v jeci za peri: spremenili so 1,,1 oideko. ali prav /.a prav slekli so me, da sim se ueil nag iiodili. ker vročina tistiga kraja tli pel pustila d: lizika z.akiili kot sramoto. Postav ijo me za ovcaija. I *»1 le 111 o.iavilo s, m inifl pti obiluo-ti težav to tolažbo, tla sini le rciiko volil sioje go-p»idarje in sosuznjc. .Mislil sim se ncKoliko po::ubiiiga oeaku .lakopu. in spominjal sim se .Mo/.e-a: »»ha sta pasla tudi v pu-avi ovce. Za žive/, sim imel s.i in mleko. Vedno sim molil iu prepeial p-alme. ki sim >«• | || i,,| naučil v samostanu. Sca-ama se mi jc -n/!i'-t l.ko piikupila. tla sjrn sC je se celo veselil. Boga -im iivalil. da mi |e bilo mogoče zivc>i po metliško na tujim, ker sin» ia stan l»il zapustil v domaeii. Ali oj ! kdo je laku -knl. ni i». ga liildic nc na|d«l? oj! kdo ve šteti in kdo j o zna v s, n:tgo\e zanjke? >kiit sini bil: vender najde me njegova neviisljivosj. \| gospod vidi, kako se ii|egova ceda muo/i. i:s n.e graie vreduiga nad m» noj zapazil ni; i««iil sim namreč. da apostelj je zapovedal svojim gospodar j »-m zvesiu slu/iti. kakor Bogu. IIoče 111»; zato poplačati iu me se bolj vdaniga storili. Pas čem? Ila mi ti-to ženo. s kteio sva bila nekdaj vkup vjeta. Branim sc. pravim, da s:m kr.stjaa. prigovarjam. da mi ni pripu.šcno vzeti zetn , klele 4110/ -.• /ivi. Njeniga iin»/.a so bili ravno tisti krat \ »li. kako. k, in ga «lj>-Ijali v diuge kraje. Zdei go-sp.ni;.| »»tniiv ;a. p.ip.toe ga nerzrrri-i.a logota. z golim mečem bore mahniti p - meni. Kri bi bil pulil, ko hi berž rok po Ž»ni -i»-guil ne bil. Ta dali pride noč prezgodej; bila je zame tudi temnejši ko navadno. Nevesto pel eni v napol razkrit bcrlog. Sklepa nuji žalost in gioza eden druziga; molčiva. Z lej se le začnem spoznavati breme svoje sužuosti; veržem se na tla in začnem jokali, da sini zapustil svoj meniški stan. ter rečem: Ali v to sim prihranjen jaz ubogi grešnik? Tako deleč so me pripravile moje pregrehe, de bi s sivo glavo devištvo zgubil in zakonski mož postal ? Kaj mi pomaga, če ravno sim zavolj Boga zapustil starše, domovino in premoženje, če pa storim to. zavolj česar siin vse zapustil, da hi ne storil? Hrepenel sini po domu. zato moram to terpeti. Kaj bova počela, duša moja? Ali bova poginila? Ali bova premagala? Ali čakava Božje roke, ali se hočeva prebosti? Zadeti meč v se: bolj seje bati dušne, kakor telesne smerti. Tudi z ohranjanjem čistosti se pridobi krona mai(cinikov. Spričevavec b»m Kristusov, ako-1 avtio ležim iiepokopau v pušavi ; sam sebi hočem bili pre-ganjaie iu mailcrnik. To /.gnvorivši potegnem v čemi noči blisketeci meč. nastavim ojstnno proti sebi 111 rečem: Z Ho-gam! nesrečna žena; boljši je. da me častiš marleriiika, kakor da bi me spoznala v zakonski zvezi. Zdej pa se ona verze pred-me na kolena iu rece; Prosim te v imenu Jezusa kii-lti-a. iu zarotim le |»ii stiski sedanjiga časa: nikar ne prelivaj kervi zavolj mene! Hočeš pa Ic umreti? predeli z nožem poprej mene: boljši je, da se tako skleneva * . Tudi ko hi m«»j lastni mož zopet k meni prišel, bi vender vedno hotla varovati čistost, ktere sim se privadila v su/.nosti ; ljubši mi j(. zgubiti življenje, kakor čistost. Ti hočeš umreti, kei se bojiš z menoj meseno skleniti? vedi: jaz bi uiiiei la. ko bi se ti sklenili hotel Imej me za nevesto sramožljivosti. in veze na| naji vez duha, lic pa vez mesa. Gospodarji naj si mislijo, ila s\a zakonska; Kr-stus bo vidil. da sva brat iu sestra. I.ahko jih bova prekanila iu zakona prepričala, ako se hova tak-» ljubila Obstanem. pravi. «la sini oslermel iu občudoval m»»č žene. in da -im jo kal.oi svojo nevesto t dik«« bulj ljubil N i lil pa vender nikdar nisim njeniga /nota: dotaknil s,- nikdar nisim 1.je mesa. ker hai sim s(- zgubiti v -taio-ri. kar sim si olna-nil v mladosti. Preteklo je veliko veliko ».ui v takim zakonu: bila sva gospodarju ljuba zavolj poroke, in ni ga bilo sum. da bi hotla uhe/.ati. Včasih me cele mesce ni bilo doma; zvesto s;m pasel cedo po piisavi Dolgo potem sedim nekiga dne sam v pušavi: vidil druziga ni-im kakor zemljo in nebo. Prcmišlu|cm to in lino; spomnim se tudi drusiue menihov, posebno obličja samosianskiga očeta, ki me je podučeval. hranil iti. iu ki me je bil zgubil. V takim premišljevanji zagl«-daiii mravljišč. vidim po ozki stezi pridne mravl e no-iti veči bremena, kakor so bile one same. Klic so \ gobi kit u'sile nekake semenske zenia: ene so tirale perst i/ jame? ene pa -o delale jezi nalivam v bran. Peri e -o-kei bele za zimo in so zerna tiresekov ale ). da bi j h ogieta in tiamoeena spomladanska /.»-inlia v zeli-a ne spicm lui.i: 1» pa — 11 v slovi —iiini žalostovau;: merliče iz j ime nosile. 1'o.sehi.o sim sc cit-lil da pi i faki množici ui noiiena nolieiii nagajala in ji uaspiotovaia: in kaj še? čc je k!11.1 i»«»il liuiaio ali biciiienain paola. -o urno druge svoje ram« po-l-lav.l - in |i pomagale. Pa k;.| bom (oliko govoiil? ti-ii oau s,1 uii n.»'iravile miaviii- veliko vesflju. >pomuil sim se t4i*ii Saiuiii'i:a. ki nas \o-ne misli, ali oe pa nista spomnil*, dc ni prr|iu-rno samiga si-be umoriti. Niso bile z<*rna. ampak jajca. Kdor hoče o.l mravljtncov kaj prav mirnima brali, dobi v Natur und Offciibarung 9. Heft, 5. B. nosila. Prideva do reke (bila je tu do 10.000 korakov), napihujeva mehove, ne nanje vsedeva, iu zročiva se vodi. Sede na iueho\ih sva pa vedno ludi z nogami nekoliko veslala, da naji je voda dalje nesla iu da sva se uižej na uiiiut kraji ustavila. Storila sva to zato. da bi bilo težej za nama najti sledu Pri piepeljevanji se je meso zmočilo; nekoliko ga je ušlo po vodi. listalo ga je komej še za tri dni. Pri vodi sva se tudi že ua prihodnjo žejo do sitima uapila. Zdej pa jo stečeva in se vedno na/.ai ozerava. Vec sva prešla po noči, kakor po dnevu, ker bala sva se zalezovanja Saracenov , tudi ker je bila vročina silno huda. Se zdej se revež tresem in kri v žilah mi zastaja, k-« to pripovedujem. Tretji dan pa od deleč zagledava tiekej. kar so je vidilo. kakor da bi dva kamele jahala. Kaj nama liocc druziga na misel priti, kakor da naji gospodar zasleduje iu smert napoveduje. Dojiva se; stopinje v pesek vtisnjene so naji pa izdajale. Kako si hočeva pomagati ? Bila je precej zraven na desni jama. ki je deleč pod zemljo segla; ali bala «va se kač. gadov, škorpjouov iu druzih strupenih žival, ki hodijo v take kraje zavolj .strašne vročine sence iskat. Stopiva vender v..njo; pa ne upava si deleč iti iu ostaneva precej pri vhodu ua levi strani; ko bi bila šla dalje, naji bi bila utegnila smert tu zalezti, kjer sva ji ubežati hotla. Misliva m : če se naji rcvežev Gospod Bog usmili, bova rešena; če pa 011 naji grešnika zapusti, je v jami gotov grob. Kaj meniš, k<*ko nama je serce tolklo? kaj meniš, kako sva se tresla, viditi pred jamo stati svojiga gospodarja in eniga so-snžnjev, ki ji je bila sled pripeljala do najuiga zavetja? Obljubim ti. veliko težej je smert pričakovati, kakor smert prestati. Zopet sim zavolj strahu iu truda jecial; iu ker mi je gospodarjev glas po ušesih šumel, si besedice žugniti upal nisim. Hlapca posije, da bi naji iztekel iz jame; sam pa derži kameli in naji čaka z golim mečem. Oči imajo pa to lastnost, da če prideš iz solnca na temoten kraj. nič vidil ne boš. Taka se je godila (udi temu hlapcu. Stopil je v jamo; pa vidil naji ni. Gre torej kake 3 do 1 vatle deleč naprej. Gledava mu za herbtam in poslušava glas, ki se razlega po jami: Obešen jaka pojdita ven! pojdita po smert! Kaj postajata? Kaj se obovtavljala? Pojdita! Gospodar vaji kliče iu čaka. Se ui izgovoril, ko sva v temi zagledala levino, iu lej! ta zver napade tega človeka, ga zadavi in kerva-viga v berlog vleče. O mili Jezus! kako sva se tistikrat tresla, in kako tudi veselila. Gledala sva pokončati svojiga sovražnika. Gospodar zunej čaka; ker pa vedil ni, kaj se je zgodilo, meni da sva se hlapcu zoperstavila. Več ne more berzdati svoje jeze; kakor je deržal meč. tako jo vdere v divji togoti v jamo in preklinja hlapcovo lenobo. Ali čuj! predenj pride do naji, ga ima zver že v žrelu. Kdo bi li verjel, da se je vpričo divja zver za naji bojevala? Kniga strahu jc bilo zdej pač konec; tode levina je bila še v jami. Tolažilo naji pa je, de je ložej prenesti serditiga leva, kakor serditiga človeka. Bojiva se; čakava, kako se bo izšlo. Kako bi nama bilo v taki nevarnosti pri scrcu. ko bi bila čistost zapravila? Ker sva jo pa ohranila, ii a j i j e ta misel tolažila bolj kakor m o č i n zid. Levina se je zalezovanja bala, in ker je bila zapazila, da smo jo vidili, zgrabi svoje mladiče, jih nese iz jame, in nama prepusti stanov ališe. Precej sipa iz jame vender upala nisva. Dolgo čakava. Ce sva pa mislila iti, pride precej strah, da naji bo srečala levina. zgrabila in poda-vila. Ko sva še en dan čakala, zgine ves strah. Zvečer greva iz jame, iu zagledava dve kameli, ki jih zavolj urnosti imenujejo droinedare. Prežvekovali ste ravno poprejšnjo pičo, iu si z njo zopet želodec polnile. Zajahavaji, pokrep-čava se z novim brešnjam, in deseti dan dospeva do rimskih straž. Peljejo naji k poveljniku, poveva mu. kako seje z nama godilo. Ta naji pošlje k Sabiniauu, vojvodu Mezopotamije, ki je kameli kupil iu plačal. Ker je bil tisti moj uekdauji samostanski spreduik že v Gospodu zaspal, sim prišel v te-le kraje iu sim se pridružil meniham; ženo pa, ki sim jo vedno ljubil, kakor svojo nevesto, in pri kteri ni-im nikdar bil brez skerbi, kakor svoji sestri, -- sim izročil devicam. To je meni mlademu pravil »tarček Malt k. Zdej «im pa jaz starček to povest čistosti povedal t-Mim. Device svarim čistost si ohranili. Vi pa jo pripovedujte mla,sim. da bodo vedili. de se da čistost ohranili tudi med meti. v pu-savi in med zverinami, in tla človek, ki je \iian I\iiti popm^i papež nekoga zmed njih, ki so bili še ua kolenih. de naj mu prinese malo hladne vode. Vsa miiožiea je po koncu, ko bi trenil; eni teko k konjem, jih prider/.at. dmgi «c preti žan-darmc vstopijo, veliko jih urno iu veselo klicaje v svoje koče teče. Prinesti sv. Očetu vsakterih reči. »le bi se poživili; iz rok vsaciga so mogli kaj vzeli, ali sU| dotakniti. kar niso vzeli; od vsili strani so klicali: _.Ies|. jest. sveti Oče! jest tudi!' ..Od vsih." odgovore v obilnih solzah pohlevni veliki mašnik. Kdeu kmetov . ki je bil nar It f šiga sadja v voz vcrgel. je med tem s p umnljivima besedama: Vuole? dica! (Iločete? — povejte!) papežu svetoval^ če hočejo, de žandarje odpravijo iu .liti rešijo. Papež z glasam resnične ljubezni iu dobrote srečno pm-i. dr ua> ne poskušajo kaeiga uasprotvauja. in zopet se zroči stražniku, ki zav ije proti Getivi. — Nekaj poti dalje jc bil postal voz. ki jc peljal papeževo robo. sv. Oče pa so bili v »i mokri od vročine. Poprosijo tedaj, de bi jim kdo kakoršno koli srajco dal. Precej jim jo kmet prinese, z veseljem roko kušue. ktera gaje blagoslovila iu izpukuc i z papeževima rokava malo buciko ali iglico, ki jo ko drago zastavo za to posojilo seboj vzame. Ko jc bilo še tri laške milje (to jc. poldrugo uro ) d-Genve, reče poveljnik obstati, desiravno je bil še le poldan Nekaj pozneje pride drug žandarmerijsk poveljnik. Itoisard (r. Boazar), ki jc bil namenjen na mesto Mariotti-tovo; z njim so prinesli (udi dve nosili. V eno so posadili papeža, v drugo kardinala Doria-ta. drugi so mogli hoditi; tako so se bližali pomorju. Tamkej sedejo v lahuo barko, veslajo več ur tlalje iu dosežejo do jutra uno stran Genve. ktero so bili obveslali. iu pognali so dalje skoz Piemont. V M011-tlovi se jc gorečnost ljudstva bolj določno pokazala: tlubovni redovi pridejo sv. Očetu v procesij naproti in jih spreml|ajo; Piemoiitezi štejejo žandaritie s svojimi pogledi iu zdelo se je iz mnogoterih znaineiii iu besed, de svetvajo papeža rešiti. nKolikor bližej Fraucoskiga smo prihajali. t«diko bolj se jc razodevala gorečnost ,J piše Moiragbi. eden zmed papeževih spreiuljavcov. Pri pervi francoski vasi so se naj imc-uitniši, z izgovoram, dc hočejo za red skerbeti, sv. Očetu zmiraj bolj bližali, de bi jih milovali in tolažili iu jim roke kuševali, v kar so sv. Oče v dostojnosti iu ponižnosti privolili. V Grenoble-u, ki so bili že poprej zvedili. tle se bo neki papež tamkej nekaj časa pomudil! se jc nekaj poseb-niga dogodilo. Tamkej namreč sta sc nekako snidla ona. ki sta si edina še upala mogočuimu Napoleonu zoperstavili : serčna obsatla iz Saragose, špaujskiga mesta, jc bila > Greuoblu v vojaški zapertii. s papežem. Ko letlaj naznanijo, de papež pride, tirja obsada neutegama, dc mu hoče naproti iti, iu berž ko se prikaže voz sv. Očeta, je vsa prisada v euim mahu ua kolenih. Sv. Oče se skorej z vsim životam naprej nagnejo in z obrazam, s kteriga je sijalo veselje, osre-ceiijc iu živa priscrčuost. zlijejo blagoslov nad junake, Li "V I ho bili od težkiga truda začerneli. Kakor so .se obnašali Spanjoli, tako celo inesto Grenable. Prefektov namestnik, ki je papeža s spoštovanjem sprejel, mu je naznanil, de so vozovi pripravljeni, ako bi Njih Svetost hotli na sprehod. Pij pa odgovori: „Ako nas ti vozovi v Kim nazaj popeljajo, bomo vai.je sedli; v stanu jetuištva pa, kakor sino zdaj.se nam ne spodobi, na sprehod voziti se.a Množica vernih, ki so prosili papeževima blagoslova, je bila tolika, de so mogli precej prostoren kraj v nekim vertu odločiti, v kteriga so od časa do ča«a ljudi dopušali, papežu svoj poklou opravit; le samo škofa z vsakterimi izgovori niso k papežu pustili. Toliki shodi ljudstva pa so oblastuikam nepokoj delali; neprevidama pride povelje, de morajo v Valenco odriniti, kjer jc bil veliki tcrpinec papež Pij VI. v sužnosti umeri; od tam pa v Avinjoti. To mesto je bilo nekdaj lastina apo-trioljskig* sedeža, p» kovarstvu prekucije je bilo s Francozov skim sklenjeno; vender pa je bila cela knežija ohranila podložno čutilo do sv. Očeta. Ko Pij v mesto priile, se takorekoč celo inesto brez razločka starosti iu spola gnjete okrog voza. ki je bil na nekim tergu obstal. Vsi so pozdravljali z glasnim klicam sv. Očeta. Gospe in gospodje pervih stopinj so si z /.latam odkupovali privoljenje, do k»-čijnili vratic priti. Boisard je sicer soldatam veleval, de naj nadležne odganjajo , tode uni, ki jih je premalo bilo. si ni^o upali, kej s svojim orožjem opravili. Poveljnik, zve-divši. de v-c prebivavstvo na potu od Carpentras-a skupej vre in de iz v.-ih vasi ob Roni ljudje kakor h križanski vojski v inesto dero. je bil zapovedal mestne vrata zapreti. Že se začenjajo pogovori med papeževim spremit vam in lj>ids(\am. Nekdo imenitne postave iu imenitno oblečen se b iža g. Moiraghi-u in vpraša: „Gi»sj»od, ali je res, de je papež Napoleona preklical?" Moiraghi odgovori: „Na to gospod, Vam ne morem odgovoriti." „To mi je zadosti," reče le-uni. — Poslednjič oberst Boisard skoz ljudstvo prerije; imel je v rokah dve nabiti samokrestiici ali pištoli, ki pav svoj lastni prid nič ni z njima počel. Zapove voznačem pognati iu papeža iz mesta odpeljati. V Aix-u (Eš-u) se je ravno tako godilo; celo Provence-a I Provansa) je ska-zovala svojo podložno-; poglavarju sv. Cerkve. Tako so prišli blizo Nise. kjer so se pripravljali papeža slovesno sprejeti. Ko pridejo do mosta reke Var-a , gre papež izvoza, čez most peš iti. Otl unc strani je posebna reč pogled sv. Očeta nase vabila. Tukaj niso bili, kakor na Francoskim, vsi stanovi zmešani, kovač s kladvam tiarami, gornik z rovnico , in vse ljudstvo brez razločka skupaj. Tukaj je bilo vse poprej zversieno, stanovi so bili ločeni, vsaki stau po svojih stopnjah: duhovni so bili posebej in v svojih mašnjih oblekah napravljeni; pieuienituiki so imeli svoje re-dove in znamnja, deset tavžeut ljudi jc bilo na kolenih, in vse je molčalo. Sv. tiče so blagoslov Ijevaje sami naprej šli in so svojo stražo zadej prideržali z znainnjein, ktero so ji dostojno dali. — Na koncu mosta zopet v voz gredo in se peljejo skoz mesto, kteriga ulice so bile s cvetlicami natresene. Kolikor časa so se tain mudili, je bilo mesto vsaki večer slovesno razsvetljeno. Boisard je pač sprevidil, de to dobo ne vodi deržavniga jetnika; pustil mu je prostost, duhovne in prebivavstvo viditi, kteri so prihajali. Ponoči so prepevali svete pesini ined glasbinini spremljanjem pred papežev im stanovanjem. Za zdaj je bila Savoria odmenjena za prebivanje sv. Očeta, in de bi dosedanje počeševanja na poti odvcrnil, je poveljnik sklenil po manj očitnim kraji po hribih popotvati. Neki gospej pa pride lepa misel, to cesto na večer raz-Hvelliti in ua vse drevesa svetilke ali lampice obesiti. Ta zgled je bil skorej po vsi poti posneman, ne le samo od pobožnih oseb, temveč tudi od višjih vraduij. V Savoni so bili sv. Oče narpred sprejeli v hiši deržine Sanlonovih, dokler niso čez nekaj dni dobili stanovanja v škofijski dvorani. Tukaj tedaj so ostali s v. Oče Pij VII. od 9. vel. serpana lb09 zdaj v voljuejšim, zdaj v teršim jetuištvu, do rožuika 1812, ko jih je Napoleon ukazal peljati v Fontainebleau (r. Fouteublo). Od ondot se je veliki apostoljski mučenec po množim in terdim bojevanji zoper krivične tirjatve svojiga stiskavca vernil na l.aško in v Bim. Bili so sv. Oče o svoji vernitvi od vsih strani z velikim veseljem in pri-serčnim radovanjem sprejemani in po svojim terpljcnji raz-veseljeni in povikšani. Napoleon pa se je mogel kmalo potem svojimu cesarstvu odpovedati in umeri je sam v pregnanstvu, s kakoršnim je poprej namestnika Kristusoviga terpinčil. iPhilothea.) Obudovanje ljubezni do Boga. (Iz slov. rokopisa.) O ljubczili mojiga serca, predobrotljivi Bog! ljubim te in te želim ljubiti na vekomaj. Ljubim te, kolikor te ljubiti premorem, pa še le ne toliko, kolikor bi te nnigel in želel ljubiti; ako bi te mogel, kolikor bi rad ljubiti, bi te ljubil, kakor te ljubijo seraliui, in kakor te ljubi Kraljica nebes, Marija. O ljubeznjivi Bog! o nar slajši Bog! o preserčni Bog! — O Bog, kako si ti dober! o Bog, kako si ti sladek! o Bog, kako si ti lep! — Ti si neskončna lepota; ti si neskončna sladkost; ti neskončna dobrota! Ti si meni ljubši, kakor nebo in zemlja; ti si meni ljubši kakor telo in življenje; (i si meni ljubši, kakor moje lastno serce. Ti si moj tiar ljubši perjatel; ti si moj nar boljši ženin; ti si moj izvoljeni ljubljenje. Z ljubeznijo si ti moje serce ranil, o nar ljubši ljubljeni! z ljubeznijo si ti moje serce ranil, preserčni ljubljeni! zato te ljubim iz celiga serca, iz cele duše, iz cele moči, iu čez vse v nebesih iu na zemlji; ljubim te, ker si ti tako Ijubeznjiv, tako sladek, tako lep, tako iine-nitin Bog. O ti ljubi Bog, kako si ti meni Ijubeznjiv in kako sladko je tebe ljubiti! Nič slajšiga ni, ne na nebu, ne na zemlji, kakor tebe ljubiti, in od tebe spet Ijubljeniinu biti. Zato želim, hrepenim in hočem, se bolj in še bolj v tebe zaljubiti, tvojo ljubeziu v svoje serce vcepiti, in celo svoje serce v tebe vsaditi, de le v tvoji ljubezni živiin. v tvoji ljubezni umerjeni, v tvoji ljubezni ostanem večne čase. Amen. Sanje od vesoljne sodbe. Silo veliko je bilo ljudstva, vse je sem ter tje šlo in sodbe čakalo. Zdi se mi, kakor bi nekteri bili še zmiraj bolj sarnopašiii, dokler jih sodba ni zadela. Groza me je bilo, kako bo sodba zame iztekla! Ko proti neki strani gremo, sc nam na enkrat truma jokajočih ljudi naproti pridervi, ki so bili že sojeni. Bili so take podobe, kakor so rogovilasti kinetiški fantje in drugi prederzneži, ki se jih zveličavni nauki nc primejo. Sumeče so nain naproti šli, se jokali iu rekli: „Ven smo ver žen i!*4 Zdaj me ie še le prav sker-belo, kaj bo z menoj! Precej nato zadenem tamkej k Jezusu Sodniku. S strabam Ga od strani vprašam, kako bo z menoj? Vprašam večkrat zaporedama, če je kaj upanja, de bi bil otet; tode nebeški Sodnik se derži kakor taki, ki se no zmeni prav dosti; — kmal mi pa vender bolj prijazno reče: „Bo že no.u — Zdaj sim se malo osopel in odstopil, potlej pa ne vem, kako in kaj je nasledvalo. — Zanesi nam o Gospod! JMisijonsko. (Dalje.j Nadalje pravi novi letnik za srednjc-afrikanski misijon. de odreja zamureov za duhovne, katehete itd. se zamore le v Evropi dognati; mora se pa gledati na obnebje: če je vstav za zamurce bolj prori jugu, bolje je. Potem je popisana zamurska naprava della Palma v Neapelnu. Ta naprava ima namen, zamurce iz sužnosti odkupovati, jih zrediti za duhovne ali rokodelce, in odrašene v njih domovino uazaj pošiljati, de bo vsak po svoji odreji vero v Jezusa Kristusa razširjal. Ceruci se po frančiškansko preoblečejo in se kakor samostanski rejcnei podveržejo vsim samostanskim naredbam iu se učijo po načelih serafiuskiga reda. Z osemnajstim letam se odločuje, kaj bo kteri, duhoven frančiškanskima reda ali pa rokodelec. To se dobro strinja , ker imajo /.e tako čč. sinovi sv. Frančiška misijon v Fgiptu in sploh na jutru. Po osemnajstim letu. ko se začetni nauki dopolnijo, se rejcnci dele v 3 rede: v duhovne, samostanske brate ter rokodelce, ali pa smetnjake 3. reda, tudi rokodelce. Ker se ti zamurci ko sinovi serafiuskiga reda odredijo za afrikanski misijon, torej ima frančiškanski veliki prednik ali general z njimi zapovedati. Vse tri ločine so odmenjene, po svoji odreji za misijon delati; povsod bodo po redovnih postavah po dva ali trije, zmiraj duhoven iu ueduhovni brat ali tudi tcrciar z njima, nikoli pa ne posamezno. Ko samostansko obljubo store, morajo vsi tudi priseči, de bodo šli v Afriko, ako jih ne bo treba v napravi della Palma ali jih drugi veljavni vzroki ne zaderžujejo. Kadar sc bodo eni nekoliko izučili, bodo drugim postavljeni zaučenike, bodi si v vedah ali rokodelstvu, kuharstvu. vodstvu. vertnarstvu itd., de bo .sčasama vsa naprava vstav zamureov. Kteri koli bodo v misjoiiu. kakor si bodi. oslabeli, bodo vsobivališu della Palma pribežališč našli. Te postave so bile v obširnim komej mesec pred smertjo ranjciga provikarja Kuobleherja po O. frančiškanskim generalu poterjene, in precej nato se je ta naprava pričela. Leto pozneje je imela naprava že 28 mladenčev med 7— 16 letam. Bodučujejo se v kcršaiiskini nauku, laškim in arabskim jeziku, bolj odrašeni zmožni v latiiišini številništvu, risanji iu muziki; kteri za učenje niso, pa v raznih delih. Ranjki dobrotni kralj je dal napravi veliko tavžent goldinarjev vredno prostorno hišo z vertam, kjer se bo napravila kmetijska šola. Vsa naprava sc ohrani po dobrotljivosti ncapolitanskiga mesta. V napravi je duh serafiuskiga reda: ubožnost, ponižnost, pobožuost, prav kakor jc primerno afrikanskim misijoiiam. Vodja iu duša tega sta-noviša je č. t). I.udvik de Casorcia. Ta vstav je ogledal v. č. g. provikar Kirchner in ga je pripravniga spoznal za rejiše zamureov svojiga misijona. Torej se je z generalam seraf. reda pogodil, de bo vstal sprejemal zastonj zamursko mladost, njih do šest na leto. le samo popotniuo bo Marijna družba plačevala. I.e ko bi naprava omagovala. bo Marijna družba stroške za svoje rejcnce nase vzela. Tudi nezamur-ski rejenci te naprave zamorejo v misijon iii. - Sprejemale se bodo pa tudi v Neapcijuu zamurske deklice v rejo Pobožni neapolitanski kral| je namreč blizo velikiga mesta kupil hišo za zamursko dekliško sobivališe. Štiri nune iz nekiga florenškiga samostana vodijo to napravo, ki se je 2. rožn., 13 dni po smerti svojiga vstano\uika pričela s 14 zarnurkami. Tudi le-te se bodo v redovnim duhu odredile, vender pa le nar bolj zmožne in zanesljive v misijon pe-šiljale. (Dalje uasl.J Jlektere iskrice. Zpisal J. B. B o g v s e s k r i t o vidi. K svetimu Kfremu pride gerda nesramna ženska ter ga v greh pregovarja. Groza in sveta rudečica svetnika spreleti, molči nekaj časa in tiho premišljuje. Na to pa odgovori, de hoče nje želje spolniti, tode ua tistim kraji, kteriga bo on sam izvolil. Zapeljivka zadovoljna berž radovedno popraša , kje? „Na sredi terga/ odgovori sveti Kfrem! „0 tega pa ne, osupnjena odgovori, ker sram naji mora biti v pričo ljudi!" Kavno taki odgovor je sveti Kfrem želel, rekoč: „Ako se morava pred ljudmi sramovati kaj taciga, ki so vender Uidi veči ali mauji grešniki, koliko bolj naji mora šo le sram in strah biti, greh tako silno velik storiti ,pred Bo- gam, ki je neskončno svet in vse nar boij skrite dela dobro vidi!u Nečista zapeljivka se je na to vsa osramotena, in razkesaua spokornica na svoj dom vernila. O de bi si vender vsak grešnik besede svetiga Kfre-ma v serce prav globoko vtisnil, ter nikoli ne pozabil, de neskončno sveti Bog vsako hudo djanje, še tako -krito storjeno, dobro vidi in ga bo toraj gotovo pravično kaznoval; gotovo bi ne bilo toliko skrivnih strašnih iu vilicih grehov dopernesenih! O s o I j e u a šala. Sveti Feliks, pobožen mitiišk brat, jc bil nekiga dne v hiši sodnika, na kteriga je sum letel, de sc da rad z darovi podkupili. Med pogovori sliši sv. Feliks ua dvorišu sodnikovim tele milo mukati, kteriga so mu bili res u«-ki pravdarji v dar poslali. Sveti Feliks se posmeja in reče: ..Poslušajte no. blagoviti gospod, kako to tele milu prosi. 7.3 tistiga. ki vam ga je poslal, de bi opravim času zanj dobro besedo rekli!"* Kdor maže. mu dobro teče, je navadin pregovor; tode teče mu le po zemlji: Bog je pa nespremenljivo pravičen Sodnik vsih ljudi! Bukvarnica. Svetiga Feliksa pelje nekdaj inieuitin pravdarskji dohtar v svojo bukvaruico, mu skazuje silno veliko versto bukev, nekaj prav dražili, ter ga popraša. blezo hvale ž* lja(i. kako mu te vse bukve dopadejo, kaj de od njih m.-i; ? Po kratkim pomisliku (»ogleda sveti Feliks na podobo k:.zan|iga Jezusa ali britko martro, ki je v tej bukvariiici »tul.i tel pravi: „Mislini, de je veliko teh bukev samo zato o pianih, de bi tele velike bukve (pokaže na sveti kri/.) piuv i/.uiicli, kajti te so zapopadik vse postave iu nam nna •> I.. vodilo življenja, kteriga se moramo vedno zvesto dei/aii,- O de bi pae vsi kristjani hukve sveiiga Križa prav razumeli, iu iz njih se učili (udi pot križa zvesto budili, število izvoljenih bi bilo obilnimi Za učitelje. I Poslano.) Kilo jc nekiga popoldne pred malim Sinarnam , ko nas z gosp. B. iz Grada iu nekim plujcam po cesti gicdoč, ki poleg blc skiga jezera pelje, več knictiških otrok sreča, ki so po svojih opravilih šli. Kuko so se nek vedli, ko so memo nas So morde. meni nič. tebi nic. boječe memo šli? t) ne! Brez vsiga uepolrebniga strahu so nas pozdravljali: ..Hvaljen bodi Jezus Kristus!" iu mi iijiui od-rekovali: ..Amen ua večne čase.'* Kaj pravite k temu izobrazovavci mladine? Je li ta lepa, močno stara navada keršanskiga pozdravljanja sama od sebe v teh mladih scrcih pognala? Javaljne. V sejami jim je bilo poprej zerno v tukajšnjih učilnicah. Očitna hvala tadaj grajskim učiteljem; drugim učiteljem pa. kjer še ne sejejo euaeih zlatih zern, serčna prošnja, de naj uiiiui enako delajo. ,.To je da. bi kdo utegnil reči, javaljne bi bili mest ni ga človeka samiga nagovorili, še manj pozdravili.'* Prijatel. motiš sc ! Sel -iin lansko leto z Bleda skozi Zaspe (od Grada kako uro ležečo vas) na unstrati tukajšnje gore v silno globoko strugo, šum vode Radgone pri Dobravi gledat. Vernivši sc srečam po samim nekaj otrok, in vsak rne po keršanski šegi pozdravi, čeravno ni bilo kaciga duhovna zraven. Ko zunaj vasi pridem do voza. s kiiietičcm in otroci, se tud neko dete oglasi, ki je utegnilo fi ali 7 let imeti, rekoč: ,.Amen na večne čase iinende se ui moglo hitro spomniti, kaj de je pravo reči,) ter mu veselo nadomestim, rekoč: Naj bo hvaljen Jezus Kristus." Tudi od več starih sim slišal ta pozdrav, iu čim dalje od Bleda, tim pogostnišij Tudi ko nas je nekaj znaneov o Kinkošlih skozi nektere vasi šentjurske duhovuije nad Kranjem v Voglje potovalo, smo pogosto čuli keršanski pozdrav, ter iz tega sklenili, de ko- likordcljje kak kraj ««d mesta in gosposkima Ij ml s t va. toliko boli se < ujr ta lepa navaila. kar bi /ualo resnično biti, ker v nekteiib ine.-lili iti zunaj cerkva «»«! tega lepiga pozdrava lie dulia ne sluba. ( Pisavcu opomb: Tisto grajti smo izpustili; se ne ve prav, kake so okolišinc. Vr.) C 'a#nišivo. Iz Beča pijejo rkatol. listu1, med drugim: ..Dnevnikov je v It« <12 (na Dunaji) mnogo, nar več malopridnih. Ali une. ki jih je*t imenujem malopridne, ti bodo «lrugi imenovali nar l«««l,i; taki le je svet! Govori se. de do «lu-najskih «lncvnik«»v imajo nar veči ntoe oni. ki se imenujejo sin«»v i \btaliLiniM i, pa niso .... hu»io bi se okauil, kdor i»i mi»lil. ai. i. \>aka tudi nar matiji nialiea in uičiea se mora v mi^el .zeti: razglase raznih škofov namiga cesarstva za svetiga O« « ia papeža pa slovesno ignoi irajo ( nič zanje nočejo volili). Ne tajim velikih zaslug Sillcrjevih za nemško na-rodii««>l. literaturo iu jezik— v tem mu bodi čast: ali njegovi germeci spoštovavci niu pripisujejo kej več: kakor namreč kai«»li>ki pi>avei imenujejo nesreeeu čas . ki je bil pred O «11 •* > e n i k a m ; tak«« so njim revne in ccrvive one stoletja pr« «1 Silicijem. zlasti pa sre«lnji vek. k«t je bila papeška ino« na veihuiiču. lu to ce kej reči! — V tacili dnevnicih. kaj p:i de. I»«ts zastonj iskal keršanske politike itd. — Zunaj r)kircheiizeilung-e** bo kati»lišk«> politiko namestoval „Volks-Ireuinl'. in od 1. grudna „Gegenvvaif". T«- iiste tudi Danica cč. in vv. čč. svojim bravcam pnj-«ir«tci iu priporocujc ter prosi. «i<- naj noben pošten Slo-vencc ne podpira z naročilam listov. ki našo nar drajši reč, sv«'to vero. podkopujt-jo: to bi bilo pregrešno. Ti Ijuilje sovražijo ali saj zaničujejo nas, našo vero. našiga lloga. iu ljubijo le naše denarje: se nam mar [»amet mesa, de jim bomo ko dolgouhi tovorili in njih brezbožne namene podpi-rali! .lav alj ne bi bili ti sovražniki resnice tako prederzui, ko bi jim katoličani njih truda ne plačevali, ki ga imajo s tem. de katoličaiiam časno in večno srečo podkupujejo.— Ti ljudje čertij«« tudi vse dobre katoliške liste in jih išejo v slabo ime pripravili in zatreti. „Volksfreuiid-ua se je uiidan nekdo prcderznil v obraz luskniti. de velja ta list r b c i a 11 c n g e b i I d e t c n als e i n b c s c h r a n k t e s D a r-»ei blati". Ali si more kdo veči nesramnost misliti? koli-k««r vemo. krajnsko duhovstvo sploh čisla Volksfreunda nad vso ilerhal dunajskih judovskih časnikov: tedaj gre vse p«««l bandero ..des hcschianktcu Pai tcihlatles". I parno (ta, de se ne bomo motili, ako ravno t«« rečemo sploh in počez od vsiga duhovstva Avstrijanskiga. Ali kaj čuda? Sej smo že slišali, de ti judovski možje imenujejo vse ,.Parteiu, ali pa „ullraoioiitanizeiu", kar je resnično katoliškiga. — Proč tcilaj katoliški vere sovražne liste, in katoliške v roko I bodimo zares, kar smo - katoličani. 10y9eii po Siorenshiui in išopitti. Iz Ljubljane 21. grudna. S. Ljuba Danica! lani osorej si nam marsikaj lepiga povedala od sv. ostankov serč-uiga spoznovavca Kristusove vere, sv. Feliksa, kteri bo zauapiej v mestni farni cerkvi sv. ap. .lak.,'pa v Ljubljani v spodbudo in tolažbo vernim počival. Povej njegovim časliv-cam tudi letaš, de se zamorejo od treh popoldne sv. dneva do petih popoldne h v. Štefana, kakor v god obletnice njegov i ga prenesen j a popolnama odpustkov vdeležiti. ako se v naznanjenim času v klerikoli cerkvi čisto spovejo, vieduo obhajajo, iu v tej cerkvi 1 oče-naš. češeno Marijo iu veio v priprošnjo sv. .lakopa. in pa 5 očenašev, čt šemh Manj iu ap««s(ol|sko vero v Papežev namen p««božno odmolijo. klen biati znajo, dobijo pa od sabote zjutraj v zakristii slovenske ali nemške molitve za te odpustke. Iz krajiinko -gorenskiga piše med «lrugim ..Slov. Prijatel": Da Slovenci radi in skcrbici snažij«« iu popravljajo svoje cerkve, je že stara in sploh znana reč. -■- Po kranjskim se je letaš zopet marsikaj zgodilo v tem oziru. Tako n. pr. se je skoraj celo leto popravljala in lepotičila Ljubljanska stoljna cerkev, da bo, zdaj zapušeua vdova, v novi opravi spodobno sprejeti zamogla svojiga prihodnjiga noviga zaioč-iiika. t Ze delj časa sploh znano in poslednjič še bolj poter-jeno je, «ie nam je pričakovati precastitljiviga gospoda dr. Jerneja Vidmarja z dunaja. Vr.) Pa je tudi zdaj lepa tak«>. tla človeka prcsunc sveto zavzetje, ko v njo stopi. Stene vse cerkve so svetlo olikane, enake opravi heliga inarmeljua, stebri enako olikani rudečkaste barve, k a p i t e I i vseh stebrov kakor tudi oboki prezbiterija in glavnih dveh kapel bogato pozlačeni; — res lepotija, da enake še nikjer nisiin našel, akoravno mi je bila prilika viditi že več ka-tedralnih iu tudi drugih lepih cerkev. Tudi orgije stoljuc cerkve se pod vodstvam našiga mojstra lliharja popravljajo in nekoliko predelujejo. Sploh je resnica, da vis. čast. gosp. stoljui župnik Jož. Zupan lepo skerbijo, sebi izročeno farno cerkev bogato opraviti za pričakovano slovesnost vpeljevanja noviga knezovladika ter sploh za vredni tempelj lepih obredov škofijske cerkve. Stroški te poprave, ako sim prav zvedil, bodo znesli nek okoli 10 tavžent golil. — V novi ljubljanski Teruovski cerkvi seje ravnokar postavil tu«li n«.v veliki oltar. Ima. kakor cela cerkev, šego či-tiga bizautiiiskiga zloga iu se sme pravi podobarski umotvor imenovali. .Naredil gaje, kakor vso drugo ccikvcuo opravo, slavuo znani M. Tome, podobar iz Si. Vida poleg Ljubljane. D takih delih pisali je težko, le vulili se morajo. Ako ktero delo, hvali gotovo to svojiga mojstia. Posebno tabelnakeljua se nisi v stanu nagledati. Ves je pozlačen iu velja sam 50(1 gld. — lu tako bi se o Ljubljani še lahko mnogo mnogo lepiga pisalo. — Oglejmo se še nekoliko po deželi. Pri Stari fari poleg Skofjebike so dodelali ravnokar na cerkvenem zvoniku novo streho, kateri enake nima kranjska, in morebiti ne vsa slovenska zemlja. Po zlogu bizantinskem osnovana ima verh zvonikov iga obzidja na vseh čveterih voglih male stolpiče, zmed katerih kipi glavne strehe tanki verhunec stermo tu poiiosito gori pod višnjevi nebeški ob««k. Pokrit je s svilliiu kosilarjciu iu se bli-keta kakor žar svitle luei ogledovavcu nasproti, ker je ob cerkvi tudi pokopališč, so postavljeni na verhe čveterih malih stolpičev angelji s trobentami, živa opomba vsem inemogredočim za dan splošnje sodbe Božje. Da je k strehi tudi zidovje zvo-uikovo priinerjeuo, so se tudi line zvonikove predelale, novi robci iu pasi naredili, in se sploh vse osnovalo, karje kolj bilo želeti za potrebno iu pravilno olepšavo. Del«> hvali tudi popolnaina svoje mojstre: blagorodniga gosp. kari a So-vau-a, c. k. stavbniga azislenta v kranji, kije načert napravil, Janeza M o I i n a r i -t a, zidarskiga polirja in Jaku p a karlin-a, tesarskiga mojstra iz l.oke, katerih pervi je zidarske, drugi pa tesarske dela vodil. Prifarška ceikev je sitno silno stara. V svoji pcrvoiui obliki je bila lepo starinsko delo; ali kakor sploh rado, se je tudi tukaj s poznejšim pridelovanjem iu predelovanjem cerkev tako popačila, da nuna ne piavc slaic iu ue nove podobe. Ker je zraven lega lu«li že zidovje poškodvano (kako bi tudi ne bilo? nad zunanje stene staiiiiskih ladij se je ziilal nov zid, iu s tem se je vzela ceikvi zunaj pravilna oblika in moč, znotraj pa svilloba), so si sedanji visoko častili in občno-spošiovani gospod dekan Franc kramer že mnogo mnogo prizadevali, da bi se napravila potrebna nova cerkev, ali dozdaj se jim blaga želja ui spolnila. — V Gradu ob lileškcrn jezeru so postavili to poletje nove orgije. Veljale mi 1 tiOO gld. Naredil jih je Peter K oje iz P«dbrezij. ki se je že večkrat v svojim delu zvcdeuiga moj-tia skazal. Tu«li na ko-ruhk ui že muogo njegovih del ceikve za.jša, med drugim izverstne orgije ua Žihpoljaii o!. Dravi. — Iu tako iii lahko prav veliko iiovili reci i/. kranj-kiga naštel, ali ras pii-"anja. Pa še drugo pot kaj. če Bog dal zdravje iu eas: obcdvojc je nepieeeujen dar Božji. — To-le uaj vendar le še povem. da sol-tvo na Kranjskem lepo napreduje. Vsako leto dobimo več novih ueenikov in novih šol. V Kranjski g..ri in na koroški llcli so zidali letaš nove šolske poslopja. \ Pod h rez j h so ^a predelali: tudi od mnogih drugih krajev naše domovine -<■ enaki veseli glasi slisijo: mislim toraj. da se bomo v ozira sol kmalo z vsako -kotijo meriti zamogli. Z llog. ui. .lož. I.evienik. I/, Lilioj l. grudna. K. t« lllizo Cilja ua južni strani lepe savin-kc doline je skril prav ;,i«j lin, pa zdaj zlo znan kraj. I.i hoje. zakaj i/, njega peljalo razun nedelj ino piazuikov v-aUi dan po sto ino slu centov premogu v bližnje mesto Celje ua kolodvor /a l-.urd . b1-j po nov. iuo široki vozovi s steklenino naloženi g rej o i/. Jiim -k iii -klcninic t glažut na v-e kraje. Tukaj na veselim tiiibci, polnim globokih jam. i/, kterih rudarji noe in dan temi pieittog kopajo. stoji mična eeikev sv. Neže. Pri nji se je v dan sv. Barbare obhajala cerkvena slovesiio-t. kalere i.••do pomnili mladi ino stari. Ceikev je bila scer lepa mi zunaj, pa ztiotranjiga kinča je či-to pogr< šala. Oltarji so bi.i opereti, podobe cervive ino piškave. Spoi.itih tu raj lajni Gospod .lauez Fridrih. jo-estnik liboj-kih gla/ni ino |am. svojimu sinu. da naj d.: v ceikev sv. Neže dva nova mala oltarja za kakih 400 gold napraviti; ali njegov sin. sedanji posestnik gospod Franc Juli Fridrih . jc odločil v ta blagi namen o-ent sto gold. st. d. Njegovi glazarji zlo/.ijo |0."> gld . iiiiiniški oskerbnik K«-rl St. kupi srebtru k idili za 12."» gld.. gospodieine Iibojske kupijo lepo preprogo. 7 :gi injalo ua okna. sveče, vence, ino kot pinine Malte redijo b delavcov celih osem tednov. Vodja glazarjov omisli lep svečnik • luster), riidaij: pa zložijo se cez 210 golil, za b p masni plajs iuo ceikvcne male svečnike. Kmetic M. H. kupi nov križev j.ot. dobre radodarne iu za llo/.jo čast v-e vnete serca griskih faimanov. mali kot veliki, otroci kot staicki. pa lianosijo »voimil duhovnimii pastirju do devet sto gold. a. v. ko skeibuc cebelice. S h-mi deuai ii .-o se plačali 1 novi oltarji, n-va leča z I * -1 i m i podobami, tal.ci nakelj. kar je v.-e piav lepo izdelal po izreki vsih pričujoeili gospodov Janez \ urnik iz lladolicc. pa tudi še kamnit tlak. malarijo itd. Vse ie novo iuo lepo. Veljalo ;.a je v - e skilpej 2 .4MI gld. li. d. Plačano je vse. Kakor blagu nevesta, lepo okiucaiia. ie čakala cerkvica -v. Ncze svojiga ženina Jezu-a Kristusa. — Naši mili visoko spoštovani dikan in celjski opat. gospod Matija Vodu še k. so prisii imenovano nedeljo, desiravno jc hudo snežilo ino medlo, ter so nam nove oltarje. poti ,bi:. lečo itd. posvetili, pa tudi sleherni keldi hI igo-dov iii. ."šarili so potem na prižuic» -topili, iuo piav liue/.n,iv.» pokazali, da jc hi-a llo/.ja nche.-am podobna kdor ceikev zlati, sebe iuo nebesa /lati. Razložili so vse podobe svetnikov, posebno pa s. Barbare, od katere so povedali. za !> a j da lijo rudarji za -v..jo varhinjo imajo. ia/.!ož li na;is. kateriga Jezus, nebeški učenik. na leči v rokah derži: ..Ti so moji bratje iuo se-tre. kaleti mojo besedo poslušajo ino jo v serci ohiauijo.J — Mi-lim, da so Njih besede IJii/auaiu globoko v serce segle. Potem so še sami -v. mas i brali, pri kateri je osem ca-t. gos odov streglo. Bog Njim poveiui ujih trud. pa tudi daj. da lise v-i skuptj enkrat tam v naj lepši hiši nebeškiga tlceta v družbi svetnikov ino svetnic, katere tukaj ča-iimo. po njih pio-nji snidili. D kako I jia hvala s.r spodobi tolikim dohrotuikam. ki so cerkev tako lepo privzdignili, iu olepšali: Bog jim dai za to časni in večni blagor! Staja rs k o. Tudi katolška družba sv. Pavla v Gradcu je sv. Očetu Piju l\. poslala pismo miluvauja iu vdanosti in so gasekovski škof spremili še s posebnim pismam n ga izročili apostoljskimu poročniku De l.uka ua Dunaji. Iz Celovca. Zavolj društva sv. Mohora naznanja ~Mov. Prijatel," de bo še dalje pri življenji ostalo, jia -lavilo .-e bo ua ccihvciio polje iu se imenovalo bjatov-- i n a sv. Mohora. kieii bodo novi varh mil. knez ifl -kol \ aleutiu i/. Kima odpustke pridobili. Ze so pi-ma d-le \ »iu.i in pričakujejo -c v 2—3 mescih o i i d i g e o d h o I j z u a u i h - v e t u i k o v o r a z li i h «• e r-lv v c n i h p i i I o z u oslih, z :i d e v c b r a t o v - i u c sv. M . -bora. cerkvene novice, ali tudi kaj poliii^kiga ild. \ el.-i p i pošti 1 gold. n. dn. iu izhaja I "». dau v-aciga me-ca. \ T< r*.fll i;;sda diM.;i|-ki Mchitarisii v-iauoviii sobi-vaii-e za mladence i/, višjih stanov iu jih bodo z lepo odrejo v keisatislvu iu vedah uidi za dcr/.ino. t crkev iu derzav « II.izuu giainazialn.h iv.uiu -c Im učila ucmšiiia. ilaliian-ina in liane iz.ov >ina I naj bi -meli pridjati -e > I o v e t. - i n j. Spi«jemali bodo mladeiici od :» do I I let. Plačevalo >e fm j.o liOO gold. n« leto. Začetek bo prav za piai z • k-to Mirni Izlili, vender se bo za pripiavo /e p . 'Jj. -ve« inu na 'opniga leta mlad.»-t-prej. mala. Zaiie-l,,vo jim bo dolu o. ktere sreča doleti. d<- v M napravo pride • Z Ncillškigil. II. I lev e/. človek _ :,;»»t ai dve p! Z iduji cas y.,i zvcrscuje Danii uiga d<»pi-.i / • u-ia-a u. in p-te. in vender se mi oio/no p<,o -e kmtia. hm • zastaviti /.. kakoršuokoli uacerkanje nekoliko ver-Mi-. \ oiiame z« n« mogočna, v-aj v poslednjim li-iu |,a-e Danice -e kako pla-tico za svoje ubostvo v posest -i spio-jti in zavzemati ioe-si i laed njimi, ki -e namenjajo z ujo vted v novo letno " negotove prihodnusti m pie-eiili; ali uckaka rudna me. ki seje skor ne morem icsiti. hlapni spognjcue pir--le. teži poprijeto pero. zaderžuje ze iak«i ue-pe-ne nii-li. ceila v>e dobrovoljiie p-avne namene. Podom m a - /H ■ tieU .liku bravcov Danic. one-.» h-!a »e/na iii<« . li,-- a.o -poznam, de. ako ie zel uidi zopei uboi ne dopi-e m- sk ga"* im rijo. -. leti - kako po>. 'a.o^tjo ia pi»;'ol:iai:i"s'fo nikakor ne morejo oponašati, iu ce ie -Jaho>i todj vi-ok«i ne moči pisati, je ravno taka -labo-t iu!i. ne znali po domače perc-a vodili: ali vendes -e sme p .i.ia-aii. al' b »do Sloveiicam Ic zelje kaj kmisiile Meliiui. dc ne. fa-». vied-iii-ivo jih je ponižalo na stopnjo njisn piisiojc »»pnivjee-nosii in ohveljavc. ker -pozni. ako bi se iim v-dia po v-i n.eri spoluovala. -e bodo i/ iioz-t , ali s slailjeiii nazaj v vedno v e« i pi .t-ceiio-:. Caakili želj razumna pre\idno«i n mme eezmeruo v «dieo pr.ivi!uo veljavo poti-,vati. ako n..»v /. uapcuo -pieumev » ic-nc n:. t naiodoviga blagra ovirati iu zatirati vse po. . 1 ne ra-< im natorniga tej .,ga |ov/.dig vaaja u:uodo\e mo. : : o!il. Danica ko <>!. ui m id.iii lisi za vse v«i~k». rtavne in c •»-kvene zadevi s!o\en«kiga naroda mota g. !o\.t to eaiiicinii* imeli, v-itn svojim I ravcam po iu planinskih nižavah razlivajo, bo neogibno nastopna su-a vse palila; ako rahla dežna kaplja iz visocih oblakov ne bo močila zorane zemlje, bo vsejano zerno pač med terdo kepo poginilo; ako se med ramami nc vzdiguje živa pametna glava, bodo pač človekove podstave premikati se nehale, itd Ako v višavah olika zastaja, bo pač tudi ta cldorado serčno zaželjcvana popularnost ali podomačnost kmali djana na suho. ker pa med nami edina Danica v to zadevne prostore slovenskim pisateljem odkazuje. jih je treba po bratovsko med saboj delili, ker nam manjka in bo morde dolgo še manjkalo dvojiga poslopja za podomače in v iši pisanje, moramo še v eni hiši zložno iu mirovito skupaj bivati. Slovenska reč se zdaj se prehaja po majhnih razmerah, in zatoraj se mora obojestransko enaka opravičenost vsiga preseganja zvc-io ogibati. Ako bi se hotelo opominjati, de naj si v iši (prav za prav je med nami še ni ne. ra/.un. če vse v ta predal spada, kar ni urezauo po malih povestih ) pisanje posebej poljubno kočo zida, in naj Danico podomatiiiskim potrebam prepuša . sc utegne ta želja ludi narobe postaviti ter reči. de naj se raji podomačne hoteve po volji in potrebi oblaste po lastnih prostorih, ker jc ravno med njimi razlika tolika, dc se v edino, verh tega še redko i/dajano Danico ne more enolično obsegati; in naj Danico blagovoljno prepuste višjim vsestransko tolikanj potrebnim prizadevam, ki so vživljajoči vir njih terdnosti in krepke rasti, saj rasli mora nazadnje tudi podomačnost; in časnik kterikoii že sam po sebi ui kaj pripravno izobraževalo /.a priproslc I,udi, ker se za časa spremenljive oblike domače ljudstvo v svoji veduovečni enoterosti pač malo meni. — Nadalje se urekava , dc duhovni viši omike dovolj dobivajo po ptujih slovstvih, in domačiga za to treba ni. Prav. Ali po | tuje zučen. po pluje bo pisal, ker pisanje je olike dih; v slovenščini neznanec, po domače bo ncmec. llru-ševo deblo sc nc vzraša v jablano, iu hrast ne dela lipo-viga cvetja, ako ga pa, je umetnija, ni natornost; ta je stanovitna, una redka. To resnico med nami vender vsak tanko spregleda, kdor le hoče. kaj tedaj je prav za prav ta klic in želja po popularni pisatvi Danice? Ali je znamnje resnične previsokosti nekterih spisov? Ni mogoče; slovenščina v zibeli se ne more še spenjafi po verhovih sivih gora. - Ali je znamnje neogibljivih, le po Danici potolažlji-vih pastoralnih potreb? kdo bi to mislil, kaj jc tedaj? Po mojim in druzih dozdevanji so ti klici le žalostni vzdihi iz dozdanje zastarane olerpnjenosti domačiga, edino pristniga življeja. so vzdihi iz občutene okornosti, napravljene po neznanskim zanemarjanji naše ljube slovenščine. Naj se poterpi po moči ž njeno nejevoljo in streže njenim željam, kolikor se more brez občniga kvara; ali kar se spozna za resnico in neutajljivo potrebo, naj se možato in resnobno s pel nije. ker se morde o ho lavna zamuda praviga trenutka nikdar več popravili ne da. Zatoraj pišimo, kakor kdo more,**) in urnih rok znašajmo tvarino za Danico, de je bo vredni-štvo dovolj imelo na zber: ne gradimo spisani nc visokih *) Prav po naših, in upamo, de tudi po mi.-lili če. in vv. ce. bravcov. Vred. •*) \ .-i hočemo mrd fcrlmj n.alo | oterpeli, ako ni vue po vsaciga volji in misli, in /«d i.iii sc ,,v ljubezni'*. To nam bo v prid. poštenje in 2vcli. il-a, mohamedana in poprejšnjiga vojvoda na Kavkazu zoper Ruse, ki ga zdaj Rusi vjetiga imajo, in pripovedujejo med drugim: Kadar vidi plesati, se ne more prečuditi, de kristjanje brez vsaciga paiuetniga namena svoje telo tako natezvajo. — Tudi v ka-zališu bi bili radi. dc bi bil Saniil stcrmcl, ou pa je bil merzel in neobčutljiv pri tih človeških izinišljarijah. A f r i k a n s k o. 1". O. Reinthaler, iz reda sv. Frančiška. ki je z g. provikarjem Kirchnerjem v misijon šel. je zdaj v »Selalu blizo Asvana, to je, na kraji Egipta, kjer mislijo novo misijoniše napraviti, in piše. de je kraj prav pripraven za novi misijonski štacion, zlasti jc mende tam-kej bolj zdrav in tudi vetrovam odpert, tedaj hladnejši kraj kot drugod. Francosko. Kam pripeljejo r o m a n i in druge kužljivc bukve, poslušajte in zgledujte sc! — Na Francoskim ste bile unidan pred sodnijo mati in njena hči. založeni. de ste hčeriniga otroka živiga sežgali. Kakošni ste te osebi? Mati je že veliko let od moža ločena, hči pa je v branji romanov (kužljivih bukev) odrasla iu se iz tega zlodjeviga branja tako izobrazila, de je bila s šestnajstini lelam nezakonska mati. — Obe ste tajile pred sodbo otroko-morstvo , drugo ste priterdile. K ti ostudnosti sc je bila še ena prič. star krajač , med sodnjo obravnavo končala samo sebe. — Škofovske liste pač prepovedujejo na Francoskim, za gerde spise pa nimajo ujzde. Ker pisači, barantači, posojati peklenskih romanov in druzih zaljubljenih iu pasjih bukev premalo berzde imajo, so dolžni berzdati starši otroke, učeniki učence, gospodarji domače, de bi se v tako branje nc podajali, zakaj ni ga bolj nesrečniga človeka, kakor nespametni bravci in bravke kužnih bukev. Tako branje človeku vero oslabi ali poropa in vse blage čutila zamori, za tem pa vse drugo hudo nasledva. L o iii b a r š k o. Zastran samostanskih iu cerkvenih posestev v Lombardii je dolgi prepir v Ziirih-u po avstrijan-ski želji poravnan: ne smejo jih nadlegati, temuč uniin rc-dam, kterih Piemont noče terpeti, se bo čas določil, do kdo i naj svoje dobra poprodajo in se izselijo. R i m s k o. Sv. Oče so škofu v Bergamu pisali tolažil i • pismo zavolj tega, kar so mu gerdi prekucuhi takrat piizadeli, kose je bil neki posvetnjak celo na prižnico spravil in sveti kraj s posvetnim ogovoram oskrunil, iu je bil skof ukazal nato cerkev — kakor oskrunjeno — zapreti. Papež so še škofovo djanje poterdili in pohvalili in opominjajo vikšiga pistirja, de naj se tudi nadalje stanovitno poganja za reč Božjo in njegove sv. Cerkve itd. Kdor misli de je puntarjev sram, se močno moti; ti gerdobneži se tako lažejo čez Rim, zlasti na Lom-barškim, de bi deset pisavcov ne bilo zadosti, njih laži in obrekovanja ovručati, pravi V o I k s f r d. - Sv. Oče so močno ginjeni zavolj tako priserčnih pisem katoliških škofov in jih bodo v natis dali. Tudi lombarški škofje so se jeli gibati. — Odpad puntarskih okraj in je napravil, de vsaki teden štirsto tavžent tolarjev manj davkov prihaja. Zares velika škoda za rimsko deržavo ! Za sv. Očeta vse pošteue katoliške serca toliko bolj gore in vrejo, kolikor delj zmešnjave na Rimskim terpe in kolikor hujši se prekucovavci pertijo zoper vero in pravico. Po serčnih iu neprestrašenih glasih francoskih škofov so začeli tudi po Nemškim in drugod katoličani svoje misli razodevati. Z Dunaja, Linca, iz Frciburga, Monako-viga, Kolina, Vircburga, Speicra, Augsburga. Ahcna, Hildsheima, Erfurta, Danzike, Moguncije, Rcgensburga, Monastira iu druzih krajev so katoličani pisma od tavžent in tavžent vernih katoličanov podpisane poslali sv. Očetu, s kterimi naznanjajo Kristusovimu namestniku, kako silno jim je pri sercu blagor rimskiga stola in sv. Očeta iu kako močno se jim studi tatinsko in roparsko počenjanje tistih , ki hočejo svetno vlado rimskiga sedeža razdreti. V Monakovim šc zmiraj terpi podpisovanje. Zc so na pismu eden uiinisterskih svetovavec, šest deržavnih svetnikov, več mož zmed pervih deržavnih pravnikov, namreč udov naj višji sodnije, iu druzih nar bolj čislanih imen veliko. — Enako v Vircburgu. — Po drugi strani pa spet imenitne nemške mesta, kakor Paderborn, Vratislav, Ahcn, pošiljajo od neštevilnih množic podpisane pisma iu prošnje do pruskiga vladarja, dc naj brani pravicc rimskiga stola. K temu se zmiraj bolj množijo nabiranja darov za sv. Očeta. V Kol-pingovih „Volksblattcra sc med drugim bere: rZlatiga Napoleona in zlatiga Viktor Emanvela položimo pred sv. Očeta , milujoči, de živih položiti ne moremo !u V Bratislavo je daroval neki grof 100 tolarjev; knez škof Forster 1000 tolarjev itd. — Tudi španjolski škofje so množico vdatnih pisem pisali do sv. Očeta v ravno tistim gla-u. kakor francoski. Angleško. Kardial \Viseman jc v Itim popotval. de bo blizo sv. Očeta v času britkosti. Sel je skoz Pariz in je bil pri Napoleonu. Sploh sc govori, de ima -poročila osebne dolrovoljnosti kraljice Viktorije do sv. Očeta. Angleški list „Morning l»ostu je nevosljiv papežem za hvalo, de so v Rimu napravili sobivališa (kolegije), ktere Francozi. Spanjoli, Nemci in Amcrikani obilno obiskujejo, in pravi, de jc že preveč škofov, muihov iu cerkev v Rimu, in kdor jih množi, dc je nar veči sovražnik rimzkiga ljudstva, „ktcro lakote iiierjc." Tode premeteni krivoverski. iu krivopolitiški list jc pozabil, de govori od Rima iu ne od Londona, ker ne v Rimu. ampak v Londonu ljudje lakote umirajo. V Londonu jc zmed 5 ali f. ljudi eden ubožiu, v Rimu pa eden zmed njih »!«. reci šestdeset; beraštvo v Rimu ni znano. Mežico (Mehiko). - Po Ameriki pa spet ..liberalci" prav goropadno gospodarijo. Kaj so ti ^liberalci." od kterih sc tolikrat sliši po časnikih? Po besedi bi sc jim reklo „radodarnikiu češ. de vse privošijo. privolijo iu radi dajo. — vidili pa bo •« kmalo . de šc rajši pograbijo. Za-moglo bi se jim (udi reči ro s r e č c v a v c idesiravno so v resnici „n e s r e če v a v c i imajo namreč vedno srečo ljudstva v ustih, so pa prava nesreča in smertna kuga ljudstva. Obetajo kakor kača v raju. in dajo tudi kakor kača v raju. namreč: revšino iu britkost na tem. pekel na uuim svetu. Kaj tedaj radodarneži in o s r e č c v a v c i na Mc-hikanskitn počenjajo. ^Liberalni" predsednik v Mehiki je ukazal s silo ugrabiti sreberne posode dveh naj imenituiših cerkev, ki so jih bili duhovni v hiši španjolskiga poročnika spravili, in poslal jih je, de bi pušk in reči /a vojsko za nje pribarantal. V drugim mestu (Oojaca)je osrečevavec častite očete Avguštine. Fraučiškanc, Karmelite in usmiljene brate iz dežele spodil in njih imetje pograbil. ker so zoper cerkvenoroparsko postavo ugovarjali; tudi velikiga namestnika in rijegoviga tajnika je ravno zavolj tega v Kalifornijo pregnal, in večidel fajmoštrov je moglo svoje farc zapustiti. Iz zvonov no ro« reče v a vcitf katione lili. To je verska prostost, ki jo je predsednik razglasoval. Mnihe so zapirali in preganjali. Nekiga duhovna so zaperii. ker ni hotel sv. zakramentov podeliti roparskiinu generalu na smertni postelji. zato. ker ni hotel svojih roparji preklicati. — V San-Luis-Potesi so osrečevavci duhovstvo prav osrečili, mu pobrali do-i»ra in posestva, odpravili štolo, in naznanili, de bodo sami kerševali in druge cerkvene opravila zverševali, iu pa — zastonj. Iz Zacatecas-a je moglo skorej vse duhovstvo bežati. Klošter Gvadelupe so hotli osrečevavci pred vsiui osrečiti, češ, dc mu hočejo prizanesli; čez nekaj dni pa so ga ob desetih ponoči napadli, minihe izpodili in ga do čistiga oropali. Ljudje so bili siti tacih ^liberalnih osrcčevavcov" in so jih hotli s silo ustaviti v njih ropanji. Ti demagogi — ti ^dobri prijatli" ljudstva pa so bili pripravljeni, so ljudstvo s kartečami počastili, kakih 12 pobili, kakih 30 vsačili, eniga na mestu vstrelili. To je tista zlata, prelepa prostost in svobodnost, ki jo osrečevavci ljudem obetajo. Taki osrečevavci se zlasti ob času puntov kažejo; to skušajo na Laškim, kjer razuzdana puntarska vojna take stra-hovitosti počenja, dc si jih naše pero ne upa zapisati. Bog nas obvari njih prostosti in osrečevanja! V mirnih časih pa se k takim nesrečam priprave delajo, kadar so napačni gla-varji pri ojesu, — se priprave delajo ali za lastno ali pa za druge dežele, kakor na Angleškim, ki tožijo, de je prišla \ lada v slabe roke, možema Palmerston-u in Russel-u. Naj starši (rimski) troti v Evropi razdreti, njegove naj svetejši pravice z nogami taptati, to sc šteje na Angleškim perva stopinja k napredstvu. V zbornici (parlamentuJ, v časni-štvu, \ očitnih iu osebnih drušinah se dati na dan trosijo obrekovanja in laži čez papeževo vlado, in pri vsi svoji go-ropadnosti so vender dosti tenko osnovane, z njimi občinstvo slepili. Prenapete protestanške vraže in laži zoper ka-toličaiist\ o so se globoko v deržavni življej vkoreiiinile iu ga kakor peklensko mašino gibljejo zoper katoliško cerkev. Kusscl jc pred nekaj leti zakvakal: „N i č več pa-peštva!- in je grenko sovraštvo in prepir vnel med pro-testanškimi in katoliškimi prebivavci na Angleškim, sam sebi pa je s tem zapravil pri vsih spren.išljeiiih ime modri-ga deržavnika. V ravno to napako je vprežen Palmerston, mož. ki po vsi Evropi dosti slabo slovi. Ta ministra, z vil ko derpalijo ob strani, zdaj godeta sovraštvo zoper Riiu in katoliraiistvo. časniki in prenapeti protestantje pa za njima plešejo. Naj gledata pa gospoda, de svoje lastne dežele v jamo ne pahneta, ko jo Rimu kopljeta. V Rimu poprave! to derndrajo neprenehama sovražniki rimski, pred svojo vezo pa imajo gorate kupe smeti. V sredi obilnosli v London-u domiijc smert za lakotjo, pravi V o I k s fr e u n d o v dopisnik. Angleška gornja zbornica sama priča, dc zmed prebi\avst\a 3.993.4U7 v 34 mestih jih čez polovico ( 2,197.388 ali :>2 1 odstotka) ne obiskuje nikakoršniga kraja kaciga češenj a Božjiga. Na to naj bi tisti možje svoje oči obračali. ki hočejo Rim s svojimi popravami osrečevati, bi bolje storili, ker slehern lahko sprevidi, kam tako brezboštvo na zadnje pelje. Kako vncmljivi so laki za tatvino, rop. puut. skrivne društva iu za vse hudo ! Predsedniku republike v S t. M o m i n g o, generalu Santoma. so sv. Oče v poslanim listu srečo vošili k nastopu njegove službe, in nasvetovaniga vikšiga škofa Antonia Marija ('erezano poterdili. Šcu-doniinški listi se prav vesele, de so jim sveti Oče rojaka vikšiga pastirja dali. t Mor t ara iu judovsko modrovanje. Po mislih, gotovo judovskih, iz Pariza prišteva jud Mortara nastopnimu kongresu keršanskih vladarjev, de bi mu njegoviga ker-šcuiga otroka v njegove judovske roke zročil in se ve de. tako pomagal ga pojuditi. I.epa naloga za kongres! Kaj si judovski časniki \>e ne prederznejo! I)e rimska vlada keršeniga otroka v njegovo svesto nevarnost in pogubo noče judovskimu očetu zročiti. to imenujejo časniki, in za / njimi tudi „Laibachei ica-< eutsetzlicheu Missbrauch »ler Au-torilat. der millen im 19. .labrbundert an die diistersteu \ Zeileu des Miltelaltcrs crinnert. Mi k temu modrijanstvu \ samo to le pristavimo: Ako je „entsetzlicher Missbrauch,a kristjana ne v priložnost pustili, de bi se zopet pojudil, je še „entsetzlicherer Missbrauch des 19. Jahrhundertesu: einen Menschen zu vergottern, dem vveder die Rcligion, nocb die Heiligen heilig waren, kar se mende tudi „itn diistersten Miltelalter" ni zgodilo. Duhorake zadere. Ser. t-Gotharška fara je k o p r i vn išk i m u Ioka-listu gosp. Fr. Z a v c r š ni k - n podeljena. Koprivnik jo torej 6. t. m. razpisan. C a t e š k a fara je bivšimu kuratu usmiljenih sester v Zagrebu gosp. Ferdinandu Rebič-u podeljena. Dobrotni tlaroei. Za afrikanski misijon: Neka dobra duša iz Jarinjskc fare po Nj. M. A. M. 100 gld. n. d. za odkupljcnje zamurčka ali sicer za misijonske zadeve. Za misijon gosp. Olivieri-a : Iz noviga mesta po škof. pisarnici 5 gld. 25 kr. n. d. (Darila za sv. Očeta prihodnjič dalje.) Pogovori z gg. ftopisovavci. G. R. na D.: Ze pred več tedni smo pisali; seje neki zgubilo. — G. O.: Vaša pesmica se nam je po nesreči zgubila. — G. A. N. v N.: Smo založništvo opomnili in upamo, de dobite. Cerkveno stovsivo. Večni mesec za žive in za mer t ve; spisal in na svitlo dal za novoletne, god ovne in druge darila L. J., duhoven ljubljanske škofije — z dovoljenjem visoko-častitljivc namestnijc ljubljanskiga škofijstva. — Te bukvice so v natisu in upamo, dc kinalo po Božiču sc bodo že za-mogle dobivati pri Gerbcrji in Kremžerji. Obsegale bodo dve poli in bodo opravljene v prijetnim zavitku kakor t.'"-bro znana „Stczicau ali bukvice sv. Alojzja. večnim mescu jc za vsaki dan mesca malo prav draziga in različniga blaga. Večkratne pritožbe, dc se za nedeljske šole pogreša kacih bukvic , so k temu delicu po nekoliko priložnost dale. 2. Ze dostikrat je bilo vprašanje, če bo „C erkveni govornik" še izhajal? Nisino sicer še nad njim do čistiga obupali, pogreša sc pa moči in delavnih rok; je pa še nekaj iztisov perviga letnika dobiti (celi letnik po znižani ceni 1 gld. n. d. pri Gerberji) z dobrim blagam, ki jih za zdaj priporočimo. rabiiev k naročevanju na ..Zgodnjo Danico" je obširno v poprejšnjim listu. Torej danes le samo pogoje za naročevanje še postavimo. Zgodnja Danica velja: Za celo leto po pošti.....2 Za pol leta po pošti.....1 Za cclo leto v tiskarnici .... 2 Za pol leta v tiskarnici .... 1 Za pošiljanje na dom v Ljubljani se plača — Ako je treba napis med letam prenarejati — Opomba. Odpravnišlvo želi, dc bi stari naročniki z naroč-—. nino poslali natisnjeni napisni listič, na kterim naj / tudi popravi, ako je v napisu kaka skaza. Zdaj p* urno, naročnina! dene pride za p ozn i nai Luk* Jeran, Jožef Blaznik, vVYcdnik. založnik. gold. 70 kr. n. dn. 3o „ ,, 12 .. „ « »» 20 „ „ 15,, „ sii Odgovorni vrednik: Luka Jeran — Založnik: Jožef Blaznik