111. flnflta. 1 l|*I|rt, l NM. 1.jrtljl NIL Xt!X. Iflo. ^^^^^* ^^» ^^B^^^^^^ ^^^^^^i^^^^B^B ■■■■■■^■1 ■■^^^^B ^^B ■^■^■^■■■^■^■■^■1 ^B^^^B^ »Stoveniki Narod* VCtf« p# poKf m Av*fo>-Ognfc»* ctk> Icto skoptj lapni # * »_ četrt Itte » • •?. • 6-W na mt**c m . • % . 230 * I si Nemfljo: I ćelo Icto upre] . • . . K 30*— li Ameriko fn vse droge delelt t ' odo !eto naprej • • • • K 35.— Vpcaltnlcn gtode imeratov m ni; priloži xm odgovor dopisnici aS snimki. r^nrnUtro (tpodaj. dvoritfe lcvo), KnaHoTft mltoa *. S, teltfoa fttss. Uala vnk in ivtlar Isvimii ■•, • • • 6*— I na mesec m * • • • • 2— ■ v upravništvu preiei&an: ćelo leto naprej • • • x. K 22*—v pol leta w •••£•• 11*—' Ćetrt leta „ • *• •$• • 550, na mesec m • • • # • 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vrafajo. tTretniitroi Knallova mile« ftt, 5 fv prltllčju levoj telefon iL 34. Bitka pri Kolomeji. NAŠE URADNO POROClLO. Dunaj, 30. junija/ (Kor. urad.) Uradno razglašajo: Rusko bojišče. Severovzhodno Klrlibabe so od-bill naši oddelki ruske napade. Pri Pfštvnu severozapadno Ku-tov je prišlo včeraj znova do srditih bojev. Vsled pritiska tu napadajocita nadmoćnih sovražnih sil srao vzeH svoje Čete v prostor zapadno in jugozapadno Kolomeje nazaj Severno Obertyna se je s težkimi iz<£ubami razbilo v našem ognju već ruskih ko-nleniških napadov. Zapadno Sokula ob Stini ]e so-vražnik zainao poskušal zepet csvo-iiti pozicije, kl so jih nemške čete preišnil dan zavzele, Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r. fmU * ■ . * * NEMSKO URADNO POROĆILO. Berlin, 30. junija. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan: V z h o d n o b o j i š Č c. fzvzentši za nas uspešni boi se-verno Ilzenskega jezera jugozapadno Dvlnska, ni poročati s severnesa de-la naše fronte nič posebnega. Armadna skupina generala von Linsingena. Jugovzhodno LInievke so bili protinapadi od naših čet znova iz njihovih nozicij vrženih Rusov brez-uspešni. V jeli smo nad 100 sovražni-kov, vplenili 7 strojnih pušk. Vrhovno armadno vodstvo. V bitki pri Kolomeji so se morale naše čete na svojem desnem krilu in v centru umakniti ruskemu pri-sku. Na ruski strani se bori na tem delu fronte, kakor sodi vojni strokov-njak »Pester Llovda« najmanj 200.000 mož. Prepustile so mesto so-vražnikom, ki pa nikakor ne morejo trditi, da so zrnagovalci. Cilj ruskega navala na tem delu fronte je bil oči-vfdno ta, odtrgati desno krilo na§e obrambene armade od gališkega centra ob Stripi ter tako tuđi sam cen-trum prisiliti k umiku vsaj do Zlote Lipe. To se Rusom ni posrečilo. Na odločilni točki, pri Obertvnu, so bili vrženi nazaj in na§a fronta se ni pre-trgala. Opetovano se je Že poročalo, da bo igrala v sedanji ruski ofenzivi kavalerija posebno viogo. Včerajšnje naše porociio kaže, da je to res: pri Obertvnu so navalili na naše jarke ruski konjeniški poiki. Kaj hočejo Rusi s to taktiko doseči, $e ni razvidno, Dosedaj je le gotovo, da taki nastopi število njihovih žrtev ogromno po-množujejo. — V Bukovini so se ruske kolone pornaknile do Kirlibabe ob ogrski meji, v dolini reke Bistrice. Ako hoČejo Rusi tu cez v Transsilva-nijo so si vsekakor izbrali jako ne-rodno in opasno pot. — Ob Stripi je potekel dan razmeroma mirno. — V Voliniji so odbile Linsin^enove čete vse ruske protinapade pri LinjevKi. RUSKO URADNO POROClLO. 27. junija. Zapadna fron-t a. Na fronti naših pozicij pri Rigi in ob mostišču Ikskil artiljerijski boji. V nekaterih odsekih je sovražna peho-ta poskušala napadati, pa je bila z Iahkoto odbita. Pri Dvinsku nas je sovrainik brezuspešno napadel. V nekem odseku sta se po predležečih poročilih odseko\ih zapovednikov posebno odlikovala poročnik Norkin in podčastnik Korovvenko; Norkin je dobil 15 ran. Sovražniki so obmeta-vali mesto Dvinsk na vec točkah z bombami. Sinoči so Nemci obstrelje-vali s težkimi in Iahkimi topovi naše jarke severno Mjadzolskega jezera, od časa do časa tuđi okoliš med jeze-roma Dolša (9 km severno Mjadzolskega jezera) in Vališča (26 km južno Vigonovskega jezera). Nato so izvršili napad, pa so bili z našim ognjem zavrnjeni. Napadi so se ponovili, toda vsakokrat ponesrečili; ved-no znova smo vrgli sovražnika v njegove jarke nazaj. Konečno je moral svoje napade opustiti. Na cesti od S!uka so poskupili Nemci v noči na 26. t. m. po kratki artiljerijski pripravi napadati, bili pa so odbiti. Sovraž-nik nas je tuđi napadel jugozapadno Lipska in severovzhodno Vigonovskega jezera. Posrečilo se mu je pro-dreti na breg reke Ščare; potisnili smo ga nazaj in umaknil se je. na kar smo svojo staro pozicijo zopet zasedli. — Na fronti Kolki - Bogu- šovku obStohodu sovraznik trajno s težkimi topovi obstreljuje naše pozi-ci}e. Dalje proti jugu se vršijo artiljerijski in infanterijski boji. V okolici Nježvice (15 km jugozapadno Lučka) je sestreliia naša artiljerija avstrijsko letalo; pilot in opazovalec sta ranjena in vjeta. — Ob srednji Stripi stre-]ja sovražnik na več točkah s težko artiljerijo. Dne 25. junija je premagal naš letalski poročnik Orlov, ki se j£ ta dan že drugič dvignil, sovražnega letalca v boju v visočini 240f) m; pri-silil ga je, da se je spustil blizu vaši Podhajce na tla. V ozemlju zapadno Črnovic so vrgle naše Čete sovražnika čez potok Dubaviec, ki se z juga sem izliva pri Zablotovu v Prut. Po zadnjem poročilu je ste vilo vjerni kov in piena armade generala Brusilova zopet naraslo. V času od 4. do 22. junija nam je prišlo v roke: 4031 čast-nikov, med njirni generali in vojaški zdravniki, 194.CM1 vojakov. 219 to-pov, 644 strojnih pušk. 196 metal za bombe. 146 artiljerijskih voz in 38 re-flektorjev. — V BaltKškem morju, v ožini pri Irbenu. se je vršil boj med 3 našimi hidroplani in 4 nemškimi le-tali. Eri sovražni hidroplan je bil zbit in je padel v morje. Sovražnik si je zaman prizadeval resiti svoje letalo. ki smo je v bombami in ognjem strojnih pušk uničili. Naša Ietala so se vr-nila nepoškodovana v pristanišče. — Pripomba. Kot vzgied velike dr-zosti naših donskih kozakov se poroča naslednji slučaj: Pri prehodu čez Dnjestr pri Znovidovu so kozaki prekoračili reko deloma ropolnoma nagi, le s puško v roki; ko so priplavali na dru?i breg, so napadli sovražnika z baionetom ter ga deloma pobili, deloma vieli. Držali so osvojeno pozicijo, dokler nišo pris-pela ojačenja. 28. i u n i j a. V noči na 27. t. m. ie izvrši! sovražnik z močnejšimi si-lami napad pri Pulkarnu jugovzhodno Ri^re; napad je bil pripravljen z bobnajočim ognjem in oblaki dima. Vsled pravočasno dnspelih ojačenj in s noniočjo naše artiljerije je bilo mo-gnče vreči Nemcc s težkimi izguba-mi nazaj. Ob Dvini in pri Jakobštatu streljanje infanterije in artiljerije. So-vrazna letala so često preletela naše crte in metala bombe. NemŠki le-talci so pri ponočnem obstreljeva-niu Dvinska, 27. t. m.. vrgli 68 bomb, ki pa nišo nikogar ranile. Materijalna škoda je neznatna. Napadalni po-skus sovražnika iužno Kreva ie bil z ognjem odbit. Zveče;* 26. je napa- del sovražnik Linjevko ob StGhođu, toda bil je zavrnjen. Ljuto streljanje sovražne artiljerije pa traja naprej. — V Galiciji i n Bukovini se 'sovražnik mestoma trudi zadržati z vsemi mogočnimi sredstvi našo ofenzivo. Nasprotnik gradi obrambne pozicije ter neprestano poskuša rušiti mostove. Naše čete za gradbo ino-stov in naši pijonirji vršijo navzlic vsem težkočam svojo dolžnost z ob-čudovanja vredno požrtvovalnostjo. Pretrravania ruskih uradnih poročil o naših izgubah. Iz vojnega časnikarskega stana javljajo: 2e ko smo objavili rusko poročilo z dne 18. junija smo postavili v pravo luč navado ruskega general-nega štaba ponašati se z ogromnimi številkami vjetnikov in plena. Zato nas pač ne more presenetiti, ako pravi petrogradsko poročilo z dne 27. junija, da so Brusilovovi borci pripe-ljali skupaj 194.041 vjetnikov, 219 to-pov in 644 strojnih pušk, saj imamo v dosedaj 21etni vojni s sovražnimi poročili dovolj izkušenj. V prvih ted-nih bojev je bilo seveda vočigled dimenziji bojev težko mogoče si napraviti brezpogojno točno sliko o naših izgubah, sedaj pa so se dale vse potrebne posameznosti dognati. Ako se spomnimo, da v moderni vojni izgube 25rc nišo baš izjeme, potem gotovo nimarno povoda se vznemirjati vsled sporocila, da so naše bojne čete v treh tednih težke borbe na mrtvih, ranjenih in vjetih izgubile 12 do k večjemu 20°c svojega števila. Od teh odstotkov odpada gotovo precej-šen del na vjete in pogrešane. Toda lahko je izračunati, kako se je števi-lo vjetnikov pod peresom ruskih po-ročevaicev pomnožilo. Ako bi bili res izgubili 200.000 vjetnikov, potem bi se — vpoštevajoč primerno število ranjenih in mrtvih — v Voliniji in ob Dnjestru ne nahajal niti eden vojak več. Topov moderne konstrukcije je dobil sovražnik v svoje roke 36. Bili so razstreljeni ali pa uničeni. Le malo večje je število vzidanih topov, ki smo jih prepustili Rusom. Bili so vsi starejšega tipa. Prav nerazinerno visoko število — tuđi za ruske navade — navaja rusko uradno poročilo o strojnih puškah. Nadomestila, ki smo jih morali dati za izgubljene strojne puške našim Četam na bojišču (vra-čunši tuđi nadomestila za obrabljene strojnice) ne znasajo niti Šestine tega, kar navajajo Rusi kot svoj plen. Odkod izvirajo ruski »pogreški«, to preiskavati bi bili zaman. Toliko je gotovo, da si dovoljujejo že ruski niž-ji poveljniki mnogo »pesniških svo-boŠčin«. Pokazalo se jef da je velik del ruskih, s tako ljubeznipolno ob-širnostjo popisanih bojnih epizod nei le pretiran, temveč prosto izmišljen. Dovolj često so v zadnjih tednih ta-koj izvršena poizvedovanja dokazala, da se razni »nad vse ljuti in srditi boji«, v katerih so Rusi vjeli na tiso-če sovražnikov in vplenile topove in strojne puške, sploh nišo nikjer vršili. Ta konstatacija velja za Volinijo, za prostor pri Redcivilovu in za ozemlje ob Dnjestru. Nikdo ne bo za-nikal, da je imel sovražnik v Voliniji in v Bukovini marsikak uspeh. Javnost se je v zadnjih dveh letih naučila pravilno ocenjevati neizogibne slu-čaje opotekajoče se vojne sreČe in obvarovati tuđi v kritičnih časih res-nost in ravnodušnost. Ako pa sovražnik slika dogodke naravnost smesno, prav nemogoče in z lahko dokaznim pretiranjem, kaže najbolje sam. da so dejstva daleč, daleč zaostala za tem, kar je priČakova! od poteka dogodkov. Bitka pri Kolomeji. Vojni poročevalci javljajo: Bitka na fronti med Kutv in Dnjestrom je pričela z ljuto rusko kanonado. Ruska artiljerija, ojačena s težkimi ba-terijami in ladijskimi topovi, je obsi-pala naše jarke in pozicije z naravnost strahovitim ognjem. Mnogo ur so padale težke granate na naše crte, nakar je rusko zapovedništvo pogna-lo svoje infanterijske kolone na juriš. V gostih množicah, deloma v lasrnem bobnajočem ognju, se je pognala pe-hota proti našim pozicijam. General LeŠickij je gnal svoje čete brezobzir-no v boj. Navzlic težkim izgubam so prihajale vedno nove kolone na boji-šče. Branitelji so junaško odbijali na-val za navalom, naša pehota in strojne puške so sovražnika uprav kosile, v boju moža proti možu so padali Rusi, kakor snopi in kmalu je bilo polje pred našimi jarki gosto posuto z ru-skimi mrliči. Opetovano so bili vsi ruksi napadi odbiti. Rusi so na to znova začeli obstreljevati naše pozicije, nakar so izvršili s svežimi četa-mi nove napade. Proti večeru se jim je konečno posrečilo potisniti našo fronto deloma nazaj. Istočasno so se bile znatne ruske sile vrgle tuđi na naše pozicije pri Nježviski ob Dnjestru. Tam je posegla v boj avstro-oRrska skupina, ki pripada armadi LISTEK. Chonchette- Trancoski spisal M a r c e I Prcvost (Bilje.) Ob devetih je prišet zdravnik. Potipal je žilo, ki je bila se vedno nemirna, zmajal s svojo sivo glavo in niotril svinčeno - sivi obroč pod ocrni, ki je postajal čim dalje večji. Tu in tam ga je nenadoma zaskrbelo, da-li ni morda kaj na pljučih ali na srcu in tedaj je poslušal. Z veliko nežnostjo je starec pribUžal svoje uho na ta se ne razvi ta prsa, je polo-žil zdaj na to, zdaj na ono stran in se vedfcio vračal k mestom, kler se mu je zdelo, da sliši sumljiv šum . . . Ko pa je ime! postaviti dlagnozo, se je pomišljal. Lahna prjučnica morda ... Nemirno srce vsied spIoSne^a pomanjkanja krvi. Digitalis v alkoholu, zvečer pa malo broma za pomir-jenje. Prijazno se je poslovil od svoje pacijentinje; včasUi pa ga Je Chon-chetta slišala reci prednici ob slo-vesu: — Ne, hvala bo£iif nič ni hude-ga . a • čaj viste.*--—fao^Je lažji ali težji, kakeršen je pač temperament. V;se to preide. Dva dolga meseca je trajala bo-lezen ... In tekom te krize te Chonchetta brez vznemirjenia in strahu, čimbolj je pojemala bolezen, dozorevala — v mlado dekle. % Tedaj pa se ji je dokonČno povr-nilo zdravje, kakor pravkar presaje-ni rastlini, ki so se ji korenine opri-jele ta!. Cas. ki v tej starosti izbriše vse, že ćelo pa sledove nenavadnih na-gnenj, ji je pomagal preboleti tuđi te spomine. Začasno premagano samo-ljubje, je vidno zahtevalo svoje pravice. Rekla si je, da je za njo ponižu-joče, vse svoje misli posvetiti prijateljici, ki jo zanemarja. Z veliko ra-zumnostjo je kakor odrasla deki« skušala otresti se spominov na pre-teklost. Znova se je jela zanimati za živHenje v Vernonu in pisala je Louisi pisma, v katerih ni bilo niti najmanj-šega sledu o tem. da se srdi nad njo. Louisa je odgovorila. Zdaj Je hnela mnogo časa. Zakaj, Jean ni bil več v Locnevinenu, poklicali so ga bili začasno v ministrstvo, da sesta-vi poročilo o ekspediciji Francisa Oarnier. Njegova zaročenka pa si le preganjala dolgčas s tem, da je opi- sovala svoji prijateljici dneve. ki jih je preživela ž njim. Kako srečna sta bila drug poleg drugega! Navajala je besede, ki jih je govoril, opisovala njegove kretnje itd. . . . Zdaj, ko je odšel in sicer za več kakor mesec dni, kako naj živi brez njega? Chonchetta naj priđe v Locnevinen, da po-tolaži vdovelo zaročenko . . . Kakor običajno, dobi v Vernonu dopust, dokler popolnoma ne okreva. Zakaj ne bi porabila prilike in posetila svoje prijateljice? . . . Ko je Louisa prvic izrekla to željo, se je Chonchetti uprlo srce. Ne, prav gotovo se ne izpostavi nevar-nosti, da sreča tam doli Louisinega zaročenca! Ko pa v naslednjih listih Louisa ni odnehala od svojih prošenj, se je deklica začela pomišljati. Glas IJubezni — dasi oslabel se je ogla-sil v njenem srcu . . . »Vsaj videla jo bodeš. sama bodeš ž njo, kakor še nikoli! Kako si si nekdaj poželela te srečeU In nevedć se ji je pojavilo novo upanje: »Kdo ve. morda si jo zopet pridobim?« Taki boji se doboju-jejo v najbolj skritih kotičkih srca* da nam ne pridejo niti do zavesti. Prav radi tega vedno podlegamo. Chonchetta se je udala. Zdravnik je zahteval dopust, prepovedal za nekaj tednov vsako delo in odre-dil spre.Tiembo zraka in dbanie v đ^ mladanski naravi. Odgovorila je Louisi. da priđe, če ji oče dovoli, za štirinajst dni v Locnevinen. Ostati je imela tam mnogo dalj. Nekega jutra v marcu — bil je solnčen dan — je v družbi madame de Chastellu* zapustila Vernon, da se Dopelje v Pariz. To leto je bila zgodnja pomlad. Med tem. ko je vlak vozil se med golim pobočjem gričev-ja, je deklica čutila prUiajati mestoma gorkejši veter in ga srkala z velikim užitkom v se. Kmalu ste dospe-le v Pariz, ki je ob teh prvih lepih dneh kar mrgolel življenja in se podale naravnost v »veliko hišo«. Gospa de Chastellux bi bila silno rada spoznala tega čudnega g. Ducatela, ki ga ji jeChonchetta tolikokTat opisovala. Toda ta se je radi svoje bo-lezni oprostil po Dini in odrti je morala, ne da ga je videla. Chonchetta pa je tako] odšla z Dino. ki ni vedela, ali naj se od radosti, da se je njeni Ijubljenki zopet po-vrnilo zdravje, smeja ali joče. Našla je svojega očeta, kakor ga je zapustila koncem zadnjih počitnic. pribitega na naslanjač vsled revmatizma, Ko jo je starec zagledaj, je glasno vz-kliknil. Nato pa je odprl roke. — Pojdi in objemi me, draga moja, moj bog, kako velika, kako Ijub-ka si! V srcu pa si je rekel globoko vznemirjen: »Kako je njej podobna!« Ponudil ji je stol poleg sebe in jo izpraševal o podrobnostih njene bolezni, njenega okrevanja. Med pri-povedovanjem mu je bil pogled ves raztresen in večkrat jo je moral prositi, da rnu ponovi, kar je pravkar pripoveaovala . . . Skupno sta obedovala. Dina jinia je stregla. Dasi je neka skrb vidno mučila starca, tedaj se je trudil, da ostane dobre volje in res, večer jima je potekel krasno. Še-le ob enajstih sta se Iočila. Chonchetta je bila izrekla željo, da srne prenoćiti v svoji nekdanji sobi, sredi kupa starega rodbinskega pohištva. Tam ie nebesko počivala ter se prebudila še-le, ko je bil že visok dan. 2e je napravila tisoč načrtov, tedaj je vstopila Dina, lice ji je bilo izmučeno od nočf brez spanja. Deklica jo je vpraŠa^ la ... Ta noc gospoda Ducatela je bila zelo slaba. — »Bolezen« ga je napadla šef huje, kakor navadno, je pripovedo-vala mulatinja in se od utrujenosti vrgla na velik stol poleg dekličine postelje. — Krč? jo je vpraSala. Chonchetta. (Dalje prifcodnjie.) Stran 2. »SLOVENSKI NAKUO«, One 1. jtdij« UH 6. 148. ttev /enerala grola Bothmeria. Ta Je vr« ruske navale odbila in vse pozicije so ostale v naših rokah. LinsiDeea prodira na Luck. Oficijozni berlinski »Lokalanzei-ger« pijSe o vojnem položaju: Vsled intervencije Linsingenove armade v fVoliniJi Je smatrati ruski operacijski fiačrt za popolnoma ponesrečen. Rusi so porsocfi zadržani in se povsodi umikajo. Na približno 120 km široki fronti prodirajo Linsingenove čete koncentrično na Luck, od katerega so oddaljene le še 35 km. Pri Sokulu Jje Linsingen »opet vzpostavil zvezo 5 hrabrim! Avstrijci, ki branijo crto y Stiru pri Kolkih, ob Lipi stoje njegove čete ramo ob rami z nadaljnimi avstro - ogrskimi oddelki, ki vzdržu- »___________________. . _.. _ __ }ejo tu in ob Ikvi v tilni defenzivi zveze z armadno skupino grofa Both-merja, odbijajočo vse ruske navale. Od začetka protiofenzivne, 16. Junija, je vjetih 16 častnikov in 11.094 mož, vplenjena sta 2 topa in 24 strojnih pušk in osvojeno je ozemlje, ki meri povprečno 35 ion v širini. Vse to nam daje sigurnost, da sraemo s po-polnim zaupanjem prlča-kovati nadaljnega razvoja dogodkov. Prisilno posoiHo na Flnskem. Iz Petrograda poročajo: Vlada je predložila dumi zakon o najetju posebnega finskega vojnega posojiia. Prva kvota naj znaŠa 200 miliionov rubljev« Itiiki napadi oh 1 odbiti. i NAŠE URADNO POROClLO. i Dunai, 30. junija. (Kor. urad.) 'JJradno se razglaša: V Italijansko bojišče. Boji v ođseku Doberdobske visoke planote se nadaJjujejo in so bili poooči v prostoru pri Sv. Martin u posebno ljuti. Naše čete so zopet odbile vse {talijanske napade. Le vz-hodno Sele ie čišćenje nekaterth jar-kov še v teku. Goriško mostišče se Je nahajalo pod silnim ognjem topov in metalčev min. Poskusi sovralne pehote prodirati proti naši poziciji na Podgori so bili prepreceni. Na koroški fronti so se ponesre-Čfll sovražnikovi napadi na Mali in jVelfki Pal ter na Freikofel. V Puster-talu se nahajaio kraji Sillein, Innichen In Toblach pod ognjem dalekosežnih težklh topov. V prostoru med Brento In Adlžo se slika Hailjanskega delovania ni spremenila. Močnejs! In slabejši od-deikf so brezuspešno napadali Stevll-ne pozicije na fronti. Pri nekem ta-kem napadu na našo ooetoianko na Borcaroli je itallianska artiljerija krepko streliaJa v svoje obotavljajoče prodirajoce infanteriiske crte. Pri vCeraJšitflh bojih so zavoievale naše čete 300 vjetnikov, med njim] 5 častnikov, 7 strojnih pušk in 400 pušk. ^Namestnlk načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r, fmL 1TALUANSKO URADNO POROClLO. 27. }u n i j a. Med Adižo fn Brento smo zasledovaje prodrli dalje, ^ovražnik skuša zasledovanje zadržati s koncentričnim artiljerijskim Sognjem iz velikih daljav in z žilavim odporom zadnjih čet, vgnezdenih na jtežkfh točkah nehodljivega terena in opremljenih s številnimi strojnimi puškami. V Vallarsi so premagale naše čete včeraj močne vtrdbe v Ma-jtassone in Anghebenl in so dokončale "zavojevanje hriba Menerle. Na posin-■ski fronti so bili zadnji sovražni od-^defti pregnani z višin južnega po-Ibočtja in s hriba Aralta; na to so naši prekoračili reko, zasedli Poslno in ŽArsiero In so začeli prodirati na viši-Tiah severaega pobočja doline. Na vi-?3O*J planoti Sette Comuni Je dosegla kiaOi infanterija. pred katero $o §11 dfinl kavalerijski oddelki, crto Punta Corbin - Tresche - Conca - Fon-iM * Cesuna* jugozapadno Asiaga. Na se^erovzhodu smo prekoračili dolino Mol in zasedli hrib Fiaro, hrib Le-^iarie, Spitzkogerle In Čina delle Sattte. Na desnem krilu so osvojili Jiradbri alpini po ljutem boju Cimo tlella Caldiera in Cimo della Campa-fcella južno prve. Na vsej fronti, kate-px> gmo zaseđii, smo konstatirali šte-Vttle slučaje sovražniku lastnega bajbarstva. Arsiero Je uničen vsled p#!iarov; Asiago in drugi cvetoči krali so Radeči se kupi razvalin. Blizu hriba. Masnaboschi smo dobili v jblatnih lu^ah okoll 100 nagih trupel *ia$h voijikov. V Sugarrski dolini je potežaj neiz-premenjen. V dolini Va-iio< smo osvojiji masiv Tognola. Na osilili fronti nikakega pomembnega doijodka. Lastna skupfcna 10 letal je vt$% včerat^ težkih bomb na že-JezUiško postajo Calliano y SuganskI doBnl z vfdno naiučinkovitej^im re-fcultatcrm in se je vrnila nepoškodova-na V zračnem boju Je b!Io davi zbito na Ha neko avstrfisko letalo nad Ve-rofto. 28. J u n i i a. Od Adiže do Brente postaja sovražni odpor proti ptI-tiskajo^i sili našega prodiranja ži-vahnejši In žilavejši, podprt je z ob-vladaiočim« za obrambo močno ntr-jefliml poziciiarni Kljub temu so dosegle naše čete tuđi včeraj znatne uspehe. V Lagarindci dolini in v Vallarsi intenzivno artiljerijsko delova-nje. Obstreljevali smo sovražne pozicije na hrrbu Trappola, na hribu Jesto In Cal SaoUi. ErtastiU no fS 1 močno utrjenega jarka blizu Male Zugne. Na fronti Posina - Astieo so osvojile naše čete sovražne pozicije na hribu Camona severno Fasine in na hribu Caviolo, ki obvladuje Arsiero s severa. Drzni kavalerijski oddelki so prodrli na cesti v dolini Asti-co do Pedescalle. Na planoti Asiaga smo zasedli severno pobočje doline Assa in dosegli visine hriba Rasta, hriba Interrotto in hriba Mosciach, katere držijo moćne sovražne zadnje čete. Dalje severno smo izvojevali pozicijo na hribu Colambaro. Naše Čete se bližajo dolini Galmarara. Na ostalih frontah Brente je položaj ne-izpremenjen. V Karniji so sledili po močni artiljerijski pripravi včeraj si-jajni napadi naše infanterije, ki je za-vojevala sovražne jarke in oporišča v odseku Freikofla. Na soski fronti artiljerijsko delovanje in napadi last-nih oddelkov. Napravili smo 303 vjetnike. med temi 7 oficirjev in \Tlenili 2 strojni puški. Na novi tirolsko - italiianski fronti. Kraji, ki se navajajo z italijan-skega bojišča, kažejo, da nove pozicije nikakor nišo tako daleč od prvotnih, kakor je kedo morda sodil po prvih poročilih. Naša fronta obsega se vedno velik del italijanskih tal. Na vzhodnem krilu so bili italijanski napadi v sprednjem ozemlju hriba Z e-b i a zavrnjeni. Ta 177S metrov \iso-ki hrib se dviga 6 km severno A s i -a g a na visoki planoti Sette Comuni. Posebno ljuto so napadli Italijani naše pozicije na hribu Rasta, dva kilometra južno hriba Interrotto in tesro zapadno Asiaga, ker obvladuje doline naokoli. Monte T e s t o med Pasulijem in Col Santom so Italijani tuđi že napadli in bili odbiti. — Nova fronta med Asticom in Brento se razteza približno med točkami Strigno-hrib Zebio - Arsiero. Od Arsiera proti zapadu sledi toku Po s i n e in dospe dol C o 1 Santa, na katerega zapadnem obronku je Val F o z a. — Ćadoma pač poroča, o vurišajoči ofenzivi«, ali ta ofenziva je le v njegovih poročilih, na gorov^u ob Tirolski ne more nika-mor naprej. O dogodkih za fronto Arsiero-Asfago piše »Corriere della sera«: Sovražnik se bo brez dvoma prihod-nje dn! trdovratno vpiral, kakor so pokazale njegove zadnje čete pri prvem umikanju. Avstrijci bi utegnili poskusiti, da odpor na visoki planoti Asiaga na novo organizirajo. »Seco-!o* pripominja, da se ne srne prezreti okolnosti, da je v goratem svetu zasledovanje sovražnika izredno težko in da je neobhodno potrebna nadmoČ moštva in vo*ne$ra materilala. »Neue Zuricher Nachrichten« pj-šeio o dogodkih na italijanski fronti: Prostovoljni umik Avstriicev v nove pozicije se more označiti naravnost za voiaŠko mojstrsko delo. Priprava in izvedba tega umika je šolski zgled za vojni poduk. V slavo je avstrij-skemu armadnernu vodstvu, da se mu je oosrečila taka operacija hrez izgub moštva in materiiala. Italijani so zaouščene pozicije bombardirali ćele dneve in jih končno zavojevali. Oovoriti se more samo o izraziti blamaži italijanskega vodstva. »Ta-gesanzeiger« izrecno potidarja, da vrlskanje o rmagi v Italiji ni upra-vičeno na nikak način, ker avstril-dca frontna fzprememba ni nikak Italrjansld uspeh. »Times« pišelo, da ItalUanl so izgubili stik s sovražnikom. S tem Je z italijanske strani odvomljeno avstrijsko poroČilo o prostovoljnetn tmtf!aj brez pritiska s sovražne strani potrjeno in dokazano, da se je izvršilo irmikanje brez Izgub. Aslago so razdelall ItalBnt* DunaJ, 30. junlja. (Kor. urad.) Iz vojnoporočevalskega stana se poroča: Italijansko dnevno poročilo ZJ. Junija poudarja v dokaz nam lastnega barbarstva, da Je sovražnik Asiago ili Orugc cvotoče kiaje izprcmfml y * kadefie se kupe razvalio. Nasproti tej trditvi se mora konstatirati, da so med boji za Astago v resnicl trpeto nekatere hiie mesta In krajev v okolici vsled našega artiljerijske^ og-n)a. Težke poškodbe v Asiagu pa ]e napravila sele italijanska artiljorija, ki je mesto poterru ko so je zavzele naše Ćete, sistematično obstrcljevala $ ictKim ognjem in Je popolnoma razdejala, tako da |e Asiago seda] res kup razvalin. Vedoma izvršeno pačenje dcjstev je, ako italijansko armadno vodstvo skuša sedaj razdeja-nje mesta, katero je delo italijanske artiljerije, navajati za dokaz našega barbarstva. — Na enak način treba ceniti tuđi druge Cadomove podatke, tako da vse navedene osvojitve je pojmiti tako, da so Italijani zasedli od nas izpraznjeno ozemlje brez vsa-kega odpora ali k večjemu v ognju naših tam puščenih patrulj. Večji boji so bili sele na naši novi odporni crti in so bili povsodi neugodni za Italijane. Ob italijanskih poziciiih. Georges Wagniere opisuje v »Journal de Geneve« svojo vožnjo po Karniških Alpah do Gardskega jezera: »Furlanija, katero smo pasirali na svoji vožnji, je lep kos zemlje, bogato obdarjen od narave. Vpliv in blizina Benetk se občutita. V Vidmu kaerega ogrožajo neprestano av-stro - ogrski letaici, je na glavnem trgu mnogo lepih starih kipov, po-gostoma se vidi benečanskega leva. Lz Vidma gremo hitro proti gorovju. Kolikor bližje, toliko več znakov, da smo ob fronti. Pokažejo nam ogromna taborišča, velikanska skladišča, napolnjena z živili, municijo in mon-turami. Povsodi živo, vse giblje. Oremo čez progo v Pontebo, od ko-der vodi crta dalje do Dunaja. V Chiusarforte krenemo v dolino Ra-nolana. Tu so napravili Italijani v kratkem času izborno cesto. Dospe-li smo do rajskrajnejšega mosta se-vemovzhodne italijanske fronte. Od gorenje Soče, od Bovca in Kobarida slišimo neprestano grom topov. V Tolmezzu vojno vrvenje, vse polno infanterije. artiljerije, tezki avčomo-bili morejo komaj naprej. Peljemo se dalje. Visoko dolgo gorovje je pred nami v smeri zapad-novzhodni. Karniške Alpe. visoke do 2700 metrov. Tam se borijo že me-sece alpini. Obiščemo pozicijo. Pol-kovnik nas sprejme. Granate tre-skajo v blizino. V bleščečem solneu stoje pred mano v najlepši pomladan-ski krasoti temne jelke in svetlejsi kostanji. čuden vtisk: Ijuđje so raz-greti morenja, narava okoli njih pa diha neizpremenjeno ljubezjen in le-poto. Pelje rtas na planoto. s katere se more pregledati italiianske pozicije. Mrtvi, umrli leže ob poti. Pol-kovnik nam razlaga pozicije, kjer so njegove čete. Potem se poslovi. V spomin si vtrgam enziano, ni dosti cvetk todi, s šrapnelskimi krogljami pa vse naokoli gosto posejano__ Med ItaUjfo in Nemčiio. Berollfi, 29. junija. (Kor. urad.) »Lokalanzeiger« poroča s posebne strani, da prizadevanja v Italiji, ki stremilo na odpoved trgovske pogodbe z Nemčijo pod pritiskom pariške konference, so zadobile haje trdnejšo nodlago, tako da ni izključeno, da ita-lijanska vlada odpove to in vse ostale z Nemčijo se obstoječe pogodbe. Stlrmer Boseiliiu. Ruski ministrski predsednik Stirmer je odgovoril na Bosellijevo naznamio o prevzetju vlade, da ruska vlada, ki zaupa v božjo pomoč, računa na končni triumf in na nerazdruž-Ijivo zvezo med Ttalijo in Rusijo in deli Bosellileva čustva. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. Novi vpoklici v Italiji se izvrše 10. julija in sicer je poklicana tretja kategorija letnikov 1882. in 1883., na novo prebiranje bodo pozvani iz letnikov 1882. do 1885. in 1895. za nesposobne spoznani, kakor tuđi iz letnikov 1886. do 1894. in iz mornari-ških okrajev letniki 1889. do 1894. Iz Milana poročajo, da so nastale na fronti ogromne materijalne te-žkoče, ki jih je treba še Ie odstraniti, da se more organizirat! italijanska protiofenziva. Manjka pitne vode, ni poti, telefonske napeljave so razdrte in Je treba novih mostov. Italijanski parlament Curili, 30. Junija. (Kor. urad.) V včeralšnji seji italijanske zbornice je cenil poslanec Carniani italijanske vojne izdatke na 10 milijard. Socijalist T r e v c s Je izvajal, da okolnost, da je ostal Sonnino v ministr-stva, ne daje niti tega upanja, da bo novo ministrstvo dovoljcvalo večjo javno svobodo in pogosteJSe resnej-šc sodelovanje parlamenta. Vpra-*mje Je, ali dobi Italija v četvero-CVtsa Tvstvo ia odkrito spoStova- n, nie svojih interasov in pravic Za gospodarski razvitok Italije potrebni trd moralo o«tati odprti po vojni. Italija ne srne postati orodje gospo-darskesa in poHtičnega imperijalizma Angiljc in ne srne biti oročena angleškemu iz izplenjevanju na tak naćin kakor angleške kolonije. Italijanski izdelki se ne razpečavajo v franciji in Angliji, tam nalete le na konkurenco, in potrebujcjo trge osrednjih držav. Naj bi mogla Italija v pravem trenotku prevzeti ono zgo-dovinsko misijo vzpKjstavIjenja edi-nosti in mini med narodi, ki jej pripada tuđi po njeni geografični legi. Republikanec C o 1 o j a n n i prekine govornika s krikom: »To bi bil nemški mir!« Socijalistićni poslanci kričijo in tulijo na Colojan-nija in nastane hrup, med katerim se čuje med posameznimi osebami in skupinami izmenjane klice: Dol z vojno! »Zivela Italija!« »Avstrijci, Francozi, tepci, kanalije!« Ko je nehal hrup, ki je trajal deset minut, Je, dobil beseđo katoliški poslanec M i g 1 i o 1 i. Izjavil je, da zametava vojno, čeprav Je neki poslanec istega verskega čuta postal minister. Načelna nasprotja med člani nove vlade izključujejo zmož-nost njenega delovanja. nadvojvoda Evgen o vojni proti Italiji. V svojem glavnem stanu je do-volil vrhovni poveljnik proti Italiji delujočih armad, generalni polkov-nik nadvojvoda Evgen, da so se mu predstavili štirie vojni poročevalci, ki so došli baš iz frontnega odseka pri Asiagu in pri obedu jim je rekel o vojni proti Italiji med drugim: »Uspeh bi bili mogli Italijani do-seči samo začetkom vojne, ko smo imeli mi vzdolž italijanske meje samo slabe sile. crnovojniške formacije in strelce. Ali Cadorna se je držal strogo strategične umetnosti in je obtipal najprvo sistematično vso fronto. To metodično postopanje, ki je vzelo dosti časa, ga je stalo prva dva tedna, med tem smo spravili skupa] svoje rezerve in uredili svoje pozicije za potrebo za ofcrambo. Ko je potem Cadorna res napadd* le zadei na aezlomljlvo močoo fronto, Ceprav Je bil na^rotnik Itevitao v premočit smo ga vecdar sadržali na crti, o kateri smo komaj upali ob napovedi vojne, da jo bomodržali. Težišče italijanskih napadov Jo bila soška fronti zlastt druga in Četrta soška bitka sta biti nezaslišano težki in krvavt. Poka-zaik) se je v njih, kar potrjuje sedaj na§a ofenziva: da samo naSt ljudje prenesejo grozo bobnajočega ognja, ne pa živci in rrforalični pogum Italijanov. Skupno delovanje Infanterije z artiljerijo in baterij med seboj daje v glavnem uspehe. Artiljerijska obramba je stala sovražnika neiz~ merno mrtvih. Pred posameznimi odseki, kakor pri Sv. Mihaelu in Podgori, so bile nakopičene ćele gore trupel. Okužila so zrak, ker jih ni bilo mogoče v krašk. kamnu in radi sovražnega ognja takoj pokopati. Dva naša vojaka sta obležala ranjena med temi mrtveci, kajti kakor hitro se je kaj zganllo, so streljall Italijani. Ohranila sta se od živeŽa, kl sta ga našla po žepih mrtvecev. Po 21 dneh so ju dobile naše patrulje in resile__« Nadvojvoda je govoril potem d ofenzivi: »Prisoten sem bil pri pričetkn napada z Izvidišča onstran Rover©-taf kjer je mogoče pregledati zapad-» no bojišče. Tisto jutro so obstreljevali tuđi Asiago, kjer Je bilo italijansko divizijsko poveljstvo. 2e drugi strel je zadel in povzročil nelzmerno zmešnjavo. Ko sem prišel popoldne k armadi, so mi že pokazali fotografijo polnouspešnega strela. Neki naš letalec je bil nad Asiagoni in je fotografira! takoj udarec, se vrnil in na-pravil sliko. Več se pa res ne more zahtevati. Italijanski vierniki soglas-no trdijo, da je učinek našega artfc-Ijerijskega ogrija grozovit, ni ga mogoče vzdržati. V varstvu tega ognja je bilo mogoče naše infanteriji, da je trgala sovražniku pozicijo za pozicijo z razmeroma res rnalimi izgu-bami.,.« Neuspeh angleških napadov. NEMSKO URADNO POROClLO. Berlin, 30. junija. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Veliki glaviii stan: Zapadno bojišče. Tuđi včerai in ponoči so naše čete s takoišnjimi protinapadi odbile angleške in franeoske šunke na več točkah pri Richebourgu. Sovražni napad] v masah se brezuspešno nada-Muieio. Močno delovanie artiljerije le trajalo s oresledki Jugovzhodno Ta-hure in pri pristavi Moison de Cham-pagne prodiraiočl franeoski oddelki so bili krvavo zavmieni. Levo od Može in ob visini 304 so naše čete napredovale. Desno reke ni bilo nobenih infanteriiskih napadov. Skupno število pri naših uspeh ih 23. iunlja in pri zavrnitvi velikih fran-coskih napadov pripelfanih vSetnikov znaša 70 častnikov in 3200 mož. Stornik Bolcke je sestrelil 27. |u-nifa zvečer pri pristavi Thiaumont 19, sovražno letaio, poročnlk Parschu 29. luniia severno PerOnne svoje 5, V okolici Đoureuilles (v. Argonah) smo zbili z obrambnim ognjem franeoski dvokrovnik na tla. Vrhovno armadno vodstvo. FRANCOSKO URADNO POROČILO. 28. j u n i j a o b 11. p o n o č i. Po živahni artiljerijski pripravi se je Nemcem posrečilo vdreti v nekatere male točke v sprednjem kotu Tahu-re, a naš protinapad jih je zopet pre-Knal. Na levem bregu Mase se nada-Ijuje obstreljevanje v odseku Avoco-urt - Chattancourt z gTanatami veli-kega kalibra. Naš artiljerijski ogenj je prepreci! napad na višavo 304. Na desnem bregu severno višave 321 in pri dogodkih v utrdbo Thiaumont smo z ročnim granatami nekoliko napredovali. 29. Junija ob 3. popoldne. V Champagni pri Tahure zapadno griča Le Mesine se Je napadu Fran-cozov posrečilo očistiti prvo linijo sovražnih strelsklh jarkov in prodre-ti na več točkah v drugo Unijo. Tam so bila razstreljena prebivaltšča. Na levem bregu Mase artiljerijski bol pri višavi 301, ne da bi nastopila in-hmterija. Na desnem bregu Mase so Nemd po hudem artiljerijskem delovanju. trajafočem ves dan, napadli ob 8. zvečer franeoske posto-janke severozapadno utrdbe Thiaumont, pa so bili zadržani in jih,nišo mogfc doseći. Ncmci 90 imeli strašne izgube. Ponoći se je nadaljevalo artiljerijsko delovanje blizu Chenoisa, FRANCOSKO URADNO POROClLO, 29. Junija ob 11. ponoči. MedSoissonsom inReimsomsmo včeraj napravili napad na nemški jarek severovzhodno Savigneula. Napravili smo nekaj vjetnikov. V Champagni so naši topovi razbili nemške naprave na Mont Tetu, na griču. Le Mesnil in severno Tahurea, Na levem bregu Mase so Nemci po živahnem artiljerijskem pripravljanju napravili proti polpeti uri popoldne napad na pozicije zapadno višave 304, pa so bili od našega ognja odbiti. V gozdi-ču Avocourt je prišlo tekom popol-dneva do živahnih granatnih bojev. Delovanje artiljerije v odsekih vaši Fleuryt gozdičev Vaux, Chapitre in Lechenois je bilo Jako živahna Verđun. Curili, 30. junija. Vojaški kritiki vseh pariških listov priznavajo &o-glasno, da se je položaj Francozov pri Verdunu vsled novih nemških uspehov znatno poslabšal. Vzlic Iran-coskemu odporu se je Nemcem posrečilo, zavojevati važne postojanke in priti v nevarno blizino notranjih utrdb. Zajemanje od severovzhoda in od zapada napreduje in se bodo poklicani faktorji morali že v naj-bližnjih dneh odločiti, če prevzamejo odgovornost za popolno zaokroženje Verduna ali odrede umik. Arabi v Toulonu. Barcelona, 30. junija, Španskl list »Vanguardaa* javlja od franeoske meje, da je dospela v Toulon arma-da 200.000 arabov, ki so bili od me-seca marca izvežbani v Tunisu, v Algirju in v Maroku. Franeoski parlament V torek začne franeoski senat svoja tajna posvetovanja 0 vojnem položaju. Imel bo tri tajne seje. Poroča se, da je vlada pripravljena pri-voliti v to, da se še razširijo pravice vojnega odseka, ki nadzoruje vodstvo armade. »Baseler Nachrichtent javljajo, đa je v tajni seji poslanske zbornice bivši minister zunanjih del Delcassć glasoval proti zaupnici vladi. Pariška gospodarska konferenca. Pariz, 27. junija. (»Agence Ha-vas.«) Ministrski svet je proučil skle-pe gospodarske konference zavez-nikov in sklenil, da se franeoska vlada prikliučl y$em sklepom pad*. 146. štzv. .SLOVENSKI NAROD*, Om 1. Jttli> 1116. Stran 3, mentarnih trgovskih odsekov. Z*-vezne države se bavijo ta teden so-časno s pripravami za nacijonalno medparlamentarno konferenco __ Predsedništvo francoskega odseka je že določilo vpliv konference na gospodarsko politiko zaveznikov. Na program prihodnje konference je prenotenje na prvi konferenci parlamentarnim zvezam v Parizu predloženih vprašanj, potem izdelanje ukrepov, ki naj bi urejevali trgovinske odnošaje med državami, ki se vojujejo sedaj. posebno 1. prepovedi trgovanja s sovražnikom, 2. izvrši-tev obstoječih pogodeb, 3. izterjanja dolgov od sovražnika, 4. zaplembe sovražnega imetja, 5. patentna in to-varniškoznamkovn. prava, 6. uvozne in izvorne prepovedi in 7. organizacije po trgovinski vojni, carinskih družb med zavezniki, nadzoro-vanja naturaliziranih inozemcev itd. Prihodnja konferenca bo določila enotna načela proti krivi označbi blaga, o mednarodnih ukrepih za nadziranje nemskih zavarovalnih družb, glede trgovine z orožjem in alkoholom v kolonijah ter o unifikaciji carinske označbe. Meseca decembra se snide v Parizu konferenca, da pripravi podlago za kartel trgovinske mornarice. Boji na morju. BOJ V VZHODNEM MORJU. Berolin, 30. junija. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: V noei od 29. na 30. so med Hefringe in Landsor-tom napadle s torpedi nemške torpe-dovke ruske pomorske sile, sestoje-če iz 1 oklopne križ arke, 1 topničar-ske križarke in 5 torpednih rušilcev, ki so bili očiviđno poslani da motijo nemško trgovsko plovbo. Po krat-kcm boju so se ruske sile umaknile. Navzllc Ijutemu obstreljevanju ni na naši strani zaznamovati niti izgub, niti poškodb. Potopljene {talijanske ladje. Rim, 29. junija. (Kor. urad.) ; Agenzia Stefani« javlja danes, da sta bila 23. t m. potopljena v spod-nji Adriji kot pomožna križarka slu-žeči nagli parnik »Citta di Messina« fn francoski torpedolovec »Fourche« ter pravi, da je bik> vse moštvo po- I možne križarke in večji de! mostva torpeciolovca reseno. (Od 23. do 29. so torej v Italiji to đejstvo zavla-čevali.) Skupna pomorska akcija eetvero-zvere. Berna* 30. junija. Iz Turina jav-Ijajo: Angleški podadmiral Robeck se je s štabom pomorskih oficirjev peljal na Francosko. Čuje se, da v svrho skupne pomorske akcije če-tverozveze. Pazveljavljenje londonske deklaracije. Za vojno na morju doioča londonska deklaracija, da je vse blago razdeljeno na tri skupine: 1. absolut-ni kontraband, to je tisto blago, ki očitno služi za vojne namene; 2. relativni kontraband, to je blago, ki lahko služi tako za vojne, kakor za mirovne namene; 3. svobodno blago. V angleŠkem parlamentu je lord Robert Cecil zdaj izjavil, da četvero-zvezi ne kaie vstrajati še dalje pri londonski deklaraciji in da jo bo umaknila. Potopljene ladje. London, 27. junija. (Reut.) Nizozemski parnik »Maalstroom (1441 ton) je na potu iz S\vansena v Amsterdam zadel ob mino in se je po-topfl En matroz je bil ranjen. Đerotin, 28. junija. Iz pisma ne-kega rusk. podmor. oficirja je brati, da rabijo rus. voj. ladje v BaJtiškem morju dostfkrat nemške barve, da spravljajo trgovske ladje v zmoto. London, 28. junija. »Morning-post«: 28 poslancev, med njimi devet liberalnih, je predlagalo javno pre-iskavo potopa ladje »Hampshire«, s katero je utonil lord Kitchener. Lugano, 27. junija. »Agenzia Stefani« javlja iz Barcelone, da sta bila angleški parrnk »Cardiff« in francoski parnik »Fournee« v Sredo-zemskem morju potopljena, Moštvo obeh parnikov je rešeno. Lugano, 27. junija. Stiri italijan-skih trgrovskih tvrdk v Livornu je dalo vtadi 80.000 lir na razpolaganje za nagrado tištim, ki zavojujejo ali uničijo sovraina letala ali podmorske ČoJne. Madrid, 27. Junija. Iz Melille jav-!}ak>. da je parmk »Emanue!« pripe-Ijai tja 41 mož posadke laponskega pamika D»aixeten Marne, ki ja Je pri Barceloni potopi podmorski Čoln. London. 28. Junija. (Kor. urad.) Italijanski pamiki »Monibello«. »Roma« in »Tino« so bili potopljeni. Prtetopafto kot tlaud k Dogodki na Balkana. NAŠE IN NEMŠKO URADNO POROCILO. DunaL 30. junija. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Jugovzhodno bojišče. Ob doienii Voiusl boj! med pred-stražami; sicer ničesar posebnega. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fmL Berlin, 30. junija. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Balkansko bojišče. Položaj je neizpremenjen. .Vrhovno armadno vodstvo. Ententa v Solunu. Preko Sofije porocajo: General Sarrail je izdal v Solunu razglas, ki naznanja prebivalstvu, da so gr-Ška suverenitetna prava v mestu za Čas vojne odpravljena in da se mora prebivalstvo v vsem pokoriti francosko - angleškim oblastnijam. Kralj Peter na smrt bolan. Preko Kodanja poročajo: »No-voje Vremja« javlja, da je kralj Peter na smrt bolan. Krali Nikita. Preko zeneve porocajo: Crnogorski kralj se preseli iz Bordeauxa v Vichv. V franeoskem državnem proračunu se nahaia postavka 23.000 frankov kot prispevek za crnogorski dvor. Kriza na Grškem, Venizelisti priJiajajo na krmilo. Iz Aten se poroča: Pod pritiskom četverozveze je imenoval Zajmiš ćelo vrsto Venizelosoviii prista-šev na važna uradniška mesta, zlasti na taka, ki imajo vpliv na volilne priprave in potek volitev. V Atenah je imenovan Venizelosov intinius Zym-brakakis za prefekta, na deželi je iz-ro^ena ćela \TSta važnih prefektur Venizelistom. Za načelnika grške žandermerije in policije v okupira- Inem makedonskem ozemlju je postavljen general Moskopulos, znani prijatelj entente. Venizelistično časo-pisje triumfira, da je Venizelosova zmaga gotova. Volilna kampanja na Grškem. Pariz, 29. junija. (Kor. urad.) vTemps« javlja iz Aten: Volilni boj se je krepko pricel, kakor je soditi po polemikah v časopisju. Bivši ministri delujejo v zavesti, da Venize-los pomenja vojno, dočim oni pome-njajo ohranitev nevtralnosti in do-brodelnega miru. Polkovnik Zvm-brakakis je bil imenovan za general-nega ravnatelja redarstva. Opravljal je to službo že pod Venizelosom. Splošna demobizacija stopi v velja-vo v soboto. Voiilna parola nevtralistov. Iz Aten porocajo: Protivenize-listične stranke so izdale volilno parolo: Kdor je za nas, je za kralja, kdor je za Venizelosa, je za entento in za vojno. Neresnične vesti o odhodu našeza poslanika iz Aten. Z Dunaja porocajo: Vest, da na-meravata avstrijski in nemski poslanik Atene zapustiti, ni resnična. Položaj v Romuniji. Curin, 30. junija. »Tagesanzei-ger« javlja iz Bukareste: Agitacija intervencijonistov za entento poteka klaverno. Vse alarmantne vesti iz Bukareste so zaenkrat le bluff. Generalni straik v Bukareštl? Iz Bukareste poročajo: Oblasti so aretirale znanega romunskega so-cijalističnega voditelja Rakovskega. Delavstvo namerava proklamirati za prihodnji četrtek generalni štrajk. V Galacu je dosedaj umrlo 10 ranjenih delavcev, 100 jih je bilo aretiranih. Turska vojna. TURSKO URADNO POROČILO. 29. junija. Glavni stan poro-ča: F r o n t a o b I r a k u. Nikake iz-premembe. Ruske bojne sile, ki so se umaknile zapadno SerrnHa, se nišo mogle vzdržati y svojih pozicijah pri Kcrindu radi silnega zasiedova-nja s strani naših čet Ruske zadnje čete, katere smo opazili zapadno Ke-rinda, smo pregnali. Na5c čete, ki so šle čez Kerind, so zasledovaJe so-vražnika v smeri na KermandSak. — Kavkaska fronta. Na desnem krilu nikakih bojev. V središču spo-padi patrulj. pri katerih smo napravili nekaj vjetnikov. Na levera krilu so zasedle nasc prodirajoče čete po uspeSnih bojih nadaljne poaidie so- I I artiljerija učinkovito ostreUevala in jo razstrelila. Tri sovraine bojne ladje, ki so križarile v vodah pri Smirni, so oddale nekaj strelov na obal brez uspeha. Takoj smo vrnili ogenj. Na ostali fronti ni nič po-membnega. 30. junija. (Kor. urad.) Olavni stan javlja: Fronta ob Iraku: Položaj je nespremenjen. Na perzij- Iski meji so poskusile iz Kerinda pre-gnane ruske sile ustaviti se zapadno Kesravaba med Kerindom in Ha-runabadom na cesti Kermandža. Po osemurnem boju, v katerem so imeli Rusi velike izgube, so bili Rusi prisiljeni bežati v smeri Harunabad. Naše čete jih zasledujejo. — Kavkaska fronta. Na desnem krilu in v središču ni izvzemši neznatno streljanje nikakih dogodkov. V sre- Idišču je bilo prisiljeno iti na tla so-vražno letalo, ki se je balo napada zasledujočega letalca. Na levem krilu je poskusil sovražnik z delom svojih sil napad na postojanko, ki jo je bil prej opustih Napad je pone-srecil. Naše čete so s protinapadom zasedle obvladajočo višavo, ki jo je imel sovražnik. Med bojem smo za-vojevali tri strojne puške. Stevilo so-vralniku v bojih na levem krilu vze-tih strojnih pušk se je zvisalo na deset. — Z drugih front se nič pomemb-nega ne poroča. . Amerika in Mehika. »New - York Herald« poroča, da se je razpor med Združenimi državami in med Meksiko zopet poostril, ker so meksikanske čete vdrle čez mejo in ubile tri Amerikance. — Ameriški kongres je sprejel zakon, ki uvršča pripadnike milice v regularno armado in doioča 21 in pol mi-Iijona dolarjev za transport čet na mejo. Razne politične vc^ti. = Proti carinski uniii z Nemč3o. Znani veleindustrijalec Viljelm Um-rath je v Braumiillerjevem založni-štvu na Dunaju izdal brošuro o vpra-šaiiju gospodarskega z-druženja z Nernčijo, v kateri prihaja do teh-le zakliučkov: Danes in tuđi še za dal-njo bodočnost je v lastnem interesu obeh držav — Avstro - Ogrske in Nemčije, — da vsaka po položaju svojih naravnih pegojev razvija svoje moči po lastni poti. — Avstro-Ogrska naj gospodari na svojem last-nem gospodarstvu, Nemčija pa naj si ohranja mesto, ki si je je priborila v svetovnem gospodarst\ni; takorekoč vsaka v vzajemnem zavarovanju po drugačnem gospodarskem sistemu. Ali danes in za vse čaše je vsaka obeh držav navezana na to, <3a y močni eksistenci druge vidi najbolje zavarovano tuđi samo sebe in skupne kulturne vrednosti, ustvarjene iz nemškega duha in z nemškim duhom. Potopitev gospodarskega območja Avstro - Ogrske v carinskem območ-ju z Nemcijo bi našo, že danes moč-no pasivno trgovinsko bilanco napravila še pasivnejšo. Vsa pričakovanja bi morala biti naperjena v to, da bi bili mi po Nemčiji uvedeni v svetov-no gospodarstvo kot industrijski dobavitelj. Je-li to sploh želeti in jeli to mogoče? V prvi vrsti je vpra-šanje, ali bi bil tak razvoj Avstro-Ogrske tuđi v interesu Nemčije — razvoi, ki ima v sebi predpogoje za uspelo industrijalizacijo? Na sve-to\rnem trgu bi morala nastati nem-ški industriji istovrstna. zelo občutna konkurenca. Ako bi se pa pričakovanja ne izpolnila. ako bi se naea industrija ne mogla prilagoditi oni Nemčije. in bi mi izdatni del notranje-ga trga izgubili na korist Nemčije: potem bi bila tudiitrdna zveza na po-litičnem polju ogrožena. Največji od-jemalci industrije Nemčije so v tej sveto^ni vojni nje sovražniki. Po gospodarskem združeniu Nemčije z Avstro - Ogrsko ne bi se interesi po-Ijeđelske produkcije, ne v Nemčiji ne v Avstro - Ogrski, boli pospeševali, nego se danes; za konzumente ne bi prišle nikake koristi, kajti združena, čeprav tuđi v Avstro - Ogrski pomnožena produkcija ne bi mogla pokrivati potrebščin, tako, da bi bil tuđi potem potreben izdaten uvoz po-ljedelskih produktov. Po skupni ca-rinarski crti bi ostal za poljedelstvo tuđi nadalje sistem visokega carin-skega varstva. Za industrijo Avstro-Ogrske pa bi združenje pomenjalo faktičen prehod od sistema carinar-ske zaSčitc k svobodni trgovini. — Težkoče proti industrijelnemu uvozu iz Nemčije bi bile kraalu premagane, dočim ne bi mi mogli računati na po-tnnožitev našega industrijelnega izvoza v NemČijo. — Lahko Je torej iz-prevideti. da bi imelo adruženje carinskih območij neugodne posledice za našo industrijo, kakor tuđi za vse-skupno naie narodno gospodarstvo, ne da bi imela Nemčija znatnega do-bička o€ tega- Katfi od nje, nasproti ga izvoza ie &Ul !c desetina v Avstro-Ogrsko, devet desetki pa v druge de-žeie. — WUson premalo odlocen. »Times« javlja iz Nowega Yorka: Odbor napredne stranke je z 32 proti 15 glasom sklenil, slediti Roosevei-tovemu svetu in podpirati sodnika Hughesa pri volitvi predsednika Zje-dinjenih držav. Hughes se je zahvalil z brzojavko, v katerem je obenem očrtal svoj politični program. Seda-njemu predsedniku \Vilsonu očita, da je napram Nemčiji postopal premalo odločno in da se mu ni posre-čilo, napraviti konec spletkam inozemcev, ki so si izbrali Zjedinjene države za prizorišče svojega početja. Končno očita Hughes \Vilsonu, da ni poskrbel za vojaško pripravijenost Zjedinjenih držav, vsled česar je od-govoren za meksikansko tragedijo,da ni uvidel potrebe varnostnih carin v korist trgovine in zaključuje z zatrdi-lom, da demokratična stranka sploh ni zmožna, varovati korist naroda. = Francozi in mirovno vpraša-nje. Franccska socijalistična stranka je podala v parlamentu izjavo, ki pravi: Stranka soglaša z vsemi žrt-vami, doprinešenimi. da se ohrani integriteta Francije in pravično vzpo-stavi leta 1871. kršeno pravo Alza-cije in Lorene ter se zopet popol-noma zagotovi politična in gospodarska vzpostavitev Belgije in Srbije in končno zasigura trajen mir. Oficijoz-ni »Temps« pozdravlja to izjavo in pravi: O vprašanju pridobitve poro-Štva za trajni značaj miru, se sedaj še ne da razpravljati. Ne srne se prezreti, da bi pri tem ne prihajala v po-štev samo Francoska, temveč da londonski dogovor veže ententne vlasti, da morajo ob času pogajanj nastopiti kot sklenjen blok in da so vse enako odločenc, da svoje posebne in skupne interese vamjejo s po-polno edinostjo. Miru pričakujemo samo od svojih vojaških naporov. Ti nam morajo omogočiti, da borno na-rekovali svoje pegoje. Ne koristi nič, da bi se sedaj na te], sedaj na oni tribuni takorekoč indirektno govorilo o tej stvari. Kakor se je dalo spoznati iz izjav iz pokiicanih ust v Londonu, za zaveznike ni mogoč mir. dokler nišo doseženi bistveni cilji vojne. Nihče ne bo mislil na to, da bi se spuščal v dogovore z Nemcijo, dokler imajo cesarske čete zaseden tuđi le en sam palec zavezniškega ozemlja. Ko se popolnoma umaknejo iz zasedenega ozemlja, potem se bo videlo. Ne gre za sistematično uniče-nje svobode ali gospodarskega življenja Nemčije, temveč gre le za to, da se prepreci, da bi pruski militari-zem še kdaj mogel prevmiti politični red Evrope in da bi se zopet ustva-rila napadalna vlast v škodo naši lastni blaginji. fešti iz primoni Ml Ob goriškem mostišcu. Naša po-ročila naznanjajo nove napore Itali-janov ob goriškem mostišcu. Napa-dajo posebno naše pozicije ob Kalvariji in na Kalvariji. Poročilo z 29. pr. m. naznanja napade na južne pozicije podgorske visine. Torej bi Itali-jani nekako radi obšli visino, vdrli v Podgroro, vzeli Kalvarijo in si tako pomagali s te strani v mesto. Seveda bi morali obenem zavojevati hrib Sv. Mihacla, kajti brez tega bi bil vhod v mesto za nje katastrofalen in Italijani dobro vedo, kaj je ogenj naših topov. Obenem se vrše boji za Sv.Mihael. z izidom, kakorsnega smo vedno čuli. Že sedmic butajo Italijani z veliko silo proti Gorici, tuđi to pot zamanj. Ti boji ob mostišcu so tik pred Gorico, samo Soča je vmes. Kako razdevajo italiianske granate hiše v Gorici, nam lepo kaže slika iz ulice Morelli, kjer je udarila granata v hišo Cescuttijevo in po-drla tri nadstropja. Takih podrtij ni malo v mestu. Obilo jih je in kjer jih ni videti z ulice, treba je stopiti na dvorišče ali v vežo, pa se vidi uči-nek granat. V Gosposkl ulici je, kakor že znano, bila zadnjič močno pc-škodovana hiša Goriške ljudske po-sojilnice. Skozi široko vežo se ne more več v hišo, tako je tam vse zasuto, ljudje, ki se hodijo fotografi-rat, hodijo čez grušč skozi Drašče-kovo prodajalno, ki je tuđi vsa raz-dejana, in od tam na stopnjice, ki so ostale ćele. » i Stanko Trdao t.J'o dolgih de-veLiiflJslIli uitJttlli JC tfošlo na sodni-fo v Cerknem na Goriškem uradno obvestilo. da je umri že dne 21. no-vembra 1914 v rezervni bolnišnici v Felzovskoju na Ogrskem Stanko Trdan, učitelj v Otaležu pri Cerk-nem, st'ar 25 let. V vojaško službovanje je b!1 poklican takoj ob prvi mobilizaciji ter je odse! s svojim pol-kom na rusko fronto. Po njem žalu je velik, velik krog njegovih prijateljev, stanovskih tovarišev In sokolskih bratov. Njegov odkriti in ne-omaini značai, njegova pozrtvovalna d^UUubopst m uonc^oost. Dje^va j iskrena, plodovita domovinska ljube-zen in stanovska zavednost ter resnična navduŠenost za ideale in kreposti Sokolstva — vse te prelepe lastnosti so mu odpirale pota v vse kroge in v vsako srce! Cesta njego-vega učiteljevanja je bila težka in kamenita. Pokojni Trdan je bil zvest član svojim stanovskim organizaci-jam in »Sokola« v Cerknem, kjer je z vsem svojim bitjem in žitjem vpH-val vsestransko poživljajooe in iz-podbudno. V telovadnici, pri izobra-ževralnem in šolskem delu ter vdru-štvenem in župnem trobentaškem zboru je služil tovarišem in bratom vedno za zgled, kako je treba sveti domovini sveto služiti! Resnično, pokojni Stanko Trdan je bil vzor slo-venskega učitelja in slovenskega Sokola! Povsod nam bo sedaj in v bo-doče našega dragega Statika manjkalo. Osamelo zre njegova šola dol v slikoviti slovenski svet. koder so hodila njegova peta, ki jih je ljubezen njegovega srca naravnavala vsepo-vsod, kjer je bilo treba z delom po-žrtvovalno služiti narodu in domovini, da jima ostatiejo lepši čaši! Steza ljubezni in bratstva ga je dovedla tuđi v naša srca. kjer živi in živ ostane! Slava junakji — učitelju —• Sokolu! tr^n }u ' lH^rnberg. - Kako nemško ime med gorHToftii vipavci! Po plemenitaški, ki so posegali precej v zgodo-vino Goriške, nosi kraj svoje ime. Od Prvacine se krene čez most čez Vipavo malce navzgor in kmalu si v Dornbergfu. 13 kiloinetrov oddaljen od Gorice. Rodoviten vinorodni kraj. Dornberško vino slovi. Prebi-valcev je v občini nad 2500. kmetu-jejo, trjrovcev in obrtnikov je za potrebo. V Dornbergu je štirirazredna ljudska šola. Nekaj društev. Koliko lepih narodnih prireditev ie bilo v Dornbergu tekom let! Tuđi več đra-niatičn'Ii Dred5tav. katere je vodi! rokojni Verovšek fn seveđa sam bil Elavni ijcrralec: jako rad je poliitel med prijazne Vipavce. Pred leti že je bilo objavljeno, da na poti proti cerkvi nad kamenitimi vrati kme-čke?:a dvorišča je kamnato izklesa-na glava prastareg;a sbga. slava brez lobanje. namesto te je pravo-vogelni prizma z basreliefom v po-dobi izsekane zvezde. Razlagalo se je to za obraz paganskega boga Sventovida. Druga znamenitost je na kamnitem stebru nad postranski-mi vrati v cerkvi glagoljski. leno Iz-delani napis, ki kaže ime: .Turi! Popa. Zraven je Ietnfca MDLXXTTIT, in res je bil leta Tc74. duhovnik takega imena v Dornbergu. Glagoljske napise se dobi tuđi po drugih \ipavskfh cerkvah. Poleg ustnega sporočila so to jasni dokazi za nekdanjo rabo staroslovenske^a jezika po naših cerkvah. ... Dornbersr je tuđi sedaf živahen kraj. saj je blizu fronte, neka] goriškin beguncev je tam, nekaj trgovin iz Gorice. Dolgo ča^a je bi-val tam, tri mesece bo, kar je odše«. bivši naš zunanji minister gro! Berchtold. Prijazni gospod stotnik, ki je lepo slovensko govoril. je bit znan po vsem Dornbergu, vsak otrok ga 5e poznal in kjer so hoteli etroci, dekipfa, možic. žene, iih ie frvtografi-ral. Dornberg ima lepa dekleta; mar-sfkatero dornberško dekle pa se izdubi v Alek'snndriii ... še nekaj! Pred nekaj leti so hoteli Domberžii-ni na postaji v Prvačini poleg" »Prva-čine« ttidi svofe ime Dornberg'. Opo-rekalo se je. češ. da nastane nevar-nost. da izgine ali vsai pade iz rabe slovenska Prvačina. Ooorekanje ie ,, bilo pač utemeljeno. Takrat pa se le razmotrivalo tuđi. da bi se lepo čulo za nov oznak dornberške občine ime velike njene frakcije »Tabor«. V Pihembergii je prišel pod av-tomobil 121etni deček Anton Bizjak. Kolesa so mu šla čez prsi. Obležal je mrtev. Išco se Marija Knez iz štever-i.ina v Brdih. — IŠče se Marija Ga-h r i j e 1 č i č H Goljevic 60, občina1 Anhovo. na Kanalskim. — Išče se dnlje Marija vdova Walas iz Gorice. Gledališka ulica 12. — Informacije na odbor za begunce* z juga, Dunai IV., Favoritenstrasse 5. Ponesreci! ie dom obra nec Fran-ceBremec.V Zgror. Ležečah je v nredoru nadel z voza in se težko po-skodoval. Prir>e1jali so ?ra z istim vlakom v bolnišnico v Divačo. Zanlenjeno nremoženle. Trža-ško deželno sodišče te odredilo za-rlembo premožen.ia kapetana Uliksa Cherubinija iz Matega "Lošinja, noveljnika parfiika Auštro - A'meri-kane »Alice«, potem zaplemho pre-moženia Marija Scincca (Ščuka), strojni ka na »Afice«, kapetafia Antona Cosulcha, brg&e^T^ijovel.f-rika m ^ener^bie^a ag^nta-jAustro-Amerikane v Buenos>;- jAiresn. končno premozenje kniicrotržca Viktori-ja M o r p u r sr a, ki je zalagfal in pro-daia! razne frredentistrčne publikacije. Trsovska akadem1}a v Trstu. C kr. trgovsko akademijo v Trstu Stran 4. .SLOVENSKI NAROD-, dne 1. Julii* 1916. 148. Itev. rodnosti dovršil tuđi naš rojak Vinko Del Linz ter z odličnim uspehom napravil zrelostni izpit. Gospod Vinko Del Linz je sin znanega trgovca In posestnika Petra Del Linza v liniševju pri Postojni. Nov davčni urad se ustanovi v Trstu z današnjim dnem. Sedež mu bo na trgu evangelijske cerkve št. 2. Urad je ustanovljen za mesto in okolico. Radi sedanjih preselitvenih tež-koč bo začasno uradoval v prostorih mestnega davčnega u rada. V prodajalnicah aprovizačne ko-mi$i|e v Trstu se uvede z današnjim dnem poletni urnik. Prodajalnice bo-do odprte ob delavnikih od 7. zjutraj do opoldne, popoldne od 3. do 6.; ob nedeljah in praznikih samo od 8. ziutraj do opoldne. V Rojanu je ujnjrlt 34 let star, go-spod piril L a v r e n č i č^član znane tamkajSfije narocfrTe TMmne, kateri izrekamo svoje sožalje. Za umrtvega je izkazan Ivan Čr-nigoj iz Trsta, infanterist polka št. 2., stotnija 15., rojen 1S%., umri je dne 2. marca 1916. Puli. Gospod Franjo Medved, c. kr. finančni nadpaznik, je imenovan za finančnegg rešpicijenta. Odlikovan zdravnik. Z zlatim zaslužnim križcem s krono je odlikovan dr. A. G r g i n iz Dalmacije. Požar na Sušaku. V največji tr- §ovini delikates in testvin g. Josipa mrdela je nastal 26. pr. m. ogenj, ki je napravil veliko škodo. Dve uri so gasili, notem se je posrećilo ogenj zadušiti. Prostori in blago so bili za-varovani za 35.000 kron. »Primorske Novine.« Na Sušaku zacne izhajati mali hrvatski dnevnik * Primorske Novine*. Ko Je bi I u stavljen »Riečki Novi list«, kar je imelo za posledico likvidacijo »Riječke Dioničke Tiskare«, je bila Reka in ostalo hrvatsko primorje brej svojega lista. Poskusi nekaterih reskih Hrvatov, da ponovno zberejo denar za potrebno kavcijo in da uredijo stvari omenjene tiskanie. so bili brezuspešni. sedaj pa je g. O. Liubić, upravitelj tiskarne. prenesel del tiskam e na Sušak in tam bo izdajal nov dnevnik »Primorske Novine«. Dnevne vesti. — Vosaška odlikovanja. Tretjič odlikovan je Bogumil Burnik iz Metlike, stotnik pri 11. poljskem ar-tiljerijskem polku. zaradi ponovne t»osebne hrabrosti pred sovražnikom. Prvič Je bil odlikovan s »Signum lau-dis«, drugič z vojaškim zaslužnim križcem in tretjič z najvišjo cesarje-vo pohvalo. — Signum laudis je dobil absolvirani pravnik iz Novega mesta nadporočnik v rezervi 70. peš-polka Julii B u č a r. — Na južnem bojišču ie bil odlikovan s srebrnim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje za slovensko lovstvo zaslužni odbornik Slov. lov-skega društva g. Karol Klobučar, prokurist Ljubljanske kreditne banke. Vrlemu narodnjaku in i-dealnemu lovcu čestitamo! — Zlati zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil vojaški živinozdrav-nik Avguštin Toman. — Najvišje pohvalno priznanje je naznanjeno Snadporočniku Emeriku C v a h 1 e t u pešpolka 17., ki je prideljen žendar-merijl, in rezervnemu poročniku Ri-hardu L o n č a r j u pešpolka 27. — Smrt jkinaka. Iz Idrije nam Dišekr. V neki vojaški botnišnici za italijansko fronto }e umri G a b r i ] e 1 Vončina rz Idrije. Napori silovite bojne vihre so razrusili zdravje dvaj-setletnefnu junaku, ki je Iegel v grob, ko je do izčrpania vseh svojih teles-nih sil z brezprimernim pogumom iz-vrševal svoje vojaške naloge. Kar hipoma Je ugasnilo to lepo, mlado življenje, ki je še toliko dobrega obe-talo svojcem in nam, ki smo ga poznati hi od srca radi imeli! Simpatični, tihi, a značajni in zvesti mladenič je bfl uslužben pri našem rudniku, dokler ga ni cesarjev glas pozval pod orožje. Bil je član idrirskega »Sokola«, ki je vzgojil v njem vztrajnega telovadca, solkmega, prikupnega jmladega moža, z zvestobo vdanega društvu hi bratom! Bodi mu ohranjen najblažjl spotnin! — Pokojni Gabri-]el je bil sin našega občečislanega in spoštovanega someščana Franca »Vončlne, c. Icr. poduradnika, ki je s ponosom in upom gledat na svojega milfenca. V tolažbo mu bodi naše iskreno sočastvovanje! — Iz ruskega vfrtaUtra se Je oglasil g. Jože K1 a d n i k. učitelj v Sevnici. Piše svojemu tovarišu Tlne-tu Vrečku, učitelju v Šoštanju, slede* če: Atkarsk, 12. maja 1916. Dragi tovariš! Gotovo si zvedel tuđi Ti, d» me je nemila usoda pognala v vjet-ništvo daleč od ljube mi domovine, kjer s hrepenenjem čakam od dne do dne rešitve. Tuđi Zupanek je tu, aH ne vem kje, kajti on se je iz Kijeva odpeljal dalje, a jaz sem ostal v bolnici. Sedaj sem hvala Bogu še precej zdrav in opravljam razna dela. Kje so kaj drugi tovariši? Veselilo bi me, če bi se oglasit. Tovariške pozdrave Tebi in vsem tovarišem pošilja Tvoj Jože. — Deželna gospodarsko - po* možna pisama za vpoklicane vojnike v Ljubljani (sodna palaca), daje brez-plačno pravno pomoč in zastopstvo v zasebnopravnih zadevah vpokli-cancev in niih svojcev. — Oficijelni kranjski patrijotič-ni vojni znak se razprodaja pri sle-dečih tvrdkah in sicer: Back In Fehl, Stari trg; I. S. Benedikt 5: Ko, Pre-šernova ulica; A. Gruber, glavna to-bačna zaloga, Mestni trg; I. Kette, Franc Josipova cesta; Anton Kri-sper, Mestni trg; Maček & Ko., Franc Josipova cesta; J. Mathian, c. in kr. dvorni založnik, Dunafska cesta. — Za vdove in sirote pad Uh Ljubiiančanov. Gospa Ana Poharc, narednika soproga, stanujoča Zalo-Ška cesta, garnizijska bolnica, je izabrala o priliki poroke, oziroma svat-be g. Frana Vlaha, narednika 17. pešpolka z gospico Angelo Pečarjevo iz Novega Vodmata z vdove in sirote padlih Ljubljančanov svoto 25 K. — II. odlikovanje članov prosto-volinega reševalnega in gasilnega društva v Ljubljani. V četrtek, na praznik Sv. Petra in Pavla so se ob pol 11. dopotdne zbrali v gasilni dvorani v »Mestnem domu« člani prostovoljnega in reševalnega društva Ijub!janskec:a k proslavi II. odlikovanja svojih tovarišev. Načelnik društva gospod Turk je v vznesenih besedah očrtal dolžnosti in zasluge društva za javni blagor sploh. Tuđi v sedanjih časih se je društvo izka-zalo, da je v humanitarnem oziru kos svoji nalogi, kar so merodajni činitelji uvideli in zopet je v čast cele-ga društva sedem članov odlikovanih s častnimi in zaslužnimi kolajna-mi »Rdečega križa«. Ko je še zbrane člane podkrepil in navdušil, da naj še nadalje z vsemi močmi delujejo v čast in blagor domovine, je razdelil odlikovanja. Odlikovani so bili: bla-gajnik oddelka g. Anton Leutgeb s srebrno kolaino: z bronastimi pa gg. člani: Ivan Friškovec, Ivan Hiti, Jo-žef Karn. Matiia Kemperl, Anton Klembas. Fran Tomažič in Ivan Se-ver. S tem je bilo sicer tiho, a za ćelo društvo pomembno slavlje konča-no in so se člani s slavoklici na Pre-svetlega cesarja razšli. — Ustanovitev raestne vojne kuhlnie. Aprovizačni odsek mestne občine ljubljanske j-e v vcerajšnji seji sklenil odpreti vojno kuhinjo, v kateri se bodo oddajala živila zjutraj od 6.—$., opoldne od pol 12. do 2. ter zvecer od 6.—8. ure. Vstop bo dovo-lfen vsakomur. V začetku bo se-veda Število obiskovalcev omejeno in sicer dokler se ne odpre v slučaju potrebe novih kuhinj. Prva mestna vojna kuhinja bo v Gajevi ulici in sicer v prostorih. kjer je bila preteklo šolsko leto dijaška kuhinja »Domovina*. Juha bo stala 8 vin., zabeljen fi-žol. krompir in druge enake jedi porcija a 20 vin.. bela kava 14 vin., crna kava 10 vin. Kuhinja se odpre, če ne bo posebnih ovir. tekom 1 tedna. Vse potrebno se še objavi pravočasno. — Enkratne sladkome dodatne Izkaznice za vkuhavanje sadja. Vsled ukaza c. kr. trgov. ministrstva uveljavlj^fo se za poletno dobo enkratne dodatne sladkome izkaznice za vkuhavame sadja. Te izkaznice se glase na 4 kg sladkorja za gospo-dinjstvo do treh oseb; na 5 kg za gospodin jstvo 4 o*eb; na 6 kg za go-spodinjstvo 5 ali več oseb. Vsaka stranka, ki bo hotela takšno izkaz-nico dobiti, bo morala v ta namen podpisati namesto prisege posebno obvezno izjavo, v kateri bo potrdila. da v svojem gospodinjstvu nima več sladkome zaloge kot ono, ki jo upra-vičuje za prejemanje navadnih slad-kornih kart, dalje, da bo na ta način pridobljeni sladkor porabila Ie za vkuhavanje sadja, Prestopki se ravno tako kaznujejo kot pri nedovolji-vem ravnanju z navadnimi dadkor-nirrri izkaznicami. Tuđi sladkornc izkaznice te vrste so neprenosne. Na-nfe pa se dobiva samo sladkor v grudah in ne v kockah. Golica tt bodo dofctvale pri vseh kofnlsflah dne 7* oziroma 8. folija t L — Prodajalcl sbiđkorl« pmorl Ob prihodnjem sladkornem dnevu se bodo strankam pri sladkornih kotni-sljah na zahtevo proti posebni izjavi in če bodo k temu npravtčene, od-itijilfi tofl mkntam slađkomi do- datne Izktznice za vkuhavanje sadja, glaseče se ali na 4 k* ali na 5 kg ali pa na 6 kg sladkorja. Na te izkaznice se bo smel kupovat*, oziroma prodajati ie sladkor v grudah, ne pa tuđi v kockah« Kdor bi v na-sprotnera zmislu postopal, proti temu se bo po obstoječih zakonitih predpisih uradno postopalo. — Prodala ohrovta pfi mestni aprovlzactfi. Kakor znano je mestna aprovizacija ob cesti na Spodnji Rož-nik med tivolskim gozdom in mest-nim vrtom — dala obdelati večje zemljišče ter ga posaditi z razno ze-lenjavo. Strokovno vodstvo teh na-sadov ima mestni vrtnarski nadzornik Hejnic. Preteklo sredo in danes je mestna aprovizacija postavila na trg prvi ohrovt, ki je napravil že prav iepe glave. Komad se prodaja k 20 vin. Prodaja zelenjave iz apro-vizaČnega vrta se bo nadaljevala v prihodnjih tržnih dneh. — Prodaja telečjega mesa. Do sedaj so se že skoraj vsi mesarji zavezali, da bodo prodajali telečje meso na drobno do najvišje izmere 1 kg, v večjih množinah pa Ie na nakazni-ce. V splošnem se je ta način prodaje mesa čisto dobro obnesel, vemJar pa se čujejo sem pa tam pritožbe Čez mesarje. Umevno je, da splošno opravljanje ne koristi nikomur. Ko-mur se je zgodila krivica, naj jo v vsakem konkretnem slučaju sporoči mestnemu magistratu. Le tako je mogoče nedostatke odpraviti. Sicer se pa tuđi obeinstvo opozarja, da naj je pri nakupu telečjega mesa vsaj nekoliko obzirnejše napram drugemu kupujočemu. Nekoliko obzira pa opravičeno zahtevajo tuđi lahko mesarji. Ni prijetno oddajati meso, če segajo Ijudje z rokami pod sekiro, če trgajo meso mesarju iz rok in če me-sarju izginejo iz stojnice ćeli komadi telečjega mesa. V lastnem interesu vsega prebivalstva je, da se začno Ijudje zavedati, da živimo v času vojne, ko je treba napram bližnjemu ve* liko več obzirnosti kot v mirnem času. Tuđi jutri, v nedeljo, bodo proda-iali mesarji telečje meso. — Prodaja ledu. Prihodnji teden pričela bo mestna aprovizacija do-važati led z vozom tuđi po hišah. Od-jemalci ledu in tuđi privatne stranke, ki žele led dobivati na dom, blago-vedijo naj naznaniti svoj naslov in pa katero množino ledu bi odjemaie. Priglasitve se sprejemajo le dne 3. julija 1916 od S. do 12. ure na magistratu v srednji niši v pisarni pri vhodu na desno (v veži). Za dovoz na dom (le ob ulicah, kjer se more z vozom do hise) doplačati bo 2 vin. za 1 kg ledu. — Važno za konjerejce. C. kr. kmetijska družba kranjska v Ljubljani prodaja v sredo, dne 5. julija t. 1., dopoldne ob 9. na dvorišcu dru-žbene podkovske sole v Ljubljani (Poljanska cesta 48) 34 žrebet draž-benim potom. Pravico se udeležiti te dražbe imajo Ie kmetovalci-konje-rejci. — Prevoz živine skozi Nemčijo iz Nizozemske in Skandinavije. C. in kr. ministrstvo za zunanje zadeve je naznanilo, da se morajo prošnje za dovolilo prevoza živine skozi Nemčijo iz Nizozemske in Skandinavije v Avstro - Ogrsko naslavljati na kraljevo prusko poljedelsko ministrstvo v Berlinu in sicer pod nastopnimi po-goji: 1. Živina se mora na meji pre-iskati od uradnega živinozdravnika na stroške tistega. ki jo uvaža. 2. Na-daljnji prevoz se ima izvršiti v zapr-tih vagonih brez nre- in dokladanja. 3. Vagoni se morajo po končani po-rabi na stroške uvoznika temeljito razkužiti. V prošnji se mora brezpo-gojnr> navesti uvozna postaja na nizozemsko - nemški meji, da je mogoče obvestiti dotične vladne pred-sednike o izdanem uvoznem dovo-lilu. Pri tem pridejo v prvi vrsti v poštev vladni predsednfki v DOssel-dorfu, Aurichu in Osnabrucku. — Kdor ne napove uvozne postaje, temu se rešitev prošnje vsekakor znatno zakasni. — Poštne vesti. Poštni asniran-tinji Ljudmila Ražem in Marija S a c h e r sta imenovani za oficijan-tinji v Opatiji, oziroma Lovranu. Oficijantinja Mihaela Horvat Je dobila ekspedijentsko mesto v Ora-hovem Dri Cerknici. ekspedijentmja Ivana K r ž i š n i k mesto v Črnem vrhu in poštna rx>močnica Fratičiška Kappus pl. Pichelstein mesto v Kamni gorici. Stalno sta vpo-kojena oficijantinja Ana BI n d c r in ekspeđijent Adolf Kappus pl. Pfchelstein, začasno oflcijan-tinja Hcnrfka pl. Oarimberti m oflcilant Cvgrcn Hold. — Odda se mesto poštarja v Leskovcu. — Imenoraota in napreCoraniB Pri Jnžrrt železnlcL ViSji nadzornik )e postal nadzornik tn nradni predstojnik pri ravnateljstvu na Dunajn ces. svetnlk Vjmpr,.Bra- JSi; zanadzornlkeso fmenova-nf: Luđovik Berze. postajenačelnllc t Oorld, Al^ziJ ^ Oayer v Trste fa ftevbof ndtaoaiiMr yUM Maytfa-* bach v Trstu; naslov stavbnega nadkomisarja je dobil stavbni komisar Henrik Paryr v Ljubljani; za nadrevidente so Imenovani: Aloizii Sulgaj, postajenačelnik v MrastruTu, pl. kitfer v Trstu, ClflJOP Borštnar in Teodor Pugel v Ljubljani; za reviđente pristavi: Franc Pertot v Trbovijah, Aleksander Ho-vansky, Trst, Henrik Vodička, St. Peter na Krasu; za pristave: Franc Skof, Zidan most, Josip Zu-pančič, Ljubljana, Štefan Verdov-ljak, Matulje - Opatija; Ivan Gori-šekf Divača, Srečko Kodrić, Tržič, Ernest Motini, Josip Krainer, Franc Lenarčič, Rudolf Gabrovšek, Ivan Rutar in Robert Tollowitz, Trst; za definitivne asistente: Ivan Košiček, Sevnica, Matej Pirkmaier, Hrastnik, Vladimir Gomilšek, Trbov-Ije; Matej Zadravec, Zalog, Hironim rivala, Ljubljana, Ignacij Ranzinger, Brezovica, Franc Baječ, Tržič, Rudolf Hatzon, Zidan most; za pod-uradnike so imenovani: nadspre-vodnikom: Ivan Lorber in Fran Ostanek v Ljubljani; skladiščnim mojstrom: Julij Krajšek, Zalog; Av-Rust Forstner, Ljubljana; Karol Fe-iician in Karo! Zalekar, Rakek; Aloj-zij Schelch, Trst, ter Anton Reščič, Gorica; premikalnim mojstrom: Ka-jetan Holl, Ljubljana; Karol Wohinc, Opčina; Fran Klašček, Nabrežina, in Anton Fatur, Trst; Artur Stinghel, Josip Rank in Fran Ambroz v Ljubljani. — V vis je plačilne razrede so pomaknjeni: Višjni nadzornik Fran Grundner, predstojnik obratnega nadzorstva Trst, in stro-ko\Tii referent. Nadrevidenti : postajenačelniki: Ivan Končan,. Liti-ia; Franc Vidic, Logatec, in Josip Fortič, Rakek; prometni kontrolor Ivan Florć in Herman Brosch, Trst. — Revidenti: Jakob Jančar, Hugo Kofler, Zidan most; Miroslav Gregorka, Anton Demšar, Avgust Zadnik in Ivan Suhadolnik v Ljubljani; Peter Jerneiec. Logatec; Fran Gornik in Ivan Podboj, Rakek; Josip Kreutzer, Postojna: Alojzii Pir-kovič, DivaČa; Anton Sbuelc, Paulin Gaudenc, Emil Albiser, Viljem Martin, Renat Manzany in Vladimir Premrov v Trstu; Fran Luschiitzkv, Matulje - Opatija, ter Karol Susanig, Gorica; Josip Hohenberger. Trst, in Josip Lauter, Ljubljana. — Pristavi: Alojzij Schescherko, Zidan most: Anton Cajnko, Zagorje; Rudolf Fistar, Zalog: Fran Rebec, Ljubljana; Ernest £kerlj. Borovnica; Lu-dovik BuČar, Postojna: Ivan Roerlič in Alojzij Smole, DivaČa: Anton Pe-trovič. Nabrežina: Josip Toncič. Tržič: Sigmund Krištofič in Martin Ro-m6, Trst. — Asistenti: Viljem Matzenauer. Zidan most; Ivan Piran. Trhovlje: Martin Derenda. Zagorje: Otmar Herman. Josip Medved. Alojzij Michitsch. AJojzij Moset-tig, Ljubljana: Karol Subič, Divača; Franc Pagon, Sežana: Ivan II. Pipan, Opčina: Vilim Novak in Vinko Sajovic, Trbovlje: Ferdo Rauter, I jubljana. — Poduradniki: Brezice 1, Sevnica 1. Zidan most 6. Trbovlfe 1. Litija 1. Kresnfce 1, Laže 1, Zalog 2, Ljubljana 82. Borovnica X Verd 1. Logatec 1, Prestranek 1, ?t. Peter 4. Sanijane 1. Matu!je-Opa-t'ta 1. Ležeče 1. Divačn 2. Sežana 1, Opčina 2. Nabrežina 7. Grinian 1, Trst 40. Gorica 2. Kormin 3. — Uslužbenci: Raihenburg i. Zidan most 18. Hrastnik 1, Trbovlje 4, Zagorje 1, Sava 3, Litija 2. Kresnice 1. Laže 1, Zalog 3, Ljubljana 105, Brezovica 1. Borovnica 1, Verd 1, Logatec 1. Planina 1, Rakek 2, Postojna 2. St. Peter 8, Trnovo-Bistri-ca 1, Sapijana 1. Jurdani 1, Matulje-OpatHa 1, Divača 6, Sežana 2, Opčina 5. Prošek 2, Nabrežina 10, Trst 61, Bivi.io 1, Tržič 4, Zagrad 3, Rubi ja 2, Gorica 10, Kormin 3. — Umetniška razstava. Zanimanje, ki ga uživa letošnja prireditev, se je v zadnjih dneh skoraj še pove-čalo. Obisk je trajno dober in tuđi kupci se se oglašajo. Poleg že zad-njič omenjenih umetnin so se nadalje prodala sledeča dela: Jakopič R.: »,Večer«, Sternen - Klein R.: >Pri toaleti«, Santel S.: »Aškerc«, Vav-potič J.: »BeguncU. — Javna knjižnica Gospodarske-ga in izobraževalnega društva za dvorski okral je izposodila v mesecu juniju 5038, v prvem letošnjem polet-ju skupaj 30.563 knjig. Knjižnica posluje vsak torek, sredo, petek in so-boto od po! 6. do 8. zvečer, ob ne-deljah in praznikih pa ođ pol 10. do 12. dopolđne v društvenih prostorih Pred isriSčem št. 1 (nasproti Marča-na na Rimski cesti 19). Knjižnica šteje 6528 Izposojanju določenih knfig in Je čostopna vsakomun Na razpolago so novi popolni knjižnlCni imcnfkl. — Hranilnf In posojfini konsor-d| prreea sploSnega uradntSken đrnitra Avstro - Ogrske v Ljubljani Urađne ure za stramke so pri tukaj-šnjem Hranflnem In posojilnem kon-sorciln I. splošnega urađniškega dniltvm Avilro = Ogrsk« od JU Jidlift J t 1. dalje do preklica vsak torek in petek od pol 3. do pol 4. popoldne. — Fran Marolt, Slovenske vc^a-Ske narodne pesml, za štiri glasove (moški zbor) vzbujajo zanimanje tuđi med našimi brati Hrvati. Knjigama Anton Kraj na Reki je naročila pri izdajatelju večjo množino teh lepih knjižic. Naj vzbujajo povsodi za^ vest naroda! — Zdravstveno stanje v L)ubl]a-ni od 18. do 24. junija: Novorojencev je bilo 18, to je 18*72%o; mrtvoroje-nec 1. Umrlo je 34 oseb t. j. 35*36%o» med temi je domačinov 15 t. j. 15*60%o in tujcev 19 t. j. 19v6yoo» med temi za otročnico 1, za vratico (davico) 1, za jetiko 8, med njimi 4 tujci, vsled mrtvouda 1, za različni-mi boleznimi 23. Ražen zgoraj omenjenih je Še umri 1 vojak za grižo. Med umrlimi je bilo 19 tujcev, iz prejšnjih tednov 5 in iz zavodov 26. — Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli in sicer: za otročico 1, za ko-zami 1 vojak, za tifuzom 25 yojakov, za grižo 30 vojakov, za vratico 2 domaćina in za trahomo 28 vojakov. Nov vojaški zagovornik v Celju. Za vojaškega zagovornika pred so-dišči c. in kr. skupne armade in c. kr. domobranstva je imenovan od c. kr. domobranskega ministrstva g. dr. Ernest Kalan, odvetnik v Celju. Prometne olajšave za Štajersko in za kraje ob štajerski meji. Kakor znano, sta bila nedavno del srednje in pa gorenje Štajerske izločena iz širšega vojnega ozemlja ter spadata torej v bodoče v »zaleđje«. Za promet med štajerskimi kraji, ki se na-hajajo v širšem vojnem ozemlju in štajerskim zaledjem (n. pr. za poto-vanje iz Celja v Gradec) pa ni treba potnih Iistov, temveč zadostujejo identitetne izkaznice (izkaznice o istovetnosti), ki jih izda-jajo politične oblasti (okrajna glavar-stva). Enake izkaznice zadostujejo tuđi za promet med štajerskimi, v širšem vojnem ozemlju ležečimi kraji in sosednimi ogrskimi (ne hr-vatskimi) okraji. Za promet med kranjskimi, oziroma koroškimi in štajerskimi sosednimi občinami zadostujejo od občine izstavljene in od orožniške postaje potrjene izkaznice o istovetnosti. Kdor hoče poten vati iz štajerskega širšega vojnega ozemlja v hrvatsko - slavonsko šir-še vojno ozemlje, mora imeti dokumente, ki so predpisani za potovanja v širše vojno ozemlje, oziroma iz tega ozemlja (potni list). Rekviriranje svinj. Ker se po Sp. Štajerskem širijo vesti, da bodo vse nad 60 kg težke svinje rekvirirane, zatrjuje »Slov. Gospodar«, da vlada na to sedaj ne misli; list pravi, da more na podlagi autentičnih informa-cij ugotoviti, da se doslej na nobenem merodajnem mestu ni o rekviriranju svinj govorilo. Prekupci in špeku-Iantje strašijo sedaj z govorico o re-« kviriranju svinj v lastne nan^erie. Vesti iz Koroške. Nadvojvoda Friderik je privolil, da se Seneni trg t v Celovcu prekrsti v Trg nadvojvo- ! de Friderika. Tuđi nadvojvoda Ev-» gen je sprejel namenjeno mu poče^ ščenje, prosil pa je, naj se ne prekrsti Benediktinski trg, ker je ta trg zgodovinskega pomena. Zato je ce- { lovški občinski svet sklenil prekrsti- ] ti Solsko ulico v Cesto nadvojvode Evgena. — Vojaška in civilna oblast je prerskala v Beljaku več trgovin z živili in je razkrila prav dvomljivo zdravstveno stanje. Zlasti v skladi-ščih in delavnicah je bil čestokrat največji nered in nesnažnost. Vojaška oblast bo še nadalje preiskovala in zoper lastnike takih trgovin v da-nem slučaju postopaJa s tem, da jim zapre trgovino. — V Šmihelu pri Pliberku je dne 24. junija umri po-sestnik Alojzij Carf, vri narodnjak. — V gozdu pri Sp. Goričici so našli obešenega 44 let starega, v Celovcu rojenega Bogomira Prrnza. — Iz hospica v Jeruzalemu se je oglasil koroški rojak učitelj Oraher. fluda ženska. Ivana Kurent, \2 let stara posestnikova hči \z Nad-gorice. Je šla mimo hiše posestnice Frančiške Koderman, po poljski stezi domov. Slednja pozove zaradi tega deklico na odgovor ter se huduje nad njenimi starši, nakar jo oplazi z držajetn grabelj po hrbtu in po desni roki. Jokaje je deklica doma pripo* y*k>Y9U ivojemu otela o dogođkiL 148. Štcv. •SLOVENSKI NAROD*, dne 1. julija UHO. Stran 5^ Na Kodermanovem đvortlču se Je oče zavzel za svojo hder, nato pa je bil ogenj v strehi, Jcajti razjarjena ženska ga udari z gnojnim! viiami večkrat po glavi in po desni roku tako, da že itak bolehni mo£f toži o velikih bolečinah, zlasti na roki. Zad-njo besedo bode imelo sodišče. Psa se |e ustrašila. Ivana Trček, 2 let stara hčerka. Alojzija Trčeka, pleskarja v Nov em Vodmatu, je bila v tukajšnji bolnišnici dva rneseca v oskrbt ter je prestala težko operacijo. V grlu je imela cev za umetno dihanje. Te dni se je deklica nahajala na cesti pod nadzorstvom svoje matere. Tu se je deklica nekega psa tako ustrašila, da je vsled zaduŠenja I ostala mrtva na licu mesta. Dedič prokletja Kino Ideal pred-vaja danes v soboto, 1.f nedeljo 2. in ponedeMek 3. iulija (samo tri dni) sledeči spored: Glavna točka* je tride-ianska senzacijska drama: Dedič prokletja, učinkovita slika, koje dramatično razburljivo dejanje je krasno izraženo v igri odličnih predstavljalcev. Ta drama, ki v nji igra Rihard Lund dvojno vlogo, očeta in sina, je eden najboljših produktov Svenska-tovarne, koje fabrikate se prišteva med najpri-Ijubljenejše. Privlačnost prve vrste tvorijo aktuelni oosnetkl: „Zmago-vito skozi Crno goro1 . Te slike so važen historičen dokument, posnetki pa izborni in krasni, tako da daleč presegajo po svoji veličini in kako-vosti. kar so je doslej podobnega kazalo. Vrh tega se predvaja še veseloigra „Zamotan slučaj" s Her-bertom PaulrnUllerjem in L. Peu-kertom v glavnih vlogah ter zanimivi Sascha-Messtrov teden 85 a. — Spored ni za mladino in se predva;a samo tri dni od sobote i. do pone-deljka 3. juiija. — Ideal Kino. Zgubljena }e bila v sredo na poti Vezova - Selenburgova ulica, list-nica v pisemskem zavitKu. Najditelj se prosi, naj }o takoj (Kida proti nagradi na: Jesenko, Vegova ulica st. 12, II. Našla se je kratka srebrna veri-čica z dvema srebrnima priveskoma. Eden teh priveskov je ruska srebrna hrabrostna kolajna 4. razreda z napisom: »Za hrabrost«. Izgubil je ve-rižico naibrž kak vojak. Oglasiti se je v »Ljubljanski kreditni banki«, V TOjaško službovanje zopet v^oklicana družabnika tvrdke Ciuha & Jesih, »Pod Traičo« vzljudno Javlja ta p. n. občinstvn. da ostane trgovn/a začasno zaprta ter <;e priporočata. da niima ohranijo p. n. odjemalci svojo naklonjenost do zopetne otvoritvc, i Rnzne stvori. * NemškJ dnevnik v Bolsariji. V Sofiji ie pričel izhajati dnevnik »Bul-garisehe Hamielszeitung« in sicer v nemškem in bolgarskem jeziku. * Prisilieoo abstlnentstvo. Norveška vlada je predložila parlamentu nacrt zakona, ki odreja, da morajo biti vojaki, železničarji, tramvajski rameščenci in šoferji abstinentje. ♦ Za crnogorski dvor. »Pester Lloyd« Javlja, da je v franeoskem državnem proračunu postavka 23.000 frankov letne subvencije za crnogorski dvor na Franooskem. ♦ Proti oderuStvu z »vili. V Berlinu pripravlja vlada posebno organizacijo proti oderuštvu z vsak-danjimi potrebščinami, zlasti proti oderuštvu z žtvill • »Đerliner Tagblattc, ki je bil od vojaškega poveljstva v Berolinu ustavljen, sme zopet izhajati, ker se je redakcija obvezala, da bo v bo-doče strogo pazila na predpise o no-traniem medstranskarskem miru. • Mrtvi Iz bitke pri Skagerraku. Na norveški obali je začelo morje te dni izplavljati trupla vojakov, pogi- i nulil v pomorski bitki pri Skagerra-kru. Večina potopljencev angleških in :emških |e imelo na sebi rešilne pašo ve. • Oovemer v Klelu ie izdal za 'všne posestnike naredbe, da morajo . ostati vse cene stanarine za časa vojske iste, kakor so bile do meseca vušča 1916. Kdor se pregreši, bode kaznovan z globo 800 mark. Globa se pa mora plaćati v teku 24 ur. ♦ Zarad] par pesti dežele. Oo-stilničar Franc Fischer iz okolice St. PSJtna Je ustrelfl 33 let starega že-lezniškega rmzarja Ivana Kandlerja, ker ga je zasačil, ko je trgal detelfo na njegovi njfvt Kandler Je zapusti! vdovo In četvero nepreskrbijenih otrok. ♦ Kardinali, obdolženf velelzda). stva. Londonski tednik »Nationc dol-l\ tri katoličke kardinale v Zedinje-nih državah severoameriških, da so sokrivi irske revolucije, ker so pod-predsedniki društva, ki Je v enetn mesecti za revolucijo na Irskem na-bral noldrugi milfjon dolarjev. ♦ Ohsojeni zaradi bolniike bra-ne. Kraljevska kurija v BudimpeSti :e sedaj izrekla sodbo proti Josipa aretirani, ker so dajali za vojaške bolnišnice silno slabo hrano. Josip Singer je bil obsojen na štiri leta ječe in 8000 kron globe, njegovi Stirje na-s ta vijenci pa na Ječe od šestih do desetih mesecev. * Granata ga Ie rešfla. Neki Ne-mec iz Pasava pripoveduje, da mu je v vojni granata resila življenje. V Flandriji je padel v neko močvirje in se pogrezal v njem vedno globlje, že je izgubil vsako upanje, da bo mogel priti živ iz močvirja, kar trešči granata v močvirje in ga vrže ven na polje. Ostal je živ, samo malo se Je pobil. * Zločin v ječi. Praško domobransko divizijsko sodišče je te dni obsodilo 181etnega mesarskega pomoćnika Reznička na 12 let pooštrene ječe zaradi veleizdajstva, žaljenja Veličanstva in motenja javnega reda in mira, Rezniček je zaradi požiga že dJje časa zaprt in je v ječi, v pogovoru z drugimi vjetniki storil navedene zločine, zaradi katerih je bil zdaj obsoien. * 160.000 kron ukradenih iz vagona. V noći na 26. junij je bilo na progi Budimpešta - Košiće iz poŠtne-ga voza ukraden zabojček, v kate-rem je bilo 160.000 kron v bankov-cih. S tem vo-^om ?o peljali v 2S 7a-bojčkih 2 milijona kron različnim davčnim uradom. Omenjeni zaboiček s 160.000 K ie ukradel roštni slujara §tefan Pinkas. ki so ga hitro izsledili in ki je prizna! zločin ter povedsl, da sta dva njegova tovariša odnosa in zakopala denar v gozdu kraljevske graščine Oodolo. * Obsodba nemškena po«;!anca Liebknechta. »Vossische Ze'tuncr« noroca: Liebknecht 5e proti ob^odbi lahko pritoži na vi^ie voino sodišče, kjer bi ?e v tem slučaju vsa zadeva novič obravnavala in lahko priteg-nili novi dokazi. Proti sodbi viŠjega vojnega sodi sca je dovoljena Še revizija pri državnem voinem sodišču. Če Dostane sedanja sodha. ki se glasi na težko ječo. pravomoćna, ne-ha dr. Liebknecht biti advokat in ne more postati ns notar, ne porotnik, ne prisednik. ostane pa poslanec. — V Bremena so bile tuđi demonstracije zaradi obsodbe dr. Liebknechta; demonstrante je morala policija raz-gnati. * Podkupovalci in podkupljenci pred sodiščem. V Velikem Varadinu je bila zdai obravnava, ki je trajala deset dni. Na obtožni klopi je sedel Ludvik Weinberger, ki je bil že lani aretiran zaradi goljufij pri dajatvah za armado. Prosil je takrat dva prijatelja. Balogha in Priekla. naj zanj posredujeta pri uradni osebi. ki je imela nalogo, izračunati, za koliko je vojna uprava oškodovana. Balogh je poskusil dotično i:radno osebo z io tisoČ kronami pod kup i ti. Stvar je prišla na dan in Balogh se je izgovar-jal, da od uradne osebe ni zahteval nič nepostavnega, nego Ie za hitro rešitev ćele zadeve nonudil 10.000 K, sicer pa da mu je dala denar Wein-bergerjeva žena. Tej je zopet pod-kupovanje nasvetoval odvetnik dr. \dorian. Sodišče je obsodilo Wein-bergerjevo ženo na tri leta ječe in 3000 kron globe, dr. Adoriana na dve n pol leta ječe ter 2500 kron globe ier Balogha na poldrugo leto ječe in 3 500 kfbn globe. * Sam ne ve, kdo da je. Na Du-naju je živel že več let kot Šofer neki zamorec iz angleške Guyane v južni Ameriki. Zglasil se je z imenom Lu-cij O* Brieu in zapisal, da je pristo-jen v Ameriko. Med vojno je prišlo na dan, da je najbrž angle§ki držav-Ijan in da mu tuđi ni ime Lucij Of Brieu, dasi ima na to ime glaseče se listine. Zamorec se je prostovoljno oglasil s temi pojasnili pri policiji in je prišel zaradi napačnega zglašenja pred sodišče. Tam je mož pojasnil, I da sploh ne ve, kdo da je. Kdo je nje-! gov oče, tuđi ne ve, ozirorna njegov oče je imel polno imen, a katero je bilo pravo, ne ve nihče, tuđi kako se sam v resnici piše, ta nesrečni zamorec ne ve, kajti njegov krsti list najbrže ni pristen. Drugega ne ve mož o sebi, kakor da je zamorec in da je v Ameriki rojen. Sodnik ga je oprostil, ker sploh ni dognati, kdo je ta zamorec in kaj je resnica v njegovih iz-povedbah. Pripomniti je, da se ta zamorec in kaj ie resnica o njego-šteno vedel. ♦ Še letos bo konec vojne. Pariški dopisnik danskega »Berlingske Tidende« je imel pogovor z znano vedeževalko madamo Thčbes o tem, kako dolgo bo še trajala vojna. Ma-dama Thebes je v decembru 1913 prorokovala za leto 1914: »Leto 1914. bo leto velikega junaštva in le-pih gest Vzlic temu, da bo teklo mnogo krvi in solza. bo leto za Fran-cijo Castno.« Olede leta 1916. Je rekla madama Thebes: »Nemčija Je odprla svetu od !n NemCfJa Je dala svetu Jako resno lekcijo v vojaSkem oziru. Vojna bo vedno na svetu. Sicer Je lepo, sanjati o miru, želeti mir hi pri- I điguvati o miru m razoroženju, a to I Itu Ie dva moška, ena ženska in Ic košček zemlje, bo vedno boj. To ve-lja tuđi za narode. Boj med narodi ne bo nikoli nehal, ker spada k sveto vrn em u redu. 2a obrambo mora biti vedno vsak pripravljen, zakaj volk požre vedno ovco, če Ie more do nje. Prorokovala sem, da bo vojne še 1c-tos konec. Vzlic v$em nasprotnim mnenjem trdim, da bo vojne Še pred novim letom konec. In sicer bo takrat nehala, kadar se bo to najmanj pričakovalo in na način, na kateri svet sploh ni pripravljen. Nove zimske vojne ne bo. Majhen, neznaten dogodek bo vojno končal, un grain de sable, peŠčeno zrno bo na obeh frontah provzročilo, da bodo umolk-nili topovi in puške. Usoda ima zdaj svoj prst na puškinem petelinu.« — Tako madama Thebes, ki zna na karte prorokovati prihodnjost in zasluži vedno veliko denarja, dasi se njena prorokovania ne izp^lnijo vedno. Darila. UpravniŠtvu naših listov so poslali : Za Ciril - Meto-iovo družbo: Janko Rahne c. kr. notar na Brdu pri Lukovici. 40 K, kot globo iz ka-zenskega akta U. 28/16. Za Zavod za oslepele vojake: Pisama dr. Emila Stareta v Ljubljani iz neke pnravnave, 10 K. Za Sirote padlih domaČih juna-kov: Ferdo HaVu'an, orozniški straž-mojster v Metliki, zMrko 52 K ^lej dnevno vest našega Usta v št. 146 z dne 2%. jum'ia). Srčna hvala! Danalnj' Ksl cbsega 10 strani. Izdainfef] in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina ?n Hsk »Narodne tiskarne«. Zahvala. Ltntliasskemn prostoToHnemn garUnemn in reievalnenm drnitrn so vposlali odnosno volili : Kranjska hranilnica v Ljubljani 500 K, dediči g cesarskega svetnika Doberleta 2C0 K, dediči jf. Karola VVebra 2C0 K, ga. Ana Schantelnova 20 K, namesto venca cesar-skemu svetniku £. Doberletu. V imenu društva se za. velikodušne darove najtorlejše zahvaljujeva. V Ljnbijani, dne 29. junija 1916. Fra« Barlc, Josip Tnrk, t č. blagajnik. t Č. načelnik. WžHEZNAT0 VINO $mok I/efcjnra/ja PSCCOLhja g I »Ljubljani I fsabujt navtđsno ^ množino žale za. W kerjepr' sličnih • 1 steklenica 2*40 E MATmONIS f JEDfNSTVEN U SVOJOJ ANALfTi'ČNOJ KAKVOČf I naJbolJIb \ ODAVNA MJSlsUR- hUr popooISno] rtćfi BESSHUBttH Zahvala. | Vsem, ki so našega soproga, I očeta in strica, gospoda Jeija Bepla hišnega posestniki ia dolgoletiega klcUrja v pivovaru! Reiningbans spremili na zadnji poti, se tem potom srčno zahvaljujemo. Posebej pa se xahraljajemo pivovaroi »Reiningbaos«, ter si. požarni brainbi v Zg. Siški ta darovane vence. Vsem ie «nkrat srčna hvala. If. iHta, 1. jnlij« 1916. 2alajoči ostali. Zahvala. Za vse iskazano so&nrje povodom smrti naJSe preljubljene matere, oziroma aestre in tete, gospe je Ivane Verbič kakor tuđi za ČasteČe »premstvo vseh udeležencev od blizu in daleČ, izrekamo tem potom nago naj-iskrenejšo zahvalo. 207* VEHNIKA, dne 1. julija 1916. Žalnjočl ostalL l orožniška por ča>tnika v starosti 30 let, zmoZna slo en kega, nem-Skejja, hrvatskega in nekoliko i alijanskega jezika, l&četa prlmerno službe v me-stu ali na ćcžq\\; nastop po vojni. — Po-nudbe pod ftprihodnjost 146 2074" na upravništvo »Slov. Naroda«. 2074 Radi preselitve te protla po ceni garnitura sa kaiećko sobo, mi za, 4 stol i, postelja in velika omara. — Ogleda se lahko vsak dan od 9—12 ure dopoldne na Bleiwels*ovl cesti 1 HL nad»tr. vrata 8.________2016 Rudolf Viđali, Piran, Istra, podietnik ▼ razpoilljasln SOLI sprejema naročila po zmernih cenah. 2031 Kupi se dobro ohran]ea Planino. Ponudbe pod iyML H./207041 na uprava. »Slov. Naroda«. 2070. Izufjeno 206a šiviljo in učenko začetnico, ište Z* tftko| MAR JAIf GA TBAUM v L|vbl]aaiaf; Tobatea nlloa iL 3. Brivnico na dežell i na Kranltkom dobro idočo bi rad tako] previel w Balom pod ugod- nimi pogoji. 2071 Ponudbe na upravniStvo »SloveHf skega Naroda«. Dva izborna sporeda v KINO CENTRAL v deželnem gledališču. Pri vMh predstavab. --------------------------- Pri vith prMUtavalv Ha imagflvltem pohodu skszi Dnigon. Velik film li nailh bole* a ČrnogoroL. Ofenzivo proti Itoim. |af- Zavzetie 2000 m visoko leieče trdnjave Campomolon. "V| V soboto ob pol 5. pop., nedoljo pol 11. dop.f 3. 1b pol B. Hrt pop-i ¥ ponodoljok ob pol 5. ari popoldaoi Romorlevo potovpnle. (Iz tega sveta v drugi svet.) Fantastična drama v 3 dejanjih iz srednjega veka. Mladini »rimerno. V6Č bOUllČIllb Slika Madlnl pritamo, W Mtato, so4ol|o ta poaoAolJok ob 0^ pol t. ta 9. vrt motori Kriva prisega ali 8. zapoved. Seozacijska kriminalna drama v 3 dejanjih. — V flavnlh ¥ lOfah majboljil lavalai Aavaviko Tmm Mavo ta HarflBiia Oosrtot« Ćar monture. trn aMta« ■hiImm^. Vesei^i^ fe ^l^tpi mtimUH Stru 6. ■SLOVENSKI NAROD*, dne L frflja 1*14» 148. *tcv. Z uranka 'pioiiika prati Mfcri plati, aproj« takoi «11 poznel« Fr. P. Zajec, Optik fai WtWt9 smo Ljubljana. jCigijcaiau maiufaktan l J«U| Siagor I Onaj L fteinrntr. I Ceniki 2 zdravniškim poukom gratis in fr. Zaprto, 30 vinarjcv ▼ znamkah. 143 5prcjmc 5c hišnica omoiena, brei otrok. Kje, pove upravništvo »Slo?. Naroda«. 2064 Proda se približno 300 kg zimsko - suhega prema mesi po primerni ceni. Naslov pore upravništvo »Slov. Naroda«. * 2C56 Knpn|«tn i« prodajam ali v ko-misijOn vzasiem samo starinske stvari im tuđi »« staro zobovje. Ifed Ibk Mm k slaiiii, FrančiSkanska niic* St. 10, Ljubljana. 500 Kroti! Vam plaćam, ako moj uni- _____________ čevalec korenin Bla balzaoi pc odprav; v 3 ćneh brez bo'e!;r Vaših karflk očes, brađavic, obtlićancev. Cena lončku z jamstvenim pismom 1.50 K, 3 lončki K 4-—, 6 lonćkov E 5.50. Na stotine zahvalnih rišem in priznanj. Poteala BOfj, rok, pasivna naglo odrravi Ita-prašek. Cena Vi krone, 3 5katljice 3V2 krone. Kemeoj, — Fostce (Eassa) I Pottlach 12 824V Ogrsko. 1930 prazne od petroleja, jedilnega el|a In denat. ftpirlta, knpnfe v vsaki množini po najvišjih cenah tvrd ka Ivan Jelačin, š Ifnbljaaa, Blmska c«sta atev. L P VIII. 289,15-16 2082 DrožbenI oklic. Prodal se bode dae 5. \m-lifa 1916 dopoldae ob 9. nrt w lovea Vodauta iL 46 mm. lavtf draibli 1 automobil. i ti. nam sriniji i LjiHjai odd#lak VUL * dna 21. junija 1916. 2082 Notorno^ kolo 37. HP w% prada, aoti Ogleda se Mari ¥•*■•!» tt#W- (•▼a sUaa il. U7. U£#U dva, trt v«ap#4}#. Ponudbe pod „laaiai 2M4M na uprav a. »SIov. Naroda«. 2C64 hM i HA.I«-» mm.....i fi-H Sl *b đmta i imiMK .1» on lb a nlMi na. I Ji pe IM Utr«v fer«* peeede • u- pli>lle—. MtaaMk pe pevs^tl« pre4a|a ]. Kravagna v phtjv. Hifta ■ MMiMafaMWfcftBl ae^UeMlelBM !■ Vttliklfli ™ ^^^"^^^'^"^1* apa*»a^ai ^^•^■^^P^p^'^^ "^" * ^f^»^«»^^ JmuMlii m fV" proda is proala raka. Tpraia aa itiairj—a altoa *t a, __________L aadaiiifla,_______2037 iMfcraitN, p#MM« dakla lite ataite tet prodololko Naslov povc upr. »S! Nar.« 2029 Pouk f vfti«n|n brtiplaćto. t% \mtomm garancija. — Ma|««6i« Uklra vaah otrta. Slvalni ^ troji JOS. PETELINC-A „Giitzner^ In „AlranaM so res najboljši za rodbino in obrt, (štikajo) vezejo, (krpajo) mašijo nogavice in perilo. Edina tovarniška zaloga v Ljubljani, za vodo« ——— blizu frančiikantkega mosiu, 3 hiša, levo. ——— Naslov za pisma : Ja! oetellBL LinSljani. Sv. Petra nasip st. 7. Zahtevajte prospekt. Krasne nmetni&ke <« vojne razglednice M. Tičar, Ljubljana I. specijalna trgovina in založba razglednic na Kranjskem. 625 Z* #b»0ov«cc» prlanaaa aaaifw«»«Bfai laa ammf ^^ai^f ft« lzbera I Šelenbur^rova ulica I nasproti kazinc. Sv. Petra cesta 26. Snbskripci]e na nove srećke avstrnskega Jiegi kriza sprelema po oiiglnalnlh pogojln t ]. po 30 K za komad UUBLJANSKA KREDITNA BANKA kot članica prodajnega sindikata ™ v Hosu od 11. junija do 10. Juliju 1916 pri blagajni centrale v Ljubljani kakor tuđi pri svojih podminlcah ¥ Splita. Colovcu, Trsta, Sara]O¥n. Gorici (t c. y Ljubljani) ta ¥ Celju. ■•fer« vpe^aa« aalo spGterijskB trgovino v Ltmbljaai, pro¥xaMom takoj. Ponudbe pod t,d6tali/2035" na upravn. »SIot. Naroda«. 2035 iiillei boljših staršev, močan fant, želi pri kakem boljšem mesarskem moj stru v mestu ¥StOpltl. 2055 Naslov pove uprava. »Slov. Naroda«. IICSIIC SI za zlatarsko obrt SW" sprejme iakoj "98 Danijel Župane Ljubljana, Welfova ulica iL 6. Malo (trgovino z zaloijo ali tuđi prazen lokal) vzamem ¥ oaiem eventuelno tuđi kupim v kakem trgu ali prometni fari na Kranjskem. Ponudbe na upravništvo pod „Trgovina 200"/2077. = Zelo dober ===== ssdni mošt oddaia: Franc Matheis Eggenberg pri Gradcu. Uermut »ino najboljše kakovosti se dobi v sod- čkih od 56 litrov naprej po pri- merno nizki ceni pri 1949 M. Rosnor & Go. v Ljubljani. V Erikom m Dolos]skoio je iakoj na prodaj lepo posestvo obstoječe iz solidne biše, prostornih gospodarskih poslopij z velikim dvo-riščem, rastlinjakom, ledenico, parkom, vrtovi, vse skupaj ob cesti, iz vino-gradov, travnikov, njiv itd. Krasna prilika za vsakršno pod-jetje radi ugodne lege in velikih prostornosti, sigurna naložitev kapitala, ali pa tuđi za mirno življenje. 2054 Pojasnila daje dr. J. HoČOVar. iupan v Erškom. Pri gradnfi tovarne ¥ Teslica (Bosna) ae snrejnio 20 do 25 dobrih zidarjev proti plači SO do 100 vlnarjev aa nrot dala 10 do 11 nr dnevno. — Zidarji preko 40 let idejo laliko na nabor, oni mlajši, ki so tuđi potrjeni v vojaščino, so tu oprošteni vojaštva za dobo dela. Delo bo trajalo do božica. — Pismene ponudbe na : Stavbno podjetjo 2079 Adom Tili, Tesllt, Bosna. Stanje deaaraui vlog at knj. in tek. račaa SI. 4ec 1914: K 202,841^494-—. O. kr. I>ri^r. ^"^^"^^^^^"^^^^^■^■^■■■^■^■■•^BVB^i^Mi^^^H^^^BiHHHHHHBHnnnnnnnnnnnnnnBBBBnBBBnBnnnnnnnnnniHnvnnBaHnnnnnnnnnni Stanje den. vlog na hran. knjižice 30. aprila 1916: K 117,139.161—. Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer eeatrabialtek~lbhMvUaHiim.--29ianžrie. W HUm-U. Ml Qfi (f Hl JftnU torti MiBki kapital ia reservt 65,000.000 krra. Preskrbovanie vieh bankovnih transakcij, ■. pr.: Prerzeaumjc donamfli vlOf na hrenilnt knjižice brez rentnera davka. kontovne knjige ter aa konto-korent z vsakodoevnim vedno ugodnim obre» štovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan bttz odpovedL — Kopo^ran)e tearodata)«iva«noanMih paji*t*r atrofov okviru uradnin kurzafli poročiL — Shranjevanja 1a opravUrnjc (depoti) vrerfoosteftt papfrjcv in pocojiU sanje. 1^ Najkulantnejie izvrievanje MnaDi aaraatl na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Uplačevanje ku-ponov in izzrebaaje vrednoatnih paptrjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja Tamitt predator samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, l'stin, dragotia itd. pod lastni zaklepom stranke. — Opra^Ottć« e. kr. rasr. l9frt\e Brezplačna revizija izžre-banlh rrednostnfii paoirjev. — Promese za vsa žrebanja. Isaiaella ta i—**•«*■■ v AmarOio la li Aatrlka. Ustoi«fta In pismena p«j.snH. I« *••*•« • wa^h w fcinfai slMtt ■»■«■!>liti ts^«a«liaM«li «mi> ■»—■■•oti#- —r*n*in***t Pro«ttma banka Ljubljana. - Tlieioa «>w. 41 | iffe.TOv. .SLOVENSKI NAROD«, dne I. ju&Ja 1916. Stran "7. ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^a^a^^aananaaaaaaBBaann*auaalBaaaanana^B^B^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^B^^B^^aaaaannBBnanBnuaann^ Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani 11 Pol«i*fc» glawwio« »,OOO.OO# hrmm. m R«s«nml fonrfl okroglo 1,000.000 kron. _______ Stritarjeva ulica fttev. 2. Poslovalnioa c. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na kajlilo« in na teko« rataa in jih obrertuje po 4/2 /0 čistih. 2% ■••ntnine od vlog na knjižice plača banka uma. _____ ■■kulla v*|atai *t«talk«a » n*k toiavak, livrtai*!* m teta« ia ■a|kmlaate«|«. Lepo opremljena == 29b2 soba s hrano in uporabo vrta, SO Odda. Naslov v upravn. „Slov. Naroda". ■y^^w^ ^m^i T^"1 rde£'nanaobrazuinrćečnos,ogrci,pn-Ji^^aJiiBal^aa^raiLavnl §^j' ^11^ in ohlaPna ko^a vse naoake L polti ođpravi zajam, staropreiskušena dr. A. Rixa pasta Pompadour. Popolnoma neškodi ivo. PoizkuSnja K 1—, veliki lonCek K 3 30. Dr. A. Rlxa biserno mleko, tekoč puder, rožnat, bel in naravno rumen, ste-klenica K 3 30. Diskretno razpošilja 9r. A. Blz, kosm. labor. DunaJ ULf Laklerer-gasse 6 E. Zaloge v Ljubljani : drog. A. Kane, drog. »Adriia«. Moderna dekliška šola in penziona! I Dunaj III., Hintzerstrasse 3. I I. Šola za kuhanje in gospodlnjfttvo. I II. Obrtno-delavska &ola. | III. Šola za nadaljno izobrazbo. (Fortbildux:gs*ckule.) j IV. Trgovska šola. 2045 I Prospekti z&stoaf. Najnoveiša izbera = umetniških in drugih — razglednic pismenega papirja in vseh pisarniških in šolskih potrebščin NARODNA KNJIGARNA Cjnbljana prešernova nlica itev. 7. L ft. friT. zararavalua draliia. ^ L ft. pri?, mm drnžba za življenje. „Austrijski Fenilis" na Dunaju. ▼plaćana đeloiška glavnica K 8,000.000, Družbi zavara ?e: a) proti škodam Tsleđ ognja, strele fo parne aH plinove razstrelbe. kzkor tud i proti ikodam vsleđ gašenja, pođiranja poslopij in proti Skodara vsled odna^anja preraićnih stvari. ia-dalje proti požarnim ikodaa živine, zalogo vsakavrstiega blaga, taMtlJskt trodje, pri-deike itd.; b) oroti požarnfa ikodam poljske pridelke in klajo v ooslopjih in kopicah; c) proti škodam vsled slnčajnega nbitji zrcalnega stekla; d) raiflovrstno blago proti škodara, BistaJim pri prevalaDja po sihera ia po vodi; e) proti škodarn vsled tatinskega vfoma In vsled tatvine iz raprtih in odprtih prostorov; f) proti vsskovrstnin tele si fra nezgodam, nadalje sprejema jamstvena zavaravanja obrtaifc pođjetii. obćie. lekaroarjev, biSnin poscstnlktf, foznikov, lorcev itd. Deloiška gtarnica . . . . K 6,000 000. Stanje zavaravanih svot . . K ?3O,(KK).0O0 Premijske rezerve ..... 60.000.000 Letni dohodki sa premfjah . . 12,000.000 DroJba zavarnfe na človeško življenje po najraznovrstneiših kombinacijah, kakor: a) za tločaj smrti; da je glavnica plačljiva takoj po zavarovančevt smrti na njega zaostale ali kako drogo doloćcoo osebo: b) za sin čaj smrti in mešana zavarovanja z opro-stitvijo platila zavarovaUiine, oziroma s priznanjem dosmrtae rente ob nastali oneiuoglosti nadalje sprejema e) zavarovanja za doživetje. preskrbljenje za startst; zavarovanjn otroskiti dot plačljivo pri dosega dolnčene starosti na zavarovanca samega; d) zavarovanje do smrtnih rent za preskrbo vdov ta vzgojinskiti rent po najnizjin premijah in pod najagođnejšimi pogoji, kakor nezavrženost in nezapadlost police, jamstvo tndi a slučaj vojske brez posebne premijske doktade itd. Naiančneja pojasnila daje radevoljno Generalni zastop v Ljubljani Sodnijska ulica itev. 1. ao Učencc li dobro hiio Ia i boljio iolsfeo naobraxbof 10 tako) iprejme v modni Ia maaatali- tnrnl trgovini 1994 R. Stermecki, Celje. Pristen dober se dobi pri 11 L. 5E3EHIKB V Spođ. SIŽKI. Ze zmleta, že s sladkorjem in vsemi primesmi v kockali za V2 litra kave. Ena \i\i HGcVa stane samo 24 vin. 500 kron plačam tistemu, kateri more rečf, da ni vredno. Navodilo xa rr!pravllan$e se glstl: 1 raso kocko v pol ;irru vode b minut kuhati, od ognia vzeti, 2 minuti pokrito pust'ti in naiboliša kava je gotova. — Po t>o4tt po-iiljam najman« 20 kock, to je 1 kg K 4-801 '. Ovoj se zaračuni po lastni ceni ! Po5;l]a se proti povzetju. Soreimem pa na- ročeno blago tuđi nazaj če kateremu ne ugaja. 100 kock 5 kg zfiižana ceaa JL 22 —. NaroČila sprejema in izvršuje razpošiljalnica Ivan Urek Ljubljana 5, Mestni trg št. 13, fhroiišče, desno. 19 6 nil or Inči dajejo Rachmannove ^Luna1 HWfififi i a. dri. paL stanejo 10 vinarjev. Dobe IO ▼ viaH trgo¥tal. Nob«a*ga poviika cea radi obtle salogo. Britvo, velefine kakovosti, takoj za vporabo. braSeoe i K 3 4. 5. 6. Brlrskl apsratl, S. Gilette, v clegantnem nikeljastem etuiju s 6 rezervnimi klinami K 6.— in K 880; v finfn kasetah z ogledalom, čopićem itd. s 6 klinami K T 50 in 12 K. — Najboliše Ia. apedalne garaneliako kllno tucat K 3 60. Ia Sollnger strojl xa strlienfe laa z dvema česaloma K 7 50 Pošilja po povzetju. Vojno poštiie pošiljatve proti vposlatvi zneska v naprej z dodatno 1 K za porto. Specijalna trgovina za solinske jeklene predmete A. WEISSBERG, Dunaj II., Untere Donaustratie, 23 III., oddelek IV. Katalogi in zaznamki cn gros za prodajalce gratis. Slovenska korespondenca. Zastopniki se iSČejo. 2. julija 19IS, 2. julija 1916. Zegnanje! na „Turškem vrtu" StreliSka ulica St. 22 ie Je Tsled slabega Tremena 29. pr. m. preložilo na nedeljop dno 2. Julija t I. Za izborno kapljico in sveza jedila jamči 2080 gostilnlčar Pavol in Ana Turk. aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaMaaaaaaaanaBB G F. Jurasek uglaševalec klavirjev in trgovec glasbil v Ljubljani, Woliova ulica št 12. Zaloga fer izposojevalnica klavirjev, pianin in harmonijev. I Ugodna zamena in lOletno jamstvo. Spoolalal zavod xa aglaiovaajo tor popravila vsoh glasML I Uglaševalec ▼ „Olasbonl matici'1 ter v vsoh slOTenskib za?odlb. 2073 G. F. Jur£sek. Brez konkurence! F. L Popper čevlji a gospode ia gospe so vogui nijbolj priležoi Beni i« oajbol}^ kakovosti. Ifaproda] samo pri JULIJI STOR, Ljubljana Prešernova ulica St 5. Govsserski eevlji za tariste, higijenfCnl čevlji za otroke in Lawn-teuais-CC¥4L Kmetsku posojilricn ljubljanske okolice u Ljublinnl. 4« ' . I 3/ 0/ brez odbitka rentnega 5avka. [ /4 /0 Ustanovljena leta 1881. Stran v »aUJVENSKl NAKOD*, au* 1. jnilja 1*16. U8. stev. StMji iemaraih vtof !• nilali I IMjmJItUL OafBlca K 40,00«.00«*—, Češka industrijalna banka podružnica v Ljubljani, Stritarjeva ulica St. 9. Vsafcowp»tn» bančna tran—hcija, Vlaaa na knjižice in aa tekoči račun. Kredite sa aarovisačn« nakupe in financiranje vojaekih dobav. laaaaaaVaaaaaaffBfaTaVaVaBVaBaVaBVaffaaTH Volnopoštae dopisnice. K 3*50 za 1000; 100 vojaških ali Ijubezenskih K 5*—; umetniških razglednie K 6 razpoltlia po povzetju 1551 Schleier-feva zaloga razgledale Dnnaf XVI15, Brannengass* 07. Ako ne ugaja, denar nazaj. Več polovnjakov izborne ga štajerskega vina sHvanca In burgundca le ie po ugodal ceal odda. i Kje, pove upravništvo »S!ot. Naroda«. 2009 : ćPripofoia osebno izbrane novosti 3 Dunaja. Usliša isbcra o^usnih ^lobukov sa dame in defclice ko/cor tuđi bogata Zaloga jalnih klobufov. yy~ Solidno b}ago. ^Pri^nano nhk& I cene. tPooraviia točno in vestno. ~2£fi Žunanja naročita na tjbtro y obratno po$to. I PATENTE Tseb deZeU izposluje inZcnir 669 I IfaU #MaEMjB»KLA"^Jfti* obtastveno avtor. In zapriseZeni patentni odvetniK I na Dunaja VIM Mariahllfarstraaaa at« 37. I JL§8. Skaberne Specijalna trgovina pleterna, trikotaš ia perila* , , /Ljubljana, J\{estm trg ?09 Velika i^bira nogavic! Prodajalka izurjena ▼ trgovini z mekanim blagom, z daljso prakso, želi svojo sedanjo •Inih« premenltL 3051 Kje, pove upravrt. »S1ov. Naroda«. t Solidno blago ! | ! Najnižjc eene. ] M. Schnbert preje Bilina & Kasch, LJnblJana, Židovska vi. 5. pri poro ča veliko zalo^o tkftllin In glace-rokavie, modu« blago za gospode in dame, raznovrstne ffnt parfune, roinm dela in materijal, klrnrgKne predmete« 413 Moderna pred tiskari ja. !zđelovan*e preoblećenih gnmbov. Ivan Bizovičar umctni in trgovski vrtnar Ljubljana 839 Kolezijska ulica št 16 priporoča svojo bogato Opremljeno vrtnarstvo ter oknsno izdelane vence, šopke in trakove. :: Izposoi«»vanie :: •k nrtvašMh odrlb trtvtun* cvetlice, I kakor tudl na|fi-nefie dekoracijske cvetllce za dvorane ss In balkane. r Vsakovrstne sadike do naj21ahtnejših cvetlic In zelenjadi. Spreiemam na- ročila na deželo. Vsa na- ročila se izvrSujcjo točno in solidno. ■rxo]8Tka: I. Btaortćar, 9 Trtaar, LfaM|aaa. « —^^—————^ OostUna na Spodnjem Koroškem, z velikimi poslopjl in 108 oral zemljišča v ravnini in pri državni cesti, te proda z vso premičnino po ugodni ceni in pogoii — Vpraša se na J. Botić, aoita Oralenstein. 1992 Vsaltovpstne slamnlke priporoča gospodom trgovcem in slav- j nemu občinstvo 1555 1^ xr. Cei?ar tovarna slamnikov y Stobu, pošta Domžale, pri Ljubljani, Stubičke Toplice £f*"S biser brva&klb zdraY.li.sc boleznu 1646 Termalne in barske kopeli, masaža. x Jfaira8ioalctivucj5i vrdei hrvatske. s== Prospekte dale upraviteljstvo zdravillSča. ===== Ugodno oaae In meiečna odpla6avan|a. I II Pouk v nmetnem veunln brezplačeo. II | _^.^s>C^^ == Priznano najboSj^e r 1 (it) Vaff brzosivalne stroje \ffifrr"P*£/ / v navadnlh In najflnej&lh opremah jf __^— 1 lOIetnopismeno garancijo ■■ fej^aaar^M kakop tuđi najbolj priljubljena jffP M jjjMjlB__ Specijalna trgovina šivalnih strojev in koles ter vseh posameznih delov Itd. Lfnbllim*, Sodna ulica St. 7, Llnbl]ana. Sprojmem atastopnika ali zastopnico. C. in kn. dvorni založnikl A. Zankl - sinovi tovarna bemičnih barv, lakov in Ilrnežev Resljeva cesta 1 LJUBLJANA Marijin trg 1 pnporočajo vse vrste olfnatih, suhih, emajlnih in laaadnlh bar*, pristnega kraniakega firneia, mavca, praineeja ol|a za tla, strojoega olja, karbolineja, čopičev, steklar. Uala in vsth drugih v to stroko apađajotih preOmetov. Ceniki na razpolago« Modul salot^ Priznano najnizje cene! Priznano najniije cene! Stlarija Sd'hl - £jubijali, Židovska alica ši 8 ajaa1* odprto skladište narproU štev. 7 ^eaj priporoča cenjenhn damam in gospicam svojo bogato izbero najokusneje nakilentfi svilenih Jdobnkov in slamnikov, vedno novih dmutjskih modelov, praznih oblik prvovrstnih tovarn in najmodernejšega nakita. Popravila po želji. Zalni klobnki vedno v zalogu Zunanja naročita obratom pošte.