LABOD Izhaja štirinajstdnevno v nakladi 2650 izvodov — Ureja ga uredniški odbor — Odgovorna urednica: Lidija Jež, tehnično ureja: novinarski servis — Grafična priprava in tisk Dolenjski Informativni center Novo mesto.
labod
GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE LABOD TOVARNE OBLAČIL NOVO MESTO LETO 12	NOVO MESTO, 16. 6. 1986	ŠTEVILKA 9
S 1. seje delavskega sveta DO.
organi
upravljanja
ne bodo
imeli
lahkega
dela
Delavski svet delovne organizacije je začel delo v novem sestavu in čaka ga težko mandatno obdobje. S tem se je treba soočiti kar na samem začetku dela, da bi tako delegacije zares odgovorno in kreativno zastavile svoje delo. Delegacije treh delegatov iz vsakega tozda so določile tudi svojega vodjo. Ta bo odgovoren za sklic delegacije, za poglobljeno pripravo na sejo, za oblikovanje stališč, mnenj, bo pobudnik za sklic delavskega sveta ali pa zbora delavcev v tozdu, če bodo odločitve tako zahtevale. Ob pripravah na delo je direktor pozval člane delavskega sveta, da ne dopuščajo pomanjkljivosti pri delu, vključno z zahtevami po kvalitetnih materialih s pripravljenimi variantnimi predlogi, in na drugi strani, da na
seje prihajajo dobro pripravljeni ter da o sprejetih sklepih in stališčih obveščajo svojo delegatsko bazo.
Delavski svet delovne organizacije mora biti telo, ki bo zares izražalo delavsko voljo ter bo kot naj višji organ upravljanja zares tudi tribuna tozdov.
Delavski svet je potrdil člane za poslovni odbor, odbor za družbeni standard in komite za SLO in DS.
POSLOVNI ODBOR
Nada Mohorič (Zala) — predsednica
Anica Kovačič (Temenica) — namestnica predsednice
Samo Žargi (Tip-top)
Lidija Hočevar (Libna)
Mojca Mohar (Ločna)
Franc Kranjc (Delta)
Božo Verstovšek (Commerce) Sonja Kastelic (DSSS)
ODBOR ZA REKREACIJO IN POČITNIŠKO DEJAVNOST
L Slavica Putrih — predsednica (Ločna)
2.	Metka Radej — namestnica predsednice (Libna)
3.	Marija Magdič (Delta)
4.	Ivanka Piškur (Tip-top)
5.	Jaka Mlinar (Zala)
6.	Bariča Smole (Temenica)
7.	Lojze Avbar (Commerce)
8.	Franci Juršič (DSSS) KOMITE ZA SLO IN DS DELOVNE ORGANIZACIJE LABOD
L Mojca NOVAK — predsednica (pred. konf. ZS)
2.	Zlatko AVBAR — namestnik (konf. ZSMS)
3.	Milan BRATOŽ — član (direktor DO)
4h. Lučka PAVLIN — član (Commerce)
5.	Slavica PUTRIH — član (Ločna)
6.	Janez ROTAR— član (DSSS)
7.	Dmitar PERIČ — član (načelnik NZ)
8.	Nace PRAZNIK — član (poveljnik CZ)
9.	Hadi BAJRAMOVIČ—član (predsednik DS)
10.	Marija TRATAR — član (Temenica)
11.	Ana—Milena GAŠPERŠIČ — član (Tip-top)
12.	Lidija HOČEVAR — član (Libna)
13.	SlavkoŽUNKOVIČ—član (Delta)
14.	Tatjana HUMAR — član (Zala)
preseči lastne slabosti, če že ne moremo vplivati na premik sistemskih neznank
Razmišljanje ob vstopu v novo srednjeročno obdobje
Do konca junija poteka v naših tozdih in DSSS prva faza razprav o izhodiščih za skupne temelje planov razvoja tozdov in DO v srednjeročnem obdobju 1986— 1990. Ko je na seji DS DO tekla beseda o tem dokumentu, je glavni direktor opozoril na zelo zahtevno obdobje, ki je pred nami in ki skriva v sebi še precej neznank. Zato je težko planirati v takem času in takih razmerah.
Med največjimi neznankami za naprej, in zavor že za danes, pa je
(Nadaljevanje na 2. strani)
•/;
* _
V današnji številki
—	Predstavljamo vam predsednika DS DO, PO in s
predsednike delavskih	svetov	v	tozdih in DSSS. s
—	Odmevi na sklepe DS DO v sestavkih Rebalans s plana v Zali, Preseči lastne slabosti, če že ne i moremo vplivati na premik sistemskih neznank (o s planiranju za novo srednjeročno obdobje) in
—	Spremembe pravilnika o delitvi OD in sredstev s
skupne porabe so za	delavca	ugodnejše.	\
(v sestavku Kako bomo letos razdelili regres in dopust) 't, 6. kviz znanja.	i
Kako uspešno se mladi po končanem šolanju s
vključujejo v delo — v sestavku Rezultati SUI v TOZD Tip- s
,op	J
(Nadaljevanje s 1. strani)
nov devizni zakon, za katerega so vse glasneje izražene zahteve po spremembah. Zaradi neplačevanja že nabavljenega materiala v tujini je pričakovati, da bo prišlo do težav pri uvozu prepotrebnega repromateriala. V Labodu je zaradi neurejenih izvozno-uvoznih razmer najbolj ogrožen program bluz, kjer je tudi največ uvoženih tkanin. Prav tako pa je »na udaru« vzdrževanje strojne opreme, saj je ta večina iz uvoza.
Če se ozremo v naslednjih pet Labodovih let, so naše osnovne usmeritve v dograjevanju proizvodnih programov, dograjevanju in modernizaciji strojne opremljenosti in organizacije dela in, seveda, vse več znanja. Naša prizadevanja bodo šla k višji kvaliteti in višji produktivnosti, vendar vzporedno s humanizacijo dela, kjer nas gotovo čaka še precej naporov. Za naprej je tudi vprašljivo enoizmensko delo, saj je izekonomskega stališča to najdražja oblika dela. Vendar težave s pridobivanjem kadrov že sedaj načenjajo nekatere naše tozde, zato bo treba še naprej krepiti štipendijsko politiko pa tudi nadaljevati s priučevanjem delavcev za manj zahtevna dela in naloge. Letakobomolahko pokrivali fluktuacijo, števila zaposlenih pa zaenkrat nimamo v načrtu bistveno večati.
V razmišljanjih o naši razvojni politiki je glavni direktor opozoril tudi na vse večjo ekspanzijo gradenj novih konfekcijskih tovarn. Samo letos je v gradnji 160 takih objektov. Torej bo čez čas konkurenca še večja, na trgu pa manj metraže.
Ob vsem tem se je treba seveda za novo srednjeročno obdobje še kako temeljito pripraviti. Če že ne moremo vplivati na hitrejše razreševanje nejasnosti v sistemskih rešitvah v širšem jugoslovanskem prostoru, pa se moramo temeljito pripraviti mi sami in odpraviti lastne slabosti. V ta namen pripravljajo določene strokovne skupine dopolnilne analize izračuna
Nada Mohorič, tehnologinja v tozdu Zala, sedanja predsednica poslovnega odbora. Rojena je leta 1955, v Zali pa je od leta 1982.
Hadžo Bajramovič je bil na 1. seji DS DO izvoljen za predsednika našega najvišjega organa samoupravljanja. Rojen je leta 1930, v tozdu Tip-top pa je že od leta 1966 dela kot krojač po meri.
dohodkovnosti v posameznih področjih našega dela in poslovanja (izvoz, kooperacija, rentabilnost programov, tozdov, rezultati posameznih delovnih enot v naših proizvodnjah — krojilnica, šivalnica in likalnica...).
Milan Šter, namestnik predsednika DS DO, je v Labodu od leta 1977, in sicer kot vodja programa VO. Rojen je leta 1954.
rebalans plana v zali
Zala ima 16 delavk v neposredni proizvodnji premalo
Na zboru delavcev v tozdu Zala so zaposleni v tem kolektivu zahtevali po četrtletju rebalans plana. Zahteva izhaja pretežno iz premajhnega števila delavcev v neposredni proizvodnji Zale, kar je ob še neka'.erih spremljajočih težavah (delo za novega in zahtevnega izvoznega partnerja, predelava lažjih materialov v proizvodnji, ki je specializirana predvsem za težko konfekcijo) narekovalo v prvih mesecih tega leta resnejši pristop in posluh celotne delovne organizacije.
Zala si je s štipendijsko politiko zagotovila do konca letošnjega le-
ta doseg planiranega števila delavcev v neposredni proizvodnji, to je 100 delavcev, če ne bi bilo dohodkov. Na to število je bil izračunan tudi plan minut. Sedaj je pa le 84 zaposlenih v tem tozdu. V prvih mesecih je sicer prišlo v Zalo 6 novih delavk, dve izmed teh pa sta v tem času tudi že odšli. Začele pa so odhajati tudi nekatere starejše in izkušene delavke, kerso se v Idriji in okolici razširile možnosti za zaposlitev, in to z višjimi osebnimi dohodki in z lažjim delom hkrati. Tako je v teh mesecih prav toliko delavk, kot je prišlo v tozd, tudi odšlo.
Na začetku leta je bilo v proizvodnji 86 delavk, danes jih je, kot rečeno, le še 84. Do konca šolskega leta naj bi prišlo še 5 pripravnic, štipendistk, vendar bo število delavk v neposredni proizvodnji še vedno prenizko glede na plan. Če ne bi bilo teh nepredvidenih in nepričakovanih odhodov, bi ob koncu leta manjkale le še 3 delavke v proizvodnji, to pa ne bi več povzročalo motenj, saj je njihov po vprečni doseg norme 105%, kar primanjkljaj 3 delavk tudi pokrije.
Zastavljena pot za doseg polnega števila delavk v neposredni proizvodnji seje tako nepričakovano sesula. Zala je opozarjala na kadrovske težave, ki pa jih tudi s skupnimi močmi ni bilo moč preseči. V širšem regijskem prostoru ni bilo na razpolago delovne sile za konfekcijo. Ker to nezanimanje traja že dlje, je bila edina pot po-gumnejše štipendiranje, kar pa je dolgoročna naloga.
Delavski svet delovne organizacije je prisluhnil težavam v Zali in potrdil rebalans plana, ki je tokrat izračunan na 90 zaposlenih in velja od L maja dalje. Z rebalansom tozdovega plana pa je prišlo tudi do rebalanska plana delovneorga-nizacije. Znotraj tega je plan prodaje s tem načet, saj je razlika 650.000 minut gotovo občutna. V izvozu plan ni zmanjšan, zato gre vsa razlika za domači trg, in to na račun zelo atraktivnih in že prodanih izdelkov. Zato je bilo na delavskem svetu tudi precej razmišljanja o tem, kdaj in zakaj lahko pride do rebalansa plana. V primeru Zale je sicer vsejasno in je bil tak poseg nujen. Gre za sistemsko rešitev takega posega za naprej, kar bomo morali opredeliti tudi v naših aktih.
Povejmo še, da je Zala kljub težkim zadnjim mesecem prevzela nase precej obvez in bo skušala kolekcijo jesen-zima predelati tako, kot so to prvotno sprejeli. Med svoje in naše skupne naloge pa so zapisali predvsem nalogo zagotavljanja in večanja števila delavcev v neposredni proizvodnji, vzporedno s tem pa bodo sledili tudi popravki plana, navzgor seveda, saj bi še nadaljnje zmanjševanje delavcev v Zali pomenilo konec za tozd.
kontrola kvalitete varuje proizvajalca in kupca
Kakšne so ugotovitve službe kvalitete za april? Opravili so precej kontrolnih pregledov surovin in gotovih izdelkov in zabeležili nekaj odstopanj.
Vhodna kontrola za program srajc in bluz je pregledala od 311.996 m 32.165 m ali 10,3 odst. celotne količine tkanin, ki so bile v tem mesecu v predelavi. Zaradi tkalskih napak, krčenja in izpuščenih niti so dobavitelju vrnili okoli 13.000 m tkanin, za nekatere slabše kvalitete osnovnega materiala, ki je kljub temu odšel v proizvodnjo, pa bo Commerce dodatno bremenil dobavitelja, saj taka tkanina narekuje dodatno delo in večjo porabo.
Za program vrhnjih oblačil je vhodna kontrola pregledala od 50.995 m osnovnih tkanin 8.620m, kar predstavlja 16,9 odst. celotne predelave. Zaradi slabe kvalitete podloge je bil v nekaterih primerih nujen dodatni čas izdelave, nekaj odstopanj pa je bilo tudi pri osnovnem materialu (zaradi zapo-tegnjenosti votka). Zaradi slabega nanosa lepila je služba kontrole kvalitete reklamirala etikete.
Kontrola gotovih izdelkov kaže v programu srajc in bluz, daje Ločna imela v aprilu 1,2 odst. izdelkov z napakami, Libna 1,8 odst. in Delta prav toliko. Skupaj je odstotek izdelkov z napakami v programu PB 1,6 odst. Ta odstotek se manjša, saj redno opozarjanje pomeni tudi sprotno odstranjevanje števila napak. Na celoten videz izdelka pa vpliva tudi adjustaža, kjer s kvaliteto etiket, vignet, vrečk in obesnih etiket ne moremo biti zadovoljni. Seveda pa bo treba tudi v bodoče posvečati vso pozornost kvaliteti izdelave.
Pri izdelkih naših kooperantov je skupni odstotek napak 1,5.
V programu vrhnjih oblačil je bilo sk upno 3,8 odst. izdelkov z napako, od tega ima Tip-top 5,2 odst., Temenica 3,3 in Zala 0,8 odst. V domačih tozdih je tako 3,3 odst. izdelkov z napako, pri kooperantih pa 5,5 odst.
Pri kooperantih je odstotek izdelkov z napako večji zaradi predelave lanu, zaradi napak v blagu pa je bil tudi tozdu Tip-top priznan dodaten čas po kosu (za 1.837 kosov). Ta čas naj bi porabili za menjavo delov, ki pa niso bili dosledno menjani. Tako izhaja večji odstotek izdelkov z napakami predvsem iz omenjene serije.
Nuša Lapuh je rojena leta 1950, v Libni pa je od leta 1966. Je blagajničarka tozda.
Tončka Čuk je v tozdu Zala zaposlena od leta 1973, in sicer je likalka. Rojena je leta 1957.
Marta Danilovič je v Delti vodja skladišča, in sicer je v tem kolektivu od leta 1984. Rojena je leta 1952.
Slavica Murn je v Ločni, kjer je zaposlena od leta 1976, brigadirka 1. Rojena je leta 1957.
Jožica Kovačič je rojena 1947, v Temenici pa je kot kontrolorka zaposlena od leta 1984.
Drago Zupančič je v Tip-topu vodja vzdrževanja. Rojenje leta 1932, v Tip-topu pa je od leta 1964.
Tone Kostanjšek je poslovodja prodajalne v Krškem in koordinator med Labodovimi industrijskimi prodajalnami. V Labodu je zaposlen od leta 1978, rojen pa je leta 1947.
Darinka Antončič, rojena 1957, je letos deseto leto v Labodu, in sicer opravlja dela in naloge planiranja in analiziranja poslovanja DO.
s kolesarskimi asi na kolesarskem trimu
svečanost
ob
obletnici
Ob 30-letnici visokošolskega študija tekstilne smeri v Sloveniji je bila v Cankarjevem domu v Ljubljani svečanost, na kateri je govori I tudi predsednik predsedstva France Popit. Beseda je tekla o pomenu izobraževanja za tekstilno stroko, kije bila že od nekdaj zelo samostojna, trdoživa in izvozno usmerjena, in o poteh razvoja za naprej, kjer nas vse čaka delo in izobraževanje za posodabljanje in humanizacijo te delovno intenzivne panoge.
Svečanost, katere so se udeležili številni vidni predstavniki slovenskih tekstilnih delovnih organizacij, je popestrila tudi 7. modna revija študentov oblikovanja tekstilij in oblačil, ki je še posebno navdušila s svojo izvirnostjo in estetskim vidikom. Tudi Labod, natančneje priprava dela v Ljubljani, je k tej reviji pridal svoj delež, saj so priskočili na pomoč pri šivanju izdelkov ene od študentk.
Seveda pa je med študenti, visoko šolo tekstilne smeri in delovnimi organizacijami tudi sicer zelo pestro in plodno sodelovanje, kar je gotovo porok za obojestransko zadovoljstvo in za doseg skupnih ciljev: ustrezni učni programi in ustrezna raven znanja za kasnejše kvalitetno in uspešno delo. Za že omenjeno sodelovanje je Labod prejel tudi priznanje, ki nas obvezuje za dograjevanje še drugih in širših oblik povezave med visoko šolo za oblikovanje tekstilij in Labodom. Škoda le, da sva se svečanosti in modne revije udeležili le dve kreatorki.
IRENA BRADAČ tozd Commerce
Prizadevni organizatorji Trim kluba tovarne zdravil Krka so tudi letos organizirali kolesarsko trim vožnjo. Kljub nekoliko slabšemu vremenu — spomladanske plohe — se je pred upravno zgradbo v Ločni zbralo preko 250 kolesarjev. Med njimi sta bila tudi člana Kolesarskega društva Krka Sandi Papež (balkanski prvak) in Srečko Glivar, ki letos dosega izredne uspehe. Iz Laboda pa sva bila, žal, le dva udeleženca.
Po gneči na startu, kjer so mladi nadebudneži potegnili, seje vrsta kolesarjev spustila proti Mačkovcu in dalje proti Otočcu. Že manjši vzpon na Lešnici je marsikoga zadihal. Od tu naprej proti Otočcu pa seje bilo prav prijetno peljati, saj pot ni bila naporna. Na Otočcu so kolono kolesarjev z zanimanjem opazovali in pozdravljali turisti.
Kmalu pa je prišlo do resnejših težav. Vzpon od kopališča do Rat-eža je marsikoga opozoril, danima prave kondicije. Marsikdo je odnehal in se kar peš ob kolesu odpravil do vrha. Ob vsej progi je bilo veliko gledalcev, zlasti pa še na Ratežu in Malem Slatniku, kjer je doma tudi naš Sandi Papež. Morda se bo prihodnjič kdo izmed gledalcev pridružil kolesarjem.
In zopet na progo. Zanimivo je bila speljana, lep spust in nato zopet vzpon do Petelinjaka in najhujše je bilo mimo. Še malo je bilo treba vrteti pedala in že smo po obvoznici prišli do Ločne, kjer so nam postregli s toplimi napitki.
Zanimivo je bilo opazovati nekatere tekmovalce, ki so kot za šalo vrteli kolesa in prav z lahkoto premagovali klance. Sicer smo res porabili za opisano progo 50 minut, kar je šeenkrat več kot naš balkanski prvak v kolesarjenju Sandi Papež, toda nič za to! Bilo je prijetno, vsi pa tako ne moremo biti prvaki.
Po končani tekmi je bilo pripravljeno še zabavno žrebanje nagrad. Ob tem smo se med seboj bolje spoznali in se tudi nasmejali. Upam, da bo na prihodnjem že petem kolesarskem trimu tudi več labodovcev. Saj je med nami kar nekaj kolesarjev!
MARICA PRAZNIK
Ekipa Delte je zmagovalka letošnjega kviza. Ida Versič, Alenka Solar in Cvetka Petrač so pokazale veliko znanja pa tudi veliko borbenosti.
K
Po dodatnih vprašanjih, po sistemu izpadanja, so dekleta iz Temenice zasedle 2. mesto.
Po prvem krogu vprašanj je tudi ekipa Libne zbrala vseh možnih 15 točk, na koncu pa zasedla 3. mesto.
W	1!
i: % s*
J
I 6. KVIZ
M
‘v.\
o mirovnih gibanjih

Ekipa DSSS si deli z ekipama Tip-topa in Zale 5. mesto.
Tip-topova ekipa.
Zala je pokal, ki ga je osvojila lani, letos predala Delti.
Škoda, da so dekleta iz Ločne šele po drugem vprašanju dobila več poguma oziroma zmanjšale tremo.
Ekipa tozda Commerce si z Ločno deli 6. mesto. Sicer pa — važno je sodelovati!
Žirijo so sestavljale Bariča Smole, poslovna sekretarka iz Temenice, Marija Stampfelj, prav tako poslovna sekretarka, iz Libne, in Dragica Nenadič (predsednica žirije) iz DSSS.
Kljub vročini se je večina zavrtela v kolu.
rezultati srednjega usmerjenega Izobraževanja v tozd Tip-top
V tozdu Tip-top imamo že četrto generacijo delavk iz srednjega usmerjenega izobraževanja. Zato lahko po dvoletnih izkušnjah spregovorimo o rezultatih, še predvsem, ker zaposlujemo kader iz vseh profilov srednjega usmerjenega izobraževanja.
Toda kasneje, ko so opravljali pripravništvo v našem tozdu, je bil prehod znatno lažji kot za ostale učence, ki so imeli učno prakso v šoli oziroma v sorodnih OZD. To dokazuje tudi sorazmerno visok rezultat doseganja norme (72do 82 odstotkov), še predvsem, ker gre za skrajšan program (ki ima le 18-mesečno izobraževanje). Primerjave rezultatov uspešnosti posameznika med meseci tudi kažejo na nihanje uspešnosti, kar velja pripisati predvsem zahtevnemu in pestremu proizvodnemu programu, ki ga ima tozd. Predvsem v oddelku šivalnice, ki dela za izvoz, ni vselej možnosti za izvajanje programskih nalog, kersodi pretežni del delovnih operacij v manj zahtevnejšo skupino šivanja. Za čas pripravništva to ne pomeni nižjega osebnega dohodka, za razliko od redne zaposlitve po pripravništvu, ko je višina OD odvisna predvsem od doseženih individualnih rezultatov posameznika. Interes tozda je, da učence in kasneje pripravnike, v katere je bilo
nastop prip.	štev. štip.	stopnja	rezultat l .-4.85	rezultat 86
9. 84 — 2. 85	6	IV.	86 odst.	96 odst.
2. 85 — 8. 85	5	skr.	72	82
9. 85 — 2. 86	4	II.	64	78
9.85 — 2.86	7	IV.	52 odst.	71 odst.
9. 85 — 2. 86	l	V.	dopolnilni program	izobraževanja
2. 86 — 8. 86	4	skr.	—	53 odst.
Iz tabele je razvidno, da je najuspešnejša IV. stopnja zahtevnosti poklica (pomočnik tekstilnega konfekcionarja), kar je prav gotovo odraz triletnega šolanja. Sicer pa velja enotna ugotovitev za vse profile, da ne obvladujejo v zadostni meri osnov šivanja po uspešno zaključenem šolanju. Za šibko obvladovanje praktičnih znanj pa ne gre obsojati učencev, marveč predvsem učne programe. Znano je dejstvo, da je med drugim cilj usmerjenega izobraževanja dvigniti splošni nivo znanja učencev. To pa pomeni obenakem fondu šolskih ur skromnejši delež razpoložljivega časa za stroko. Glede na enake izobrazbene osnove celotnega srednjega usmerjenega izobraževanja v 1. letniku se konfekcionarji prvič srečujejo s šivalnim strojem šele v 2. letniku šolanja. Ob tem pa ne smemo prezreti pogojev za izvajanje praktičnega pouka v šolskih ustanovah. Do nedavnega ljubljanski šolski center strokovnih šol in osebnih storitev ni imel v svojih prostorih možnosti za izvajanje učne prakse za vse vpisane učence, kaj šele, da bi ugotavljali, koliko učencev je razpolagalo z enim šivalnim strojem. Tako smo v tozd Tip-top izvajali tudi šolsko prakso za učence skrajšanega programa od februarja do avgusta 1985 po programu šole.
Gledano z vidika pogojev za podajanje in sprejemanje znanj v neposredni proizvodnji je bilo to napornejše za učence.
vloženo veliko truda, časa in strokovnega znanja, zadržimo po končanem pripravništvu, kajti kadrovske štipendije, kijih organi upravljanja namenjajo mladim, pomenijo resnično kadrovsko politiko in ne socialni korektiv družini.
V tozdu Tip-top izvajamo tudi obvezno proizvodno delo, delovno prakso in počitniško prakso za štipendiste tozda. To pomeni precejšnjo obremenitev za mentorje in inštruktorje proizvodnega dela, saj se skupine učencev vrstijo skozi vse šolsko leto. Zakon o usmerjenem izobraževanju nalaga ozdom veliko nalogo pri izvajanju proizvodnega dela in delovne prakse, zato se verjetno nismo dovolj poglobljeno organizirali za prevzem teh nalog, še posebno v tozdih, ki nimajo priznanega inštruktorja v planu, mentorji in brigadirji s težavo izvajajo predpisan program. Zlasti program vO je tako obsežen in tehnološko zahteven, da učenci s težavo sledijo zahtevnosti programa. Strokovni kader mora zato posvečati veliko več časa učencem, kot pa že zaposlenim delavcem.
Kot že rečeno, opravljajo naši štipendisti počitniško prakso v našem tozdu. Menimo, daje to zelo pozitivno, saj se učenci laže vključujejo v delo po končanem šolanju, mi pa že v času proizvodnega dela spoznavamo sposobnosti posameznikov in jih, glede na uspešnost usmerjamo v delo. Vse premalo pa se nosilci pr-C (Nadaljevanje na 6. strani)
(Nadaljevanje s 5. strani)
oizvodnega dela zavedajo, kako pomembna je delovna praksa. Tu mislim na sorodne OZD, ker iz pričevanj učencev zaznam, da jih zaposlijo v času proizvodnega dela na vzdrževanju prostorov, zlaganju embalaže in podobno.
Za potrebe tozda Tip-top, kjer obdelujemo program maloserijske proizvodnje oziroma individualnih naročil, je program srednjega usmerjenega izobraževanja pomanjkljiv, saj ne izobražuje kadre za obdelavo moškega programa VO. Ljubljanski šolski center strokovnih šol si sicer prizadeva, da bi z vpisom v novo šolsko leto odprli tudi oddelek moškega programa, vendar za sedaj lahko le upamo, da bo tako. Ob tej priložnosti dajemo pobudocpisu zatekstilno-tehnološko usmeritev, da prouči potrebo po poklicu moški krojač—konfekcionar in da ponovno proučijo programe tekstilno-tehnološke usmeritve glede na del praktičnega pouka, saj sedanji obseg ne zadošča potrebam združenega dela. Pis naj bi opravil tudi pregled materialnih pogojev opremljenosti učnih delavnic vz-gojno-izobraževalnih ustanov.
ANGELCA BLATNIK Tip-top
tekmovanje ekip PMP
Občinskega tekmovanja ekip prve medicinske pomoči sta se v maju udeležili tudi ekipi iz Libne in Novega mesta (Ločna, Commerce in DSSS). Razveseljiv je podatek, dajeekipa LIBNEdosegla med 11 ekipami PMP, ki so se pomerile v Krškem, prvo mesto. Novo-meščanke pa so med 26 ekipami dosegle 13. mesto.
srebrna znaka OK ZSMS
Ob dnevu mladosti je občinska konferenca ZSMS Novo mesto podelila med drugim srebrni znak za mentorsko delo Dragici Nena-dič(DSSS)in Mileni Furlan,aktivni mladinki v tozdu Commerce (izvozna služba) za njun delež pri vodenju Centra klubov OZN pri OK ZSMS Novo mesto.
naš
pogovor:
dragica
nenadič-
predsed-
nica
republiške
PIS
za tekstil
Dragice Nenadič, vodje kadrov-sko-socialne službe, gotovo ni treba posebej predstavljati, saj jo vsi poznamo. Vemo za njeno delo in njene funkcije, ki jih opravlja na področju kadrovanja in izobraževanja v Labodu in širše, vse do republike. Pred nedavnim je bila izvoljena tudi za predsednico skupščine Posebne izobraževalne skupnosti za tekstil.
O tem njenem deluje tekla beseda za današnji pogovor.
— Kakšna je vloga skupščine PIS za tekstil?
»Skupščina Posebne izobraževalne skupnosti za tekstil ima dva zbora: zbor izvajalcev in uporabnikov, in precej svojih izvršilnih organov, med katerimi naj omenim le odbor za planiranje, programiranje in svobodno menjavo dela ter odbor za organiziranost in kadre, pred katerima so prav sedaj velike akcije. Sicer pa je naša osnovna naloga spremljati, usklajevati in dograjevati poti izobraževanja za tekstilno industrijo.«
Prva skupščina je za vami, nam lahko v grobem predstavite program dela?
»Že na prvi skupščini smo se spoprijeli s trdim orehom. Med našimi prvimi nalogami je dpgraje-vanje programov vzgoje in izobraževanja tako po vsebinski plati kot tudi po stopnjah. Skupščina PIS se bo seveda prizadevala za racionalnost in za kvaliteto znanj, želje in pritiski pa so često povsem lokalni. Taki seveda ne slede vedno našim osnovnim načelom. Stališča in zaključki skupščine PIS morajo biti usklajeni s stališči zavoda za šolstvo, Komiteja za vzgojo in izobraževanje in z Združenjem tekstilne industrije, kar narekuje precej dela, prizadevanj, dogovarjanj. Zato smo naloge razmejili na posamezne odbore, kot sem že dejala v začetku pogovora. Ob usklajevanju navzven pa je treba priti tudi do najkvalitetnejših in skupnih rešitev med obema zboroma.«
— Gre za delo odgovorne in tudi strokovno zahtevne naloge, zato je gotovo velikega pomena tudi delo strokovnega tajnika PIS pa še koga...
»Imeli smo srečo, da smo po odhodu dosedanjega tajnika dobili na ta dela in naloge dipl. inž. tekstilne tehnologije, tov. Branko Abramovič, ki jedo nedavnega delala na Zavodu za šolstvo kot svetovalka za tekstilno industrijo.
Strokovni svet PIS je sestavljen iz . članov, ki imajo veliko strokovnega znanja in tudi veliko volje do dela. Seveda pa vse to še ne bi bilo dovolj, če ne bi delegati delali z vso odgovornostjo, prihajali na seje pripravljeni, oboroženi s stališči, zato bo treba precej narediti tudi za izobraževanje delegatov. In slednjičje tu še nujna stalna povezava skupščine PIS in združenega dela, saj bomo le v tesni povezavi lahko dosegli to, kar smo si zastavili.«
— Ali ste spregovorili tudi kaj o rezultatih, ki jih je dalo usmerjeno izobraževanje v tekstilni stroki?
»Izdelan je pregled delovanja IS Slovenije v mandatnem obdobju 82—86, v katerem je podana analiza usmerjenega izobraževanja. Za tekstilno stroko pa pripravljata nalogo dve skupini komisij. Prva je imela za nalogo pregledati in oceniti tehnološko usposobljenost in učno opremo na naših tekstilnih šolah. Na osnovi njihovih zaključkov naj bi gradili načrte za naprej, ki pa bodo vsekakor zahtevali precejšen delež sredstev za opremljenost šol. Za podpis so pripravljeni temelji plana, ki načrtuje tudi dopolnilno zbiranjesredstev v ta namen. Redna stopnja ne zadošča za obnovitev opremljenosti šol. Seveda pa morajo imeti učenci primerno in moderno opremljene učilnice, da se bodo lahko kvalitetno vključevali v delovni proces. Druga delovna skupina bo analizirala pripravništvo po usmerjenem izobraževanju, rezultate, ki jih dosegajo pripravniki in nato delavci v svojih začetkih dela, uporabnost znanja, ki so ga pridobili v času šolanja za delo in za nadaljnji študij. To nalogo opravlja skupina strokovnjakov. Združeno delo pa mora pohiteti z lastnimi analizami na tem področju in posredovati strokovne podatke za nadaljnjo obdelavo.«
— V izobraževanju delate že vrsto let. Nam lahko poveste, kako seje razvila Posebna izobraževalna skupnost za tekstil?
»Že od samega začetka sem delala v iniciativnem odboru za ustanavljanje posebnih izobraževalnih skupnosti, ker smo v vseh vejah gospodarstva čutili potrebo po dograjevanju znanj in oblik izobraževanja. Posebna izobraževalna skupnost za tekstil je bila ustanovljena med prvimi tremi, v izvršilnih organih piša sem delala od same ustanovitve.
Nenadičeva s skupino dijakinj v proizvodnji Ločne.
Takrat je bil to še enoten organ, kasneje pa se je dograjeval v zbor izvajalcev in zbor uporabnikov, ki skupaj tvorijo skupščino posebne izobraževalne skupnosti za tekstil.«
Predsednici skupščine PIS, tov. Nenadičevi, želimo veliko uspešnega dela!
POPRAVEK
V zadnji številki Laboda je prišlo v sestavku »Izvolili smo jih v organe upravljanja« do treh napak. Naslov je »podaljšan« s podnaslovom (tozd Ločna), ki sodi k prvemu sklopu besedila.
Delavski svet tozda Ločna ima, tako kot vsi ostali tozdi in DSSS,
11 članov, toso: Anica Avsec, Vera Hočevar, Jožica Korasa, Danica Klobučar, Marija Klobučar, Slavica Murn, Fanika Ravbar, Jožica Rozman, Marija Šime, Dragica Zupančič in Justa Šobar.
Tozd Commerce je imel objavljena vsa imena z odprte liste, dokončen sestav delavskega sveta pa je: Anica Vidic, Alojz Vodopivec, Marjan Dular, Štefka Kumer, Slavica Popadič, Tone Kostanjšek, Irena Opalk, Ivan Zoran, Aleša Žerovnik, Slavica Tomič, Nuša Kožuh.
Pri Delti je priimek članice SD kontrole Gašparič in ne Irena Gašperšič.
Ob vsem tem je gotovo odveč pojasnjevati, da je zapisnik z izidi volitev odšel še »vroč« v tisk, kar je botrovalo tudi napakam v seznamih, nikakor pa ne napaki v naslovu. Ta gre na naš račun...
Uredništvo
kako bomo razdelili regres za letni dopust v letu 1986?
Za letni dopust in oddih se običajno temeljito pripravljamo. Tudi tozd prispeva, da bi oddih bil čim bolj primeren. Pri tem ima delavec možnost, da uporablja za oddih objekte, ki smo jih kupili v ta namen. S sredstvi za regres pa poskuša tozd olajšati delavcu finančne težave pri izrabi dopusta. Družbenopolitične organizacije in pristojni organi upravljanja ne bodo pozabili na določila 93. člena Pravilnika o delitvi sredstev za O D in uporabi sredstev skupne porabe, ki ureja regres za letni dopust. Vendar je treba postopek, ki ga določa ta člen, opraviti pravočasno oziroma čimprej, ker je rok za izplačilo teh sredstev že določen.
V teh določilih je opredeljeno sledeče:
1.	Sredstva za regres delimo na dva dela v razmerju 80:20%.
Sredstva iz prvega dela sedeli na vse delavce enako, sredstva iz drugega dela pa se deli po porab-nih merilih in v posebnem postopku.
2.	Pri delitvi drugega dela sredstev (20% od vseh sredstev) moramo upoštevati naslednja merila:
a)	materialni položaj delavca (dohodek na člana družine), karse oceni na podlagi osnovnih podatkov o premoženjskem stanju delavca;
b)	zdravstveno stanje delavca (invalidnost in druge zdravstvene težave);
c)	težji pogoji dela.
Komisija za družbeni standard je
dolžna pripraviti predlog za razdelitev tega dela sredstev ob upoštevanju navedenih kriterijev in ob sodelovanju sindikalne organizacije v tozdu. O delitvi sredstev na osnovi predloga odloča delavski svet tozda oziroma DSSS. Predlog bo temeljil na oceni stanja v smislu navedenih kriterijev, kjer je težko dobiti velikost ali težo posameznega merila oziroma celotnega stanja. To pomeni, da sindikalna organizacija lažje lahko upošteva dejanska socialna razmerja, kar je bolj sprejemljivo, kot če bi v aktu določili konkretna merila, pri katerih se zelo hitro menjajo absolutne vrednosti.
Šopek modrosti
Aforizmi Velka S. Kusa:
Intelektualno slepi spregledajo šele v slepi ulici.
Ponavadi so najbolj razširjena ozka mnenja.
Manj problemov z ljudmi boste imeli problematične.
če jih boste jemali kot
Odbor za počitniško dejavnost in družbeni standard je v preteklem mandatu delal zelo plodno. Pos -netekje nastal na njihovi zadnji seji. Skrajno desno sedi Slavica Putrih iz Ločne, ki bo odbor vodila v sedanjem mandatnem obdobju.
PA ŠE TO!
Delna sprememba besedila 41. in 45. člena pravilnika o delitvi sredstev za OD in uporabo sredstev skupne porabe.
Delavski svet DO je na svoji zadnji seji dne 6. 6. 1986 sprejel spremenjena besedila navedenih členov, kot je predlagala komisija za nagrajevanje. Spremenjeno besedilo je veljavno za vse tozde in DSSS v DO Labod.
Spremenjena besedila izhajajo iz samoupravnih sporazumov, ki smo jih sprejeli v predpisanem postopku in bistveno ne spreminjajo vsebine dosedanjih določil teh členov.
Spremenjeno besedilo — zadnji odstavek 41. člena:
»Osnovo iz tega člena bomo usklajevali tekoče, in sicer tako, da bomo osnovo iz prejšnjega leta revalorizirali z odstotkom porasti OD v TOZD v tekočem letu do meseca pred nastankom začasne zadržanosti z dela, če ta traja dlje kot tri dni. V odstotek rasti OD pa ne všteva povečanje ali velja za nazaj«.
V pisanih druščinah najbolj uspevajo brezbarvni. Ovinkarjenje je lahko bližnjica do uspeha.
Spremenjeno besedilo 45. člena: »Med letnim dopustom pripada delavcu nadomestilo OD v višini povprečnega OD v zadnjih treh mesecih pred nastankom letnega dopusta«.
Torej besedila so usklajena s sporazumi o zdravstvenem varstvu in s sporazumi konfekcijske dejavnosti. Delavci v glavnem s temi spremembami ne pridobijo različne pravice, ampak vplivajo enako pri vseh delavcih. Zato ni potrebe, da bi o tem ponovno odločali.
D. PERIČ, dipl. iur.
Ivanka Čurkovič skrbi v Delti za čiste prostore, njeno posebnt vesefje pa so rože. lvankin delovni čas je vedno popoldne, kar, pravi, ima poleg senčnih tudi sončne strani. Dopoldne poskrbi zi družino, popoldne pa za lepo urejene in vzorno čiste pisarne it predvsem za bujno zelenje in cvetje tako znotraj kot tudi okol Delte.
/-j?.;, a
.	4’ ? ■ SPI*
*s-" .r~r^*- *HEm ' A ;s.lr ; jtš
Folklorna skupina iz Delte je pokazala, kako veseli so Štajerci. Da pa bo vse dokumentirano, je po nastopu na kvizu nastal še ta posnetek.
PRIŠLI -ODŠLI V MAJU
TEMENICA
Odhodov in prihodov ni bilo.
DELTA
Prišlo je šest delavk, in sicer štiri s 4. stopnjo izobrazbe, ena s 5. stopnjo izobrazbe ter delavka s 1. stopnjo izobrazbe.
Odšlo pa je pet delavk, in sicer tri s 4. stopnjo izobr. ter dve s 3. stopnjo izobrazbe.
LIBNA
Prihodov ni bilo, odšli pa sta dve delavki: ena s 5. stopnjo izobrazbe ter ena s 1. stopnjo izobrazbe (invalidska upokojitev).
ZALA
Prihodov in odhodov ni bilo.
TIP-TOP
Prišla je ena delavka s 4. stopnjo izobrazbe, odšli pa sta dve s 4. stopnjo izobrazbe.
COMMERCE
Novo mesto — Ni bilo prihodov, odšla pa sta dva delavca, in sicer s 5. stopnjo; umrl je šofer (4. stopnja).
Ljubljana — Prišeljedelavccs4. stopnjo za določen čas, dva delavca s 1. stopnjo sta se starostno upokojila.
LOČNA
Prišli sta dve delavki s 5. in s 3. stopnjo izobrazbe. Odšle so štiri delavke, ena s 3. stopnjo izobrazbe (premestitev v Commerce), tri pa z. 2. stopnjo izobrazbe. Od tega sta bili dve upokojitvi, starostna in invalidska.
DSSS
V maju ni bilo ne odhodov ne prihodov.
franciju v slovo
Ko smo na petkovo jutro, 30. maja, prišli na delo, smo zvedeli za žalostno novico, da je v prometni nesreči pri Trebnjem tragično preminil naš sodelavec in prijatelj Franci Hribar. Nesprejemljivo, pa vendar še kako resnično je bilo to sporočilo. Premalo je, če rečemo, da nas je preplavila velika žalost, saj smo ga vsi poznali kot izredno tovariškega, resnega in doslednega, ki se je znal ob izrednih priložnostih tudi poveseliti in olajšati svojim sodelavcem in sebi težak šoferski kruh.
Nešteto kilometrov je prevozil po Jugoslaviji. V petek zjutraj seje odpravil k našim kupcem v Pulj. Zaman so danes vprašanja, zakaj seje to moralo zgoditi, zakaj je mo-
Franci Hribar — vedno se ga bomo spominjali.
ral umreti v komaj 43. letu starosti, in to brez svoje krivde, zapustiti družino, dom, delo, ki gaje vedno opravljal odgovorno in prizadevno. Zaman so vse analize in vsa razmišljanja, ki ne dajo odgovora in prazna obmolknejo ob dejstvu, da ga ni.
Od leta 1973 je Franci delal v Labodu. Ves ta čas je vozil. S poti se je vračal domov v Družinsko vas k svojim trem hčerkam, k ženi, v hišo, ki so jo težko prigarali. Ob veselejših priložnostih je v družbi zaigral in zapel, potem pa spet resno, kot je zahteval njegov poklic, delal naprej. Pripravljen je bil narediti vse, kar se le da, prisluhniti željam in potrebam sodelavcev. Vedno je bil razumevajoč in tovariški. Zato ni besed, s katerimi bi lahko opisali žalost, ki jo je v našem kolektivu zapustila njegova smrt. In kako zelo je prizadelo njegovo družino! S to nerazumljivo in tragično smrtjo je izgubila skrbnega in ljubečega očeta in moža, mi pa dragocenega sodelavca in prijatelja. Ne bomo ga pozabili!
Sodelavci
še vedno živimo z labodom
Vse prehitro pride čas, ko seje treba posloviti od dela in sodelavcev, ter zaživeti novo življenje kot upokojenec. V mislih še vedno sodelavci, na delovnem mestu, obujamo spomine na leta, ki smo jih preživeli skupaj.
Ljubo nam je, da tudi vi, ki ste aktivni, niste pozabili na nas, saj se nas spomnite ob vseh pomembnih dnevih s srečanji in obdaritvijo za novo leto in ob 8. marcu
Kakor vsako leto, ste nam tudi letos pomagali pri organizaciji izleta, ki nas je tokrat popeljal na prelepo Koroško. Izleta smo se udeležili upokojenci iz Ločne, Libne, Commerca in DSSS, vsega
skupaj nas je bilo okoli 70. Še bolj veseli pa bi bili, če bi sega udeležili vsi upokojenci.
Na Gorenjskem smo si ogledali DO Tosama v Tržiču in njihovo specializirano proizvodno tehnologijo, v Podljubelju pa smo ob domačem kosilu malo poklepetali. Na avstrijski strani smo bili v glavnem mestu Koroške — Celovcu, si nato ogledali Gosposvetsko polje in Knežji kamen, kjer so še do 14. stoletja ustoličevali slovenske kneze.
Domov smo se vrnili polni lepih vtisov z veselo slovensko pesmijo.
Zahvaljujemo se vsem, ki so pripomogli, da smo skupaj preživeli nekaj prijetnih uric, si ogledali lepo Koroško in se v klepetu spominjali dni, ko smo tudi mi s svojim delom prispevali k tako uspešnemu razvoju Laboda.
Sekcija upokojencev Laboda iz Novega mesta in Krškega
Ob letošnjem dnevu mladosti so prejele priznanja najboljše mladinke iz vseh tozdov, med katerimi je Libna podelila tudi tri interna priznanja za aktivno in uspešno mladinsko delo. Spodaj od leve proti desni: Mihaela Lavrič (enota Commerce), Cvetka Arh (Libna), Bernarda Logar (Libna), Milena Furlan (Commerce), Vida Vidmar (Temenica). Zgoraj od leve proti desni: Joži Gramc (Libna), Brigita Mlakar (Libna), Nada Rašl (Delta), Nada Šuštaršič (DSSS), Irena Dragar (Tip-top) in Zvonka Mlinar (Zala).