Žtev« 18. V LJubljani, dne 3. maja 1934. Posameznott>w Din tlpravnlštvo „Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 pednlštvo »Domovine«, Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126 Jshala vsak fetrtek Naročnina . Vsekakor se moramo najodločneje zavarovati proti namigavanjem o nepoštenosti naprednih denarnih zavodov. Na-pravljati v takšni zvezi Boga za nekakšnega poroka za vloge v «katoliških» denarnih zavodih, je, če žene očitna zloraba najsvetejših svetinj našega kmečkega človeka, vsaj skrajna neokusnost, hudo podobna tistemu denarnemu zavodu, ki je postavil nad glavna vrata svoje menjalnice Kristusa kot svojega zaščitnika in vabo za nabiranje denarja. Prav tistega Kristusa, ki je pognal z bičem menjalce denarja iz templja. Ce so ostali vsi drugi njegovi nauki neokrnjeni, je treba tudi njegov nauk o grešnosti kupčevanja z denarjem upoštevati zlasti tistim, ki so njegovi namestniki med nami. Kakor je božji nauk nad vse lep in svet, tako greši strahotno tisti, ki hoče kovati iz Boga denar. Glede drugega dela «Slovenčevega» članka pa bi omenili le toliko, da tisti gospod, ki je pisal tisto brihtnost o potrebi in koristi za vse narodno gospodarstvo, da kmet čim več vloži v izboljšanje svojega posestva, gotovo nima žuljavih rok. Ce bi namreč jedel trdi kmečki kruh v današnjem hudem času, bi prvič vedel, da kmet nima česa vlagati, saj še za sol komaj dobi denar, drugič pa, da je naravnost blazno početje, danes zalagati večje vsote v kmečko posestvo. Kako naj bi iz takšnih nedonosnih naložb nastal stalen pritok sveže oplajajoče glavnice za kmečko zadružništvo, bi mogel povedati pač pisec sam. Kaže, da je napravil člankar prav slabo uslugo «katoli-škim» zadrugam, za katere se je s tem člankom pehal, saj daje le potulio tistemu povsem napačnemu in kvarnemu početju, proti kateremu se naše denarništvo tako bori: proti neupravičenemu nezaupanju prebivalstva v denarne zavode. Tihotapstvo je nepošten posel Poljanska d o 1 i n a, ob koncu aprila. Zadnji teden je bila naša dolina pod vtiskom žalostnih dogodkov ob državni meji, kjer je izgubilo v nekaj dneh pet mladih ljudi življenje zaradi tihotapstva. Zadnja «Domovina» je že na kratko poročalo o tem. Razumljivo je, da se je polastilo ljudi razburjenje, posebno še, ker so se širile vsakovrstne govorice. Kakor vsako nesrečo, tako tudi to gotovi ljudje vse preveč pretiravajo. Višja oblastva bodo zadevo gotovo natančno preiskala in dognala, kaj je na govoricah resničnega. Bodo pa oblastva tudi razširjevalce zlobnih laži pošteno prijela za jezik in jih kaznovala. Tihotapstvo je strogo prepovedano in hudo kaznivo ne le pri nas, temveč tudi po vsem ostalem svetu. Zal, da se ta strast, ki zavaja ljudi tudi sicer v potepuštvo, ne more nikjer čisto za-treti. V naši dolini tega pred svetovno vojno nismo poznali. Sicer ni bilo v dolini milijonarjev, a ljudje so živeli pretežno v blaginji. Tudi pred nekaj leti je bilo še dobro, a nastopila je huda gospodarska stiska. Prav to je velik, če ne največji vzrok, da se lotijo posamezniki tega nevarnega in nepoštenega početja — tihotapstva, da bi si na ta način kaj prislužili. Razvijati se je pričelo tihotapstvo takoj po vojni, ko je bila državna meja potegnjena za našo dolino. Ze tedaj so padale človeške žrtve. V tistih letih so šli tihotapci zlasti za tem, da bi si nagrabili z lahkoto velika bogastva. Danes to ne velja in se ta ali oni odloči za to nevarno pot prav za prav iz bede. Sicer pa na tako nepošten način pridobljeno imetje še nikdar ni imelo teka. V začetku svoje krive poti je vsak tihotapec bolj ali manj boječ in previden, a postaja zmerom bolj strasten in drzen, kar ima v največ primerih za posledico žalosten konec. Pred sto leti in še prej je bilo tihotapstvo kaj živo s Trstom, kjer je bilo prosto pristanišče. Tudi od nas so todili posamezniki, kakor pripovedujejo stari ljudje, to nevarno pot. Marsikateri jo je pri tem izkupil od finančnih stražnikov, ko je lezel čez Kras nad Trstom. Tihotapstvo odvaja ljudi od grude in jih peha v potepuštvo. Lazenja ob meji sploh ne trpijo oblastva v nobeni državi. Čuvarji meje imajo v tem oziru silno stroge predpise. Obmejni ljudje dobro vedo, da tihotapljenje ni šala. Tisti, ki so zašli na kriva pota, naj jih opuste, ker so žalostni zadnji dogodki dovolj glasno svarilo. Gnila jajca na bojevniškem shodu Brežice, aprila. V nedeljo so priredili bojevniki v Brežicah shod, na katerem se je zbralo kakih 600 ljudi. Iz brežiškega sreza, ki mu je bil shod zlasti namenjen, je bilo prav malo udeležencev. Toliko več se je zbralo zborovalcev z druge strani Save, med katerimi je bilo precej punktašev. Pričakovati je bilo, da se bodo zbrali na bojevniškem zborovanju stari borci iz strelskih jarkov in avstrijskih ječ, pa se je na skoro tesnem dvorišču Narodnega Ko je poslanec Urek stopil na govorniški oder, je s krepkimi in živahnimi besedami obračunal z ljudskimi zaslepljevalci in zaslepljevanjem, ki ga izkušajo uganjati neki ljudje v dravski banovini. Že iz prejšnjega poteka zborovanja znani hujskači pa so bili oboroženi z drugimi dokazili. V njihovih rokah so se pojavila gnila jajca, ki so začela padati proti govorniku in eno jajce se je razlilo po govorniški mizi. Stari narodni borci iz Brežic so se pri tem prizoru spomnili podobnega prizora pred davnimi leti, ko je poslanec Urek v tedaj nemškutarskih Brežicah kot govornik visoko dvignil narodno zastavo, pa so ga nemškutarji prav tako z gnilimi jajci izkušali prepričati, da nima prav. Za shod so oblastva izvršila obširne varnostne ukrepe, toda domače prebivalstvo je obvarovalo mirno kri in ni podleglo izzivanjem. Važno pojasnilo glede radarskih rent v Nemčiji dobljene pravice samo na ta način, da plačujejo v Nemčiji predpisane prispevke (pogodba med Jugoslavijo in Nemčijo). Ko preneha obveznost za. varovanja, se pravice iz zavarovanja, pridobljene v eni izmed obeh pogodbenih držav (Jugoslavija in Nemčija), ne obvarujejo s plačevanjem priznal-nih prispevkov bratovske skladnice druge države; v tem primeru je treba plačevati prispevke v Nemčijo pristojni okrožni bratovski skladnici (Knappschaft), katere član je bil. naš rudar naposled. Iz tega sledi, da morajo oni, ki so bili zavarovani pri bratovski skladnici v Nemčiji in Jugoslaviji, pa danes niso na poslu, ki je zavarovanju zavezan, torej niso niti člani blagajne niti še niso dopolnili čakalne dobe, plačevati v obeh državah priznalne prispevke, da si ohranijo pra- doma nabralo poleg drugih nekaj skoro še mlečno-zobih kričačev. Na dvorišču Narodnega doma so pod kostanji postavili mizo, odeto v državno tro-bojnico. ¥u so se pojavili voditelji bojevniškega zborovanja in govorniki, brežiški okrožni zdravnik dr. Hudelist, ljubljanski trgovec Stane Vidmar in novomeški odvetnik dr. Gross. Shodu je prisostvoval tudi narodni poslanec Ivan Urek, ki se je takoj od začetka vodstvu zborovanja prijavil, da namerava govoriti, toda gospodje so mu izjavili, da ne dobi besede. Nato so se vrstili že z drugih shodov znani govorniki. Na koncu je poslanec Urek ponovno zahteval besedo, toda vodja zborovanja dr. Hudelist mu je ni dal ter je zborovanje naglo zaključil. Iz vrst zboro-valcev pa so se čuli,vedno močnejši klici: «Urek naj govori!» V zadnjem času So se zgodili primeri, da so se Ipritoževali v Jugoslaviji upokojeni rudarji, ki so prejeli pravico na rento (pokojnino) tudi pri bratovski skladnici (Knappschaft) v Nemčiji, češ, da jim v Nemčiji niso začeli plačevati rente z dnem, ko so izpolnili po zakonu predpisane pogoje, niti z dnem, ko so v Jugoslaviji vložili predlog za upokojitev, odnosno z dnem, ko so bili v Jugoslaviji upokojeni, temveč mnOgo pozneje, tako da so nekateri izgubili po več mesecev, celo po pol leta. Po prisilni naredbi z dne 8. decembra 1.1931. se pričenja renta zaračunavati, in nakazovati v izplačilo s prvim dnem tistega meseca, ki sledi mesecu, ko je bil sprožen zadevni predlog na izplačilo rente. Ta postopek je s pravnega stališča zakonit, zakaj ko nastopi primer, da ima zavarovanec pravico do rente, priznava bratovska sklad-nica ene ali druge države zavarovancu one dajatve, do katerih ima pravico po zakonu tiste države (glej pogodbo o socialnem zavarovanju, sklenjeno med Jugoslavijo in Nemčijo). Pogodba ne vsebuje nobene določbe, po kateri bi bilo smatrati predlog na rento, ki je stavljen Jugoslaviji, za pravnoveljavno stavljen tudi za zavarovanca v Nemčiji. Naši rudarji, ki so pridobili pravico do rente (pokojnine) v Jugoslaviji in zaradi prejšnjega članstva v Nemčiji tudi do pokojnine v Nemčii, i Soteščan: 16 Dedinja grajskih zakladov 28. Beznica, v kateri naj bi bil Kušar spoznal nevarnega postopača, je stala v samotni ulici med nizkimi hišami z umazanimi zidovi. Znotraj je smrdelo po dimu in razlitem žganju. Po mizah so še pasle muhe na ostankih jedi in pijače. Mračni prostori zakotne pivnice so se napolnili šele, ko se je pričelo večeriti. Semkaj so zahajali ljudje, ki so tukaj zapili svoj borni zaslužek, pa tudi taki, ki se drugje niso upali pokazati. Stregel jim je Hasan, mož visoke rasti, čigar krepke pesti so morale večkrat napraviti red in pometati drhal na ce«to. Dokler so bili njegovi gostje mirni, toliko časa je bil z njimi prijazen. Zabaval jih je z neslanimi dovtipi, ki so jih sprejemali z glasnim krohotanjem. Pivce, ki so se shajali v njegovi krčmi, je poznal po imenu. ^Prijatelja še nb, je že oddaleč povedal prišlecu, kj. je komaj pogledal skozi vrata. «Pride pa nekdo drugi*, je odgovoril Cink in naročil žganja. «In kdo bo plačal ?» Krčmar ni zaupal postopaču. «Tisti, ki pride la menoj... Pa saj je že tukaj»... je zapazil Kušarja za mizo v mračnem kotu. Hasan se je zadovoljno odstranil. morajo, da se izognejo večmesečni izgubi na renti, ko prosijo za rento v domovini, vposlati istočasno predlog za rento še tisti okrožni bratovski skladnici v Nemčiji, kateri so zadnji čas pripadali, in če jim ta okrožna bratovska skladnica (Bezirks-knappschaft) ni znana, državni rudarski skladnici (Reichsknappschaft v Berlinu - Wilmersdorfu, Nie-derwaldstrasse 17-21), ki bo predlog odstopila pristojni okrožni bratovski skladnici. Obenem naj nemškemu zavodu sporoče, da jim bo vse potrebne listine poslala pristojna jugoslovenska glavna bratovska skladnica po zaključku svojega pokojninskega postopka. Kot dan stavljenega predloga velja torej dan,-ko je prošnja prispela okrožni ali pa državni bratovski skladnici (Knappschaft). Potrebne listine (dokazila) se morajo predlogu priključiti. Če se pa pri presojanju predloga izkaže, da potrebne priloge v celoti ali pa delno manjkajo, zavarovanec glede pričetka izplačila rente ne bo trpel nobene škode, ker zadevno prihaja v poštev prvi predlog za izplačilo rente. Priloge za Knappschaft morajo biti prevedene v nemščino, prevodi pa uradno overovljeni. Za rudarje, ki so bili člani bratovske skladnice v Nemčiji, pa so se prostovoljno ali prisilno vrnili domov, velja nastopno: Tisti rudarji, ki doma niso na takem poslu, ki i je zavarovanju zavezan, si obvarujejo v Nemčiji vice. Tudi s tem, da opravlja takšen bivši rudar zavarovanju sicer obvezan posel, vendar ne rudarskega dela, ne obvaruje svojih članskih pravic, ki jih ima pri bratovski skladnici, temveč mora le-tej še posebej plačevati priznalne prispevke. Toliko bolj so dolžni plačevati priznalne prispevke v Nemčijo oni rudarji, ki v domovini niso dobili dela, ki bi bil zavarovanju obvezan. Kar se tiče priznalnih prispevkov, je v Nemčiji nastopila važna izprememba z zakonom z dne 7. decembra 1.1933. Ta zakon je odpravil z letošnjim 1. januarjem člen 76. RKG, ki je določal priznalne prispevke. Za že omenjene primere pride v poštev člen 31. tega zakona, ki za obvarovanje pravice iz zavarovanja namestu dosedanjih priznalnih prispevkov odreja dobrovoljne prispevke. Njih višina še ni določena ter jo bo odredilo ministrstvo dela v Berlinu, ki ima nalog, izdati k zakonu z dne 7. decembra 1. 1933. izvršilne odredbe (potrebne izpremembe in prilagoditve k prejšnjim zakonom v smislu določbe člena 39. zakona). Rudarji naj vlagajo svoje prošnje za priznanje pokojnine iz naslova službenih let, ko so bili zavarovani pri nemških bratovskih skladnicah, pri oni jugoslovenski bratovski skladnici, pri kateri so bili nazadnje zaposleni in so tudi zaprosili za upokojitev. Ta bratovska skladnica naj posreduje za svoje člane in zaradi hitrejše rešitve lahko opremi posamezne prošnje že tudi z vsemi potrebnimi podatki. «Ali ste sami?» se je Cink ozrl okrog sebe. Kušar je prikimal in pomaknil predenj načeto steklenico. Postopač je prisedel in zvrnil kozarec. «Kje je Štuc? Bo li prišel?> je Kušar začel poizvedovati. «Ne vem. Snoči in danes se nisva videla>, se je glasil odgovor. «Ali je kam izginil?» «Podnevu se redkokdaj vidiva. Snoči pa sva bila dogovorjena. Čakal sem ga tukaj pol noči, a ni ga bilo ...» cTorej te je pustil na cedilu ...» «Najbrž je dobil zopet kako pismo ...» «Ali zahaja Štuc še v kako drugo krčmo ?> «Tudi pri ,Zamorcu' ga večkrat najdem .. .> «Pojdiva za njim.» — Kušar je bil'kar pripravljen oditi. Čink ga je ustavil: «Le počasi in previdno, da se ne bova preveč zaletela ...» «Potepuha moram dobiti v roke. Ako mi pomagaš, ne bo brez nagrade .. .> Potepin se je zadovoljno obliznil. Rekel pa ni nobene besede. ^Poskusiva z zvijačo», je silil Kušar. «Ob-' našajva se tako, kakor bi drug drugega ne poznala ...» Cink je pil in bobnal s prsti po mizi. «Torej ga hočete vsekako spoznati*, je naposled izpre-govoril. «Hočem, naj velja, kar hoče. Tista deklica je namreč nekam izginila.. .* cHudirja!* je vzkliknil s strahom. «In Štucu je znana njena usoda... Vidiš, o tem se morava pomeniti. .» «Ali mislite, da boste kaj opravili? Ako res kaj ve, vam bo utajil. Sicer pa je zadeva čudna. Štuca ne bom zagovarjal. Morda je kriv, lahko pa je tudi nedolžen ...» Kušar mu je dogodek površno opisal. Povedal mu je samo toliko, dr. je Gizela odpotovala na Malinje. Tam se ni dolgo mudila. Ko se je poslovila, se je že mračilo. «Ali pa veste, da je res odšla ?> je Čink sumljivo podvomil. «Graščak Teodor vendar nima povoda lagati», se je Kušar nejevoljno obregnil. , je omenil Čink in sko-migal z rameni. «Štuca bom ovadil in tebe bon dal za pričo...» Čink se je popraskal za ušesi. «Tega ne smete storiti. Moji dokazi še niso zreli za sodišče.. cPovedal boš toliko, kolikor veš. Podatki o bogati dedinji zadostujejo za prvo preiskavo.. «Počakajte še nekaj dni. Medtem bom izpopolnil syoje poročilo .. .* «Zadeva je nujna ter je ne sme prerasti trava...» cNikar se ne bojte!* Čink je izpraznil steklenico in hotel oditi. ga je ustavil Kušar. — «DOMOVINA» Politični pregled ZOBNI KAMEN se zdaj lahko odpravi! - PRAVI ZNANOST Ne samo mehaničnim potom, ampak prav preprosto na ta način, da si zobe redno čistite s Sargovim Kalodontom. Zakaj to je edina zobna krema pri nas, ki ima v sebi znanstveno priznani sulforicinov oleat po d™ Braunlichu, ki odpravi zobni kamen in ki prepreči, da se ne naredi drug. Sulforicinov oleat razkroji organske sestavine, ki spajajo zobni kamen in ga pritrjajo na zobe. Njegova spojina se razrahlja, da se odkruSi in več ne naredi. SARG — NAŠ LETOŠNJI ZRAČNI PROMET. 1. maja se prične tudi iz Ljubljane redni zračni promet z vsemi večjimi središči v državi, s tem pa tudi dobimo dnevno zvezo z vsemi ostalimi evropskimi središči po najkrajši poti. Kakor smo objavili zadnjič, bomo imeli zaenkrat zvezo Ljubljana — Zagreb — Beograd — Skoplje—Solun, dalje Ljubljana—Sušak, od 1. julija dalje pa tudi dnevno zvezo Ljubljana—Celovec in nazaj. Naknadno nas obvešča Aeroput iz Ljubljane še o cenah in olajšavah, pa jih izročamo javnosti z željo, da se modernega prometnega sredstva čim bolj poslužuje: Ljubljana—Zagreb 180 Din, Ljubljana—Beograd 620 Din, Ljubljana—Skoplje 1020 dinarjev, Ljubljana—Solun 1270 Din, Ljubljana— Sušak 180 Din, Sušak—Zagreb 250 Din, Ljublja- Te dni poseti naš minister za zunanje zadeve g. Jevtič Sofijo. O tem piše tudi sofijska «Zora* in pravi med drugim, da bosta g. Jevtič in bolgarski ministrski predsednik g. Mušanov razpravljala zlasti o perečih mednarodnih vprašanjih, o položaju na Balkanu in balkanskih vprašanjih in še posebej o vprašanju neposrednih odnošajev med Jugoslavijo in Bolgarijo. Poleg tega se bodo njuni razgovori nanašali še na pogodbo o nenapadanju, ki naj bi jo v bodočnosti sklenile vse balkanske države. Obisk g. Jevtiča v Sofiji bo gotovo spet korak naprej za zbližanje obeh slovanskih držav. Iz Poljske je obiskal francoski minister za zunanje zadeve Louis Barthou tudi Češkoslovaško. V treh dolgih razgovorih, ki jih je imel Barthou s češkoslovaškim ministrom za zunanje zadeve dr. Benešem, sta oba zunanja ministra razpravljala o vseh važnih vprašanjih mednarodne politike, zlasti pa o vprašanjih Srednje Evrope, gospodarskega sodelovanja podunavskih držav in sodelovanja teh držav z drugimi državami. Posebno sta preučila vprašanje balkanskega sporazuma v njegovih odnošajih do politike Male antante. Ministra sta ugotovila popolno soglasnost obeh držav. Kakor poročajo iz Pariza, pojde Barthou tudi v Rim, da bi dosegel zbližanje med Italijo in Francijo. Francoski listi se ponovno mnogo bavijo z razorožitvenim vprašanjem in naglašajo, da javnost še vedno ne verjame, da bi bil mogoč sporazum med Nemčijo in Francijo y razorožitvenih vprašanjih. Nemčija da ni podala doslej niti enega dokaza, da se v resnici zavzema za razorožitev. Zadnjega aprila sta dunajski narodni svet (Nationalrat) in zvezni svet (Bundesrat) sprejela novo avstrijsko ustavo in pooblastilni zakon. Avstrijska vlada se bo te dni bavila s potrebnimi predhodnimi določbami. Kaže, da je v javnosti mnogo nasprotovanja novi ustavi. Zato je vlada ob času seje narodnega sveta odredila v okolici parlamenta obsežne varnostne ukrepe. «K ,Zamorcu'. Vi pa ostanite tukaj in ne govorite z nikomer o tej zadevi. Kušar mu je obljubil in naročil: {Poizvej natanko ter mi pridi povedat. Čaka te obilno plačilo.* Čink je odšel z obljubo, da se bo hitro povrnil. j 29. Krčma pri {Zamorcu* je stala v predmestju blizu reke. Tudi tukaj so se shajali postopači in prežali na svoje žrtve. Mimo je držala cesta, po kateri so tudi ponoči prihajali tujci in drdrali vozovi. Čink je bil pri {Zamorcu* domač kakor hišni maček. Z gospodarjem sta se tikala ter se raz-govarjala kakor najboljša prijatelja. «AIi Štuca še ni bilo tukaj?* je pošepnil krčmarju, ko je stopil v pivnico. {Vem, da si prišel zaradi njega*, mu je skrivnostno poškilil. {Za nocoj sva se domenila .. .* Krčmar je sumljivo zakašljal. «Zakaj mi nisi odgovoril na vprašanje?* ga je navidezno dražilo. {Zato, ker ne verjamem, da bi Štuc nocoj sploh prišel.. .* «Ali meniš, da ima kako posebno opravilo?* {Morda kak zadržek*, mu je namignil. {Ako pa veš, da pride, ga počakrj. Sediš lahko za-Sirmj, dokler ti ugaja.* Čink pa ni hotel ostati. Sedeti brez pijače mu ni bilo prijetno, štuca je hotel iznenaditi doma v njegovi lopi. Krčmarjevo vedenje je bilo videti sumljivo... Koča na obrežju reke je bila lesena in pokrita z deskami. Zadaj se je opirala na kole; tu je bil izhod na brv, ki je vodila k čolnu. Spredaj pa je slonela na bregu, kjer je bil vhod v kolibo. Tla so bila dvignjena toliko, da jih ni dosegla voda ob povodnji. Postopač se je oprezno bližal kolibi. Vrata so bila zaprta ter se niso dala odpreti. Potrkal je in poklical tovariša. {Kdo je?* Štuc se je oglasil zunaj na brvi. Čink se je hudo val: {Ali me ne poznaš po glasu?* {Kaj pa iščeš tukaj?* je vprašal nejevoljno. «Tebe. Si li pozabil na dogovor?* «Nisem. Počakaj, naj zaklenem.* {Včasih nisi zaklepal... Nekaj mi prikrivaš ...» «Iztakljivecb Štuca je takoj ujezilo. Čink se ga ni ustrašil. {Ali veš, kaj se je zgodilo?* je pričel vabljivo. Tovariš je kljubujoče molčal. «Novica je zanimiva. Tista deklina je izginila .. .* «Kam?* je vprašal plašno. {Čakaj, naj vidim... Kaj ti je treba vpraševati .. .* {Pes!* Štuc ga je začel psovati. «Ti si jo vrgel v reko, kjer je utonila .. .* «Jaz?* je porasel. {Ali noriš, da mi kaj takega očitaš?* {Kako pa veš, da je izginila?* cDa je utonila, čujem sedajle prvič od tebe .. .*: «Ti si jo pahnil v reko. Tako je in nič drugače.* «Jaz sem nedolžen.* — Čink mu je pričel očitati: {Ali veš, odkod si dobival pisma in kaj ti je bilo naročeno? Deklina je bila napoti onim, ki so te najeli.. .* «Prijatelj, jaz je nisem umoril...» ^ {Kdo pa drugi*, mu je zabrusil. t {Ponovi, kar si rekel.* Štuc je skrčil pesti in stopil predenj. Čink je nastavil hrbet in rekel: {Kar udari!*: «Zini še eno tako besedo, pa jo boš dobil p<^ grbi.. .* {Kako pa veš, da je utonila?* {Vem*, je pritrdil. {Pa ni moja krivda.* ij «Zakaj pa jo odrivaš name?* mu je oponeselj {Čemu pa šariš okrog kolibe?* {Zato, ker nisi prišel k ,Zamorcu'...» {Rekel sem ti, da sem že na poti... Pojdiva in nikar ne sitnari.* j Zavila sta v predmestje proti {Zamorcu** Tam sta naročila žganja, zakaj noč je bila hladna. Pijača ju je naglo ogrela. j Štucu je zlezla glava na prsi. {Ali je res mrtva?* ga je vprašal prav za«; upno. Tovariš je prikimal komaj vidno. {Kako pa veš? Kje si jo našel?* «Med koli pod kolibo .. .*" na—Celovec 220 Din. Pravico na polovično ceno imajo v primerih, da so mesta prosta, stalno: aktivni oficirji in vojaški uradniki, dalje celotno zrakoplovno osebje v reservi, trikrat letno pa državni uradniki, reservni oficirji in akademiki. Odlet in dolet nazaj se smatra za enkratno izrabo pravice po znižani ceni. Karte v abonmaju, to je najmanj štiri do deset voženj, imajo 10 %, 10 do 15 voženj 20 % in preko 15 voženj 30 % popusta. Ako vzame potnik vozni listek tudi za povratek, ima 30 % popusta na celotno ceno. Vsak potnik ima pravico vzeti s seboj 15 kg prtljage brezplačno. Vsak kilogram preko te določene teže stane 1 % od cene vozne karte. Aeroput vrši tudi prevoz paketov in drugih predmetov, ki jih lastniki žele na hiter način dostaviti svojim odjemalcem. Cena za kilogram ^naša 1 % vozne cene za posamezne proge, ir cer (za en kilogram): Ljubljana—Zagreb Din t-80, Ljubljana—Beograd Din 6-20, Ljubljana—Skcplje Din 10-20, Ljubljana—Solun Din 12.70, Ljubljana—Sušak Din 1-80, Ljubljana—Celovec Din 2.20. 'V vozne cene je vračunana tudi vožnja z avtobusom družbe iz mesta na letališče in obratno. Odhod avtobusa dnevno k posameznim progam je: za let v Zagreb izpred Nebotičnika ob 8-30 zjutraj, za let na Sušak izpred Nebotičnika ob 13-45 popoldne, za let v Celovec ob 11-45 dopoldne. ti f Spored, ki ga je za to priljubljeno proslavo izbral vodja dramskega odseka s pomočjo svojih zvestih pomočnikov, je res primeren in kakor kažejo vaje z otroki, gre vse z veseljem in hitro od rok. Zato se ne obotavljajte prihodnjo nedeljo, marveč krenite naravnost do našega doma, kupite vstopnico in ne bo vam žal. Pridite! KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU. Dramski odsek Sokola je dne 15. aprila zvečer uprizoril v prostorih br. Kosija burko «Charlejevo teto*. S to igro nam je prikazal slike iz veselega študentov-skega življenja. Občinstvo se je res neprisiljeno zabavalo. Vloge so bile dobro razdeljene in tudi odlično igrane. Mnogo sta pripomogli k sijajnemu uspehu krasna scenacija in maske igralcev. Igro je posetil tudi pesnik g. Cvetko Golar iz Ljutomera, ki je k uspehu čestital igralcem. Obisk je bil zelo lep, kar je znak, da si je društvo že s prvo igro pridobilo gledalce. Po igri se je razvila' prijetna zabava. LAŠKO. Sresko načelstvo v Laškem priredi v četrtek 10. maja (vnebohod) ob 15. (3. popoldne) pri posestniku gosp. Ferdinandu Juteršku, po domače Odešaku, v Zgornji Rečici praktični tečaj za precepitev debeloplodnega kostanja. Tečaj bo vodil sreski kmetijski referent iz Laškega gospod Zupan, ki bo ob tej priliki razdelil med navzočne večje število cepičev imenovanega kostanja. Ker je prireditev za povzdigo našega domačega kosta-njarstva velike važnosti, je želeti čim večje udeležbe. V primeru deževnega vremena bo tečaj ob istem času in na istem kraju v nedeljo 13. t. m. LJUBNO NA GORENJSKEM. (Smrtna kosa.) Dne 24. aprila je izdihnila svojo blago dušo gospa Marija N e g r o v a, rojena Lukanova. čitatelji «Domovine* se bodo še spominjali zlate poroke, ki sta jo lansko leto praznovala g. Ludovik in gospa Marija Negro. Ga. Marija izhaja iz stare rodo-vine Lukanove, ki jo nahajamo zapisano že pred stoletji med takratnimi obrtniki lončarji in pečarji, v onih časih zelo cvetoči obrti. Njena življenjska pot jii bila posuta z rožicami. Bila je dobra žena svojemu možu in v borbi za obstanek sta si delila vesele in žalostne trenutke ter skrbela za svojo družino. Po delavnem življenju naj uživa večni mir! Njenim svojcem sožaljel SV. JURIJ OB JUŽNI ŽELEZNICI. Sresko načelstvo v Celju priredi na banovinski kmetijski šoli pri nas v nedeljo 6. maja ob 9. dopoldne brezplačen tečaj o precepljanju kostanja. V tečaju bo poučeval profesor Vardjan, Ker je precepljanje kostanjev za celjski srez po- zen, čeprav se ni zavedal str.ašne krivde. Pijača mu ni več dišala. Izlil jo je po tleh ter se izgubil v temo. 30. Kušar se je v zakajeni pivnici silno dolgočasil. Dolgo je moral čakati, preden se je vrnil postopač z obljubljenim poročilom. Prišlecu se je poznalo na obrazu, da prinaša žalno novico. «No, kaj si izvedel?* ga je vprašal, ko je sedel zraven njega. «Deklica je mrtva*, mu je pošepnil na ušesa. «Mrtva! Ali je mogoče? Štuc jo je umoril.. .* Čink je ugovarjal: «Zadeva je zamotana. Ne smemo ga še obsoditi.. .* «Storil je, kar mu je bilo naročeno. Nikar ga ne zagovarjaj!* «Pravi, da je nedolžen. Celo hudo mu je, ker se je to zgodilo.* «Hinavec!* se je zgrozil Kušar. «Ne bo nam utajil.* «Dokazov nimate in priče ni nobene*, je branil svojega tovariša. «Ali si jo videl, da je mrtva?* «Nisem.* «In kje naj bi bilo njeno truplo?* «No, vidiš. Pa praviš, da je nedolžen.. .* «Med koli, na katerih je zgrajena koliba, je našel njeno truplo. V reko jo je pahnil nekdo drugi.. .* sebno yažno, vabimo zanimance za tečaj k činu obilnejši udeležbi. VOGRIČEVCI. Nam je bila za javna dela odmerjena sicer majhna vsota 4800 Din, ki pa je bila dobro naložena. Klance so zamenjali nasipi. Koliko je bilo govoričenja, da bo deževje odplavilo obrobke, ki so pa vendar ostali kljub jesenskemu deževju in pomladnim vremenskim nepri-likam nepoškodovani. Kolovoze smo preobličili v cesto, cestno blato udušili z gramozom, luže iz-premenili v gladko cestišče, cestne vzpetine v položne strmine, a vodi smo pokazali pot poleg ceste in ne po cesti. Spet se začenja delo. Ker smo se torej lani prekopali čez začetne težkoče, bo naše delo letos lažje. Urejevanje ceste se bo nadaljevalo skozi Leskovec do Pogorišča. Dasi je podpora še manjša kakor preteklo leto (okoli 2000 Din), je treba denar izkoristiti do zadnjega 'dinarja. Znesek za ureditev ceste pa se bo povišal na ta način, da se k izvedbi pritegne osebno delo. Navažanje gramoza se bo opravilo s kulu-kom, katerega denarna vrednost bo presegala zgoraj označeni znesek. Uspeh dela moramo videti tudi v tem, da je občinski odbor Cezanjevcev uvrstil cesto po Vogričevcih skozi Leskovec med občinske ceste prvega reda. S tem mora k vzdrževanju prispevati celotna občina Cezanjevci. VUZENICA. V nedeljo 15. aprila so ponovili vuzeniški sokolski igralci veseloigro « Vražjo misel*, ki je sijajno uspela. Ljudstvo je bilo navdušeno nad nastopom igralcev in ni varčevalo s priznanjem. Vsa čast igralcem, ki so vloge odlično odigrali, posebno pa g. režiserju. Dajte nam še več takih prireditev! GOSPODARSTVO Tedenski tržni pregled ŽIVINA. Na ptujskem sejmu so bile za kilogram žive teže nastopne cene: volom: I. vrste 3 do 4 Din, II. vrste 2.50 do 3.50 Din, III. vTste 2 do 3 Din; bikom: I. vrste 3 do 3.50 Din, II. vrste 2.50 do 3 Din; kravam 1.50 do 3.50 Din; telicam 3 do 4 Din. Konji so se prodajali po kakovosti, in sicer: za pleme po 700 do 3000 Din, za klanje pa po 200 do 600 Din. JAJCA. Zaradi živahnejšega povpraševanja iz tujine se je nakupna cena dvignila že na 6 Din za kilogram. Zal pa je razpoloženje postalo spet «Jaz pa mislim drugače*, ga je zavrnil Kušar. «In oblastvo naj izreče poslednjo besedo.* «Nikar se ne prenaglite. Štuc bo pobegnil, preden ga bodo prijeli.. .* Kušar je premišljal, kaj naj ukrene. «Potrpite vsaj še nekaj časa. Medtem pa govorite s Štucem. Ali imate pri sebi kako orožje?* «Brez orožja seveda nisem. Ali ga bo treba rabiti?* «Dobro je, ako ste zavarovani. Vendar pa Štuc ni tako nevaren. Samo z biriči mu ne grozite.* Kušar je sklepal in premišljal. Naposled je pozval postopača, naj mu pokaže pot do kolibe. Čink mu je rad ustregel. Poučil ga je celo, kako naj nastopi. «Primite ga strogo. Ako ni kriv, naj vam izda zločinca.* Sprejel je obljubljeno nagrado in izsrkal zadnjo kapljico iz kozarca. Potem sta odšla počasi proti reki. Med potjo nista mnogo govorila. Kušar je hotel vedeti, kje je koliba. «Prav na obrežju reke*, se je glasil odgovor« «Je li zgrajena na čolnu?* «Ne. Koliba stoji na kolih ter je oprta na obrežje. Notri je mizica in borno ležišče. Vhod je z obrežja.* clma li Štuc kakega sostanovalca?* «Nikogar. štuc ne mara za družbo in nima prijatelja razen mene.* BERKOVCI. Zadnji dopis od nas je treba nekoliko popraviti. Katastralna občina Berkovci je bila od višjega oblastva v letu 1912. prisiljena nabaviti si brizgalno in ustanoviti društvo zaradi zmeraj pojavljajočih se požarov. Kot tačasni župan je g. Alojz Zajdela res sprejel mesto načelnika in je takrat društvo imelo nemško poveljevanje. Po. nastopu vojne ni društvo delovalo ter ijje bilo ponovno ustanovljeno v letu 1921. Rajni gosp. Zajdela ni bil od leta 1914. niti redni niti častni niti podporni član društva. Bilo pa je društvo vendar pripravljeno spremljati rajnega v krojih k večnemu počitku, ako bi njegovi svojci vsaj količkaj izrazili to svojo željo. Brez izražene želje domačih pa društvo ni moglo ničesar storiti. BREŽICE-ZAKOT. V teh časih, ko ni denarja, ne dobre volje in ne sočutja na svetu, so se lotili člani in podmladkarji Rdečega križa priprav za Materinski dan, ki bo 6. maja v Gasilskem domu. Čink se je zganil. Zanimalo ga je, kako jo je našel. «Po naključju*, mu je odgovoril. «Mrtvo?» «Mrtvo.* «Pa veš, da je ona?* je hotel dognati. ■cPoznam jo po obleki. Najbolj značilno je ogrinjalo...» «Kdo se je neki tako daleč izpozabil?* Činku se je zasmilila uboga žrtev. «Jaz nisem položil nanjo mezinca. Res mi je bilo naročeno, naj jo opazujem. Nisem pa imel morilnega namena .. .* cSama ni skočila v vpdo. Jaz bi zadevo javil oblastvu.* za ,križ častni in svobodo zlato', za napredek krati ja in domovine! Pri širjenju jugoslovenske sokol-jske misli jim bom vedno pomagal, ker ne vidim [ovire, da bi z njimi ne sodeloval. Po mojem prepričanju je Sokolstvo nad vsemi drugimi društvi, ker najčisteje deluje za jugoslovenstvo, in vsi dobri Jugosloveni moramo delati za blaginjo kra-flja in domovine!* i * Proslava čebelarja Antona Janše. Pred 200 i leti je bilo čebelarstvo še na prav nizki stopnji, jjanša pa je bil prvi, ki je s svojim izrednim opazovalnim čutom razrešil uganko življenja in dela čebelne družine. Postavil je osnovne čebelarske resnice, na podlagi katerih čebelarimo še dandanes. Vsega tega pa Janša ni dognal s pomočjo znanstvenih pripomočkov, temveč le s pomočjo svojega izrednega duha in opazovalne spretnosti. iVsa dognana dejstva je Janša opisal v dveh knjigah, in sicer v «Popolnem nauku o čebelarstvu* in v «Razpravi o rojenju*, ki sta bisera čebelarske literature. Čebelarski strokovnjaki drugih držav neprestano poudarjajo v strokovnih listih veliki pomen Janševih naukov. Ponosni smo lahko na Janšo, sina naše rodne zemlje. Zato smo prepričani, da se bodo čebelarji in vsi, ki se zanimajo za razvoj čebelarstva, udeležili Janševe proslave, ki jo priredi Čebelarsko društvo v Ljubljani. Na binkoštno nedeljo 20. maja bo v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti v Ljubljani slavnostno zborovanje, 21. maja pa skupni izlet v Janšev rojstni kraj na Breznico pri Žirovnici k ondotni proslavi. * Nagla smrt založnika Antona Turka. Založnika in knjigoveza Antona Turka s Tyrševe ceste je poznala skoro vsa Ljubljana, zlasti je pa vedela zanj naša mladina, ki je vedno rada, zlasti v prejšnjih letih, kupovala pri njem mladinske knjige in spise, ki jih je on založil. Ti spisi sicer res niso imeli posebne vrednosti, a v pomanjkanju dobrega štiva so izpopolnjevali vrzel v mladinskem tisku in njegovi založbi. Danes pa dobrega starčka Antona Turka ni več med živimi. V nedeljo popoldne mu je na izprehodu proti Jezici postalo slabo in je med prevozom v bolnišnico umrl, zadet od srčne kapi. Bodi pokojniku ohranjen blag spomin! * V državno bolnišnico za duševne bolezni v Novem Celju se sprejemajo direktno bolniki obojega spola s predhodno prošnjo na upravo za sprejem na podlagi priloženega zdravniškega spričevala običajne ali posebne oblike. Na to se opozarjajo gg. banovinski in praktični zdravniki. * Smrt najstarejšega dolenjskega trgovca. Te dni je po kratkem bolehanju umrl 821etni trgovec Anton P a v č i č, mož, ki ga lahko po vztrajnosti postavimo splošnosti za zgled. Rodil se je 1. 1852. kot sin trgovca v Gatini pri Žalni. Ze kot deček je kazal veliko zanimanje za trgovino, kateri se je kesneje tudi posvetil. V tem pogledu je mladi Anton sprejel prvi nauk od svojega očeta, s katerim sta vozila s parizarji nakupljeno blago iz Dolenjske, Bele Krajine in Karlovca v Ljubljano in Trst. Leta 1879. se je naselil v Ljubljani, kjer je otvoril na Sv. Petra cesti v sedanji Pauerjevi hiši trgovino z moko in deželnimi pridelki. V Kravji dolini pa je imel dve hiši. Ko so pričeli leta 1892. graditi dolenjsko železnico, se je preselil v Lopo pri Višnji gori, kjer je zalagal železniške delavce s potrebnimi živili. Po zgraditvi proge si je postavil lepo domačijo v Straži, kjer je vodil trgovino in gostilno, za stalno pa se je naselil v Novem mestu leta 1914. Pred leti se je zaradi starosti umaknil v zatišje. Bodi mu blag spomin! * Najstarejše gasilsko društvo v Jugoslaviji je varaždinsko, ki bo 14. in 15. julija proslavilo 701etnico obstoja. Svečana proslava bo pod pokroviteljstvom princa Tomislava in se je bodo udeležile številne čete iz okolice in odposlanci iz vse države. * Prve letošnje češnje so dospele v Ljubljano iz Hercegovine zadnjo soboto. Prodajal jih je trgovec s sadjem Terpin po osem do devet za dinar. * Velik uspeh bosanskih čebelarjev. V vasi Blagaju pri Mostarju je središče bosanskega čebelarstva. Vas Blagaj šteje komaj tisoč duš, ki so razdeljene na okrog 200 domačij. Blagajčani so že od nekdaj napredni čebelarji. Pokrajina za čebelarstvo ni baš ugodna, umni blagajski čebelarji pa so vendar pridobili lani 150.000 kg medu. * Gad jo je pičil. Jožefa Belinova, petletna delavčeva hčerka iz Litije, je sedela na travi, ko se je priplazil do nje gad in jo pičil v desnico. Deklico so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Njeno stanje ni nevarno. * Pri nabiranju šmarnic se je ponesrečila. Minka Satlerjeva, učenka tretjega razreda osnovne šole iz Radeč pri Zidanem mostu, je s sošolci napravila izlet na bližnje hribe. Pri nabiranju šmarnic ji je pa nenadno spodrsnilo, da je padla čez skalo ter precej potolčena obležala na strmini. Ponoči so jo prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer so ugotovili resnejše notranje poškodbe. * Toča in požar v Rakitni. V ponedeljek se je nad Rakitno sprostila nevihta s točo, kakršne prebivalci te vasi že dolgo vrsto let ne pomnijo. Treskalo je neprestano. Okoli 15. je strela udarila v skedenj posestnika Jožeta Rota in ga užgala. Požar se je razširil na sosednji Rotov kozolec, odtod pa na skedenj in kozolec posestnika Borštnika in kozolec in hišo posestnika Andreja Gru-ma. Rakitniški gasilci so bili takoj na mestu, vendar kljub vsej požrtvovalnosti niso mogli požara ne udušiti ne omejiti. Vse zgradbe so zgorele do tal. Gasiti so pomagali prav vsi vaščani. Rešili so, kar se je rešiti dalo, a to je bila le Borštnikova slamoreznica. Zupan g. Košir je takoj obvestil o nesreči odločilne činitelje. Pomoč je nujno potrebna, ker so posestnikom zgoreli tudi vse kmetijsko orodje, vozovi in drugo. * Smrtna nesreča starčka v gozdu. Nedavno je delal na domu pri svojem sinu oče Anton Drol iz Založ pri Podnartu brezove metle za domačo rabo. Ker mu je zmanjkalo trt za vezavo, se je odpravil v gozd po neke korenine, ki jih je vedno uporabljal v ta namen. Ko se oče dolgo ni vrnil domov, je začelo domače skrbeti, kaj je z njim. Šli so ga iskat in so ga iskali do polnoči brez uspeha. Zjutraj, ko se je zdanilo, so se ponovno napotili v gozd. Po daljšem iskanju ga je naposled našel njegov sin Jože mrtvega. Kolikor se je dalo ugotoviti, je starčku po bregu na mokri stiskale. Moral je iti ven. Ker so bili vsi zunanji izhodi zaklenjeni, je mogel begati le po hodnikih in dvoranah. Toda njegov? korake, ki so odmevali po kamenitih ploščah na tleh, bi utegnil kdo slišati. In nekaj za njim je tako čudno zvenelo, kakor bi bili duhovi. Svojih lastnih pošastnih korakov se je plašil in kakor bi samega sebe zasledoval, je prišel v cerkev. Pod visokimi oboki bo nedvomno svobodneje zadihal in morda bo le mir prevzel njegovo dušo. Mir — v grobu pred velikim oltarjem je ležal božji sin, rešen smrtnih muk. Pri glavi mu je gorela sveča, kakor bi jo bili prižgali resničnemu mrliču. In kakor pri resničnem mrliču je nekdo bedel pri Gospodovem mrtvem telesu. Vitko, slabotno bitje, v temni kuti samostanskih učencev, je bilo. Mladi čuvaj je ležal na tleh dn gledal križanemu v obraz. Negibno, kakor brez življenja zaradi muk, ki jih je mrlič pred smrtjo •pretrpel, je strmel mladenič v obraz, ki ga je žarko osvetljevala sveča. Zaaj je zastokal, zavzdihnil. Ta glas je izdajal tolikšno bolečino, kakor bi bil moral mladenič na sebi trpeti te muke umiranja. cEinhard!... Einhard, dobri moj deček!... Kaj počenjaš tu? .. .* «Bedim, prečastiti gospod.* «Spati bi moral in se odpočiti. Zate mora imeti življenje še noči spanja in miru.* Pater Pavel je stopil k samotnemu čuvaju, ki je bil še tako mlad, pa ie že poznal noči brez »panja, in je pred njim obstal. Einhard se ni zga- nil in ni obrnil pogleda od trpečega obraza pred sabo. Kakor v sanjah je govoril: «Zelo ga je moralo boleti!* In iznenada se je ozrl kv'šku in v njegovih očeh se je bralo neizmerno trpljenje: «Sam je bil tu. Zato sem moral vstati in priti k njemu.* «Zdaj pojdi z menoj!* Z glasom, ki je bil podoben kriku umirajočega, se je zgrudil deček brez zavesti zraven mrtvega telesa Kristovega. Šesto poglavje. «Po meni — za mene.» Medtem ko je pater Pavel hodil po samotnih, divjih potih proti samostanu grešnikov v Dolomitih, kamor so ga bili poslali zaradi njegovega hudega greha, je še zmeraj poskušal doumeti strašni dogodek: «Križaj! Križaj samega sebeb — je zaklical sanjaču; in ta je križal samega sebe. Ni pribil svoje mlade, verne človeške duše Einhard vom Rinn na križ odpovedi in trpljenja, ampak svoje ubogo, nežno otroško telo. Na veliki petek je pel s tovariši ob grobu Od-rešenikovem ,Miserere'. In nikoli ni bila njegova pesem tako polna mehkega blagoglasja. Kakor glas od zgoraj je plavala nad Kristovo odprto rakvijo, ki je pri njej pevec ponoči bedel. Vsakdo, kdor je prisluškoval sladkim glasovom, je čutil, kako ga je ob njih nekaj čudežno prijelo. In okoli okrašenega božjega groba se je razlegel pridušen jok vseh mater, ki so prišle, da bi v cerkvi pri samostanu Novi Štifti videle križanega sina Matere v njegovem poslednjem počivališču. Potem pa so pevca pogrešili. Ves dan in vso noč so ga iskali. Šele v jutr-njem mraku velike nedelje so ga dobili. Pater Pavel ga je našel v kapeli svetega Mihaela, ki je bila zaradi svoje starosti in razpadanja zaprta. Njen ključ je samostanski učenec vzel pri vratarju. Pred zapuščenim velikim oltarjem se je nesrečni mladenič strašno sam križal... Z zmedenimi mislimi si je poskušal pater Pavel vselej znova priklicati nečloveški dogodek pred oči. Einhard vom Rinn je po večernicah šel iz samostana in ker na veliki petek zaradi strogega posta ni bilo večerje, se je lahko neopaženo splazil stran. Posrečilo se mu je tudi, da se je splazil čez notranje samostansko dvorišče. V delavnici samostanskega tesarja je vzel žeblje in kladivo. Tam je dobil tudi koničasto pilo, ki je bila zelo podobna bodalu. Voščenko in kresilni kamen pa je našel že v samostanu. Pritihotapil se je do starinske kapele. Z zarjavelim ključem je s težavo odprl težka vrata. Vstopil je. Za seboj je pustil svet in življenje. Blaznost se ga je bila morala polastiti. Blazna misel verskega sanjača, zagrizenca, mučenika: «Križaj! Križaj samega sebeb Toda — ne križaj se zaradi samega sebe. Tudi ne zaradi trpljenja in grehov človeštva: križaj se zaradi trpljenja in greha tistega človeka, ki ti je drag. Zaradi tega je izpolnil deček strašno dejanje: zaradi svojega ljubljenega učitelja, ki je bil omahljiv v veri, neveri, torej slab in malopriden, nekrščanski duhovnik. i «Po meni, za mene.< Gorski popotnik je neprestano mislil le eno: v duhu si je mislil, kako se je moralo zgoditi tisto dejanje, ki si ga ni mogoče misliti; z vročičnimi utripi, zmedenimi čuti je zmeraj mislil le eno ... V kapeli je šel Einhard vom Rinn k velikemu oltarju. Prižgal je svečo in se začel pripravljati na svojo drugo žrtev, človeško žrtev. Na velikem oltarju je štrlel kvišku leseni križ, ki so z njega sneli na veliki četrtek telo, da so ga položili v grob v samostanski cerkvi. Križ je uro-pal s svojega mesta deček, ki se je žrtvoval, in ga položil na oltarske stopnice. Tedaj se je slekel. Soj sveče je oblil mlado telo, ki se je lesketalo kakor Efebovo. Ubitemu sinu Adamovemu je moralo bili podobno to bledo mladeniško telo. Potem je zmedeni deček dc'go, dolgo molil. Molil je z vročo vnemo, ki je bila kakor zamaknjeni0: (Dalje prihodnjič.) ter pozneje izginil, vendar pa fantje ne vedo, kdaj je to bilo. Njegov oče je izjavil, da je imel sin pri sebi uro, verižico, denarnico in še nekaj drugih predmetov. Vsega tega pri mrtvecu niso več našli. Zato so izprva sumili, da je postal Silvester Zibovc žrtev roparskega umora, vendar pa je raztelesenje pokazalo, da je bil Zibovc žrtev smrtne nesreče. Ura, verižica in denarnica so Zibovcu očitno padli iz žepov v vodi. * Petletni deček je zanetil požar. Pred dnevi okoli poldneva je začelo goreti gospodarsko poslopje posestnika Jakoba Polanca v Zagojičih, občina Markovci. Zanetil je ogenj petletni Janezek, sinček Polančevega zeta Plohla. Deček se je v bližini kupa slame pri gospodarskem poslopju igral z vžigalicami in zažgal slamo. Zaradi vetra se je ogenj prenesel na bližnje gospodarsko poslopje. Zgorelo je s poslopjem še okoli 18 voz slame in velika množina drv, ki so bila shranjena pod šupo. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Mo-škanjcev, Dornave, Bukovcev in Stojncev. Nevarnost je bila tudi za druga poslopja, vendar so gasilci ogenj omejili. * Vlom v vinsko klet. Pred dnevi so neznani tatovi vlomili v vinsko klet posestnika Franca Pislaka v Majšperku ter odnesli 50 litrov vina in nekaj drugih reči. * Obsojen tat. Jože iz Stahovice pri Kamniku je klatež in rad stegne roko po tujem imetju. V začetku marca je izmaknil Ivani Kotnikovi v Zu-bejevem dva kovanca po 50 Din, pozneje pa Francu Virantu volčjaka. Jože je tajil, da bi ukradel kovanca, priznal pa je tatvino psa. Bil je pred ljubljanskim sodiščem obsojen na štiri mesece strogega zapora in v izgubo častnih državljanskih pravic za tri leta. ** Ponarejeni 50dinarski kovanci so se pred kratkim pojavili tudi v Kamniku. Na tržni dan so jih prodajalci prejeli nekaj, kar pa so ugotovili šele pozneje. Ponarejeni kovanci so nekoliko večji in tanjši, lažji od pravih, ker so izdelani iz aluminija. * Ponarejevalnica denarja. Orožnikom je prišlo na uho, da se ponareja v neki hiši v Ruc-mancih denar, in sicer kovanci po 10, 20 in 50 dinarjev. Za razpečavanje kovancev je bila baje obljubljena hlapcu nagrada 1C00 Din, ki pa je ni hotel sprejeti, marveč je zadevo prijavil orožni-, kom z izjavo, da je pri izdelavi denarja zalotil dva brata — Ivana in Franca. Orožniki pri hišni preiskavi niso našli denarja, vendar pa so oba brata aretirali in odvedli v sodne zapore. Osumljenca odločno zanikata, da bi delala denar. Preiskava bo pokazalo, kaj je na zadevi resničnega. * Ponarejanje 20dinarskih kovancev. Pred malim senatom okrožnega sodišča v Mariboru se je vršila te dni razprava, ki je razgrnila pred poslušalci sliko si'ne revščine, ki je pognala poštenega delavca in družinskega očeta na opolzko pot. 441etni kovač Mihael Mlakar iz Spodnje Varnice je pripovedoval pred sodniki žalostno povest svojega življenja. Zeno ima že daljšo dobo v blaznici, doma pa četvero majhnih otrok. V takem položaju je segel po nedovoljenem sredstvu in ponaredil 20dinarski srebrnik. Ko je prvega lahko zamenjal, je napravil še drugega. Pa so ga zasačili. Na sodnike in poslušalce je napravila izpoved ubogega kovača globok vtisk. Sodni dvor je upošteval navedene olajševalne okolnosti ter ^bsodil kovača na 6 mesecev strogega zapora, pa ile pogojno, in sicer na tri leta. * Pastorka je zaklal. Pred velikim okrožnim senatom v Mariboru se je zagovarjal zaradi uboja jin zaradi hude telesne poškodbe 401etni posestnik Franc Hudina iz Šalovcev. Dne 28. decembra lani je usmrtil z nožem svojega pastorka Alojzija Mundo ter nevarno ranil njegovo mater in svojo ločeno ženo Ivano Hudinovo. Obtoženec se je ipred daljšo dobo priženil k vdovi Ivani Mundovi, ki je imela iz prvega zakona dvoje otrok. Tudi v novem zakonu so sledili otroci in zdaj se je začel iprepir med obema zakoncema. Mož je sovražil otroke iz prvega zakona ter obenem pijančeval, zaradi česar je prišlo do ločitve zakona. Hudina pa je še vedno ostal pod streho svoje žene. Dne 2S. decembra se je vrnil domov vinjen ter vzrojil. ker je žena udarila njegovega in svojega otroka. Pastorek Alojzij Munda se je zavzel za mater ter izrinil očima iz hiše. Ta pa je stopil v svojo sobo ter se vrnil z ostrim dolgim nožem, katerega je zasadil pastorku v tcebuh do ročaja, nato pa ženi v prsi. Oba ranjenca so prepeljali v ormoško bolnišnico, kjer je Munda izdihnil, medtem ko je žena okrevala. Obtoženec je znan kot nasilen človek ter je sedel zaradi sličnih dejanj skupno že pet let v ječi. Zdaj so ga obsodili na sedem let robije in dosmrtno izgubo državljanskih pravic. * Uboj v vinogradu. Žalosten dogodek se je pripetil te dni v Slovenskih goricah. Žrtev fantovskega napada je bil 271etni Ludovik Zmavc iz Moravcev. Zmavc je usodnega dne okopaval vinograd pri posestniku Slani v Moravcih skupno s posestnikovim sinom Alojzom Šalamunom iz Sla-pinskega vrha. V sosednjem vinogradu posestnika Lipše pa sta bila med drugimi zaposlena tudi brata Franc in Anton Kosca iz Senčaka. Po končanem delu sta šla zadnja dva v vinsko klet posestnika, da se okrepčata po napornem delu, medtem ko sta Zmavc in Šalamun nekaj časa delala v vinogradu, ob mraku pa sta se vračala pojoča domov. Pot je vodila oba mimo kleti, kjer sta pila brata Kosca. Ko sta ta slišala petje Zmavca in Šalamuna, sta ju začela zasledovati. Nenadno je Franc Kosec poklical Zmavca in ko se je ta obrnil, je že Kosec zamahnil z motiko ter ga zadel v glavo, tako da je Zmavc na mestu obležal. Prepeljan je bil takoj v bolnišnico, kjer je kljub skrbni zdravniški negi umrl za poškod: bami. * Eden v grob, drugi v bolnišnico, tretji pa v ječo. Grd zločin se je zgodil v nedeljo 25. marca v Tenetišah pri Kranju. Okrog 20. je sedela v gostilni cPri Primožu* večja družba fantov. Med njimi so bili tudi Lojze Robljek, 231etni delavec, zaposlen v Kranju v tovarni Semperitu, Peter Markovič, 241etni delavec, tudi v Semperitu, in njegov 221etni brat Vinko, zaposlen v Jugobruni, vsi trije iz Tenetiš. Baje se je prepir razvil iz vzroka, ker Robljekova spremljevalka ni sedela poleg njega. Čeprav so bili fantje prijatelji med seboj, se je začel med njimi prepir, nato pa pretep. Robljeka so podrli na tla, priskočili so mu na pomoč drugi gostje in ga rešili napadalcev. Kakor hitro je bil pa Robljek rešen napadalcev, je skočil pokoncu, v jezi potegnil nož ter z njim sunil Markoviča v trebuh, brata Vinka pa skozi rebra v srce. Seveda je v gostilni nastalo silno razburjenje. Hiteli so po duhovnika na Trstenik in po reševalni avto v Kranj. Trsteniški župnik g. dr. Janko Arnejc je ranjenemu Petru Marko-viču podelil poslednje sv. olje, brat Vinko je bil pa že mrtev in je bila vsaka pomoč zaman. * Medved ali pes trga ovce na Mcnini planini. Nekemu kmetu iz Špitaliča so se na Novi rebri pod Menino planino izgubile ovce. Fantiči, ki so jih pasli, so namreč pri igti pozabili nanje in pred nočjo jih niso mogli več najti ter odgnati v dolino. Zato so jih pač pustili, da prenočijo na prostem v planini. Zjutraj pa so tri ovce prav preplašene pribežale domov, eno pa so našli v planini raztrgano. Žival, ki jo je napadla, je požrla samo drobovje, meso pa je pustila. Vaščani mislijo, da je storil to medved, kar pa najbrže ne bo res, kajti medved bi se brez dvoma ne bil zadovoljil s samim drobovjem, razen če bi bil od-poden. Ovca je skoro gotovo postala žrtev kakega podivjanega psa. * Fantovski predpustni poboji pred sodniki. V neki vasi pri Želimljah je lani pred pustom nastal v gostilni silen fantovski poboj. Okoli 40 fantov, deklet, žen in mož se je zabavalo. Pa je prišlo do prepira. Takoj so zapeli svojo pesem noži in krivci. Nastalo je pravcato mesarsko klanje kar v gostilniški sobi. Najhujši žrtvi tepeža sta bila Anton Jamnik, ki je dobil rane po čelu in levem sencu, potem pa Albin Jamnik, ki je bil deležen kar šestih lahkih in ene hude telesne poškodbe. Albin se je zgrudil nezavesten. Prepeljali pa je bil še pravočasno v ljubljansko bolnišnico, kjer je ozdravel z zdravniško pomočjo. Zaradi tega klajna so prišli na zatožno klop posestnikova si- nova Jože in France Bukovec in Janez Prime. Ta zadeva se je vlekla pred ljubljanskim sodiščem že nad eno leto. Prva razprava je bila 27. decembra. Zdaj se je vršila druga. Prvi obtoženec Jože Bukovec se je zagovarjal s silobranom, češ: cUdarjen sem bil z nožem po čelu, pa sem se z nožem branil.* Jože se je zapletal v protislovja in se izgovarjal na Janeza Primca. France Bukovec pa: «Nisem kriv. Sem samo branil brata, ker ga je Jamnik boksal.* In Janez Prime je začel:, «Jaz sem samo miril.* Sodišče je že na prvi razpravi zaslišalo več prič. Zdaj pa je zaslišalo nove, zlasti obe obremenilni priči, hudo poškodovanega Albina Jamnika in Antona Jamnika. Zdravniško poročilo navaja, da je Albinu Jamniku iztekel skoraj en liter krvi. Bili so obsojeni: Jože Bukovec na osem mesecev strogega zapora in na 600 dinarjev globe, odnosno na nadaljnjih deset dni zapora, Janez Prime na en niesec strogega zapora in na 480 dinarjev globe ali pa na osem dni nadaljnjega zapora ter France Bukovec samo zaradi udeležbe pri tepežu na 600 dinarjev globe ali na deset dni zapora. * Smrtna nesreča v Selščici. Po naključju je našla v nedeljo popoldne smrt v valovih Selščice 361etna Angela Šifrerjeva, ko se je vračala 3 Križne gore proti domu na Praprotnem, kjer je stanovala z materjo. Angela si je hotela skrajšati pot. Sezida si je nogavice in čevlje in izku-šala Selščico, ki pa je precej deroča in ponekod celo nevarna, prebresti. To pa je bilo zanjo usodno. Vse kaže, da je Šifrerjevo sredi vodnega toka spodneslo. Pri tem je padla tako nesrečno v vodo, da je zadela z levim sencem ob robat kamen, ki ji je prizadejal ostro zasekano rano. To je nesrečneo tako omamilo, da je obležala sredi valov in utonila. Selščica je nesla truplo utopljenke skoro dva kilometra daleč proti Škofji Loki, nekako do soteske pod Ljubnikom, kjer je opazil truplo ribič Rihteršič, l i je lovil ribe. Hitro ga je potegnil h kraju, obenem sta pa hitela k vodi cestar Franc Štiglic in gostilničarjev sin Janez Dolenc. Skupno so potegnili Šifrerjevo iz vode ter obvestili o nesreči tudi oblastva v Škofji Loki. * Saharin in milijoni. Tihotapstvo s saharinom bujno cvete. Nedavno so v Mariboru našli nadzorni organi saharin pod železniško lokomotivo. Saharin tihotapijo po večini iz Avstrije, zlasti onega, ki ga izdelujejo kemične tvornice Kreidl & Ko. v Lincu in na Dunaju. V Avstriji je saharin prav poceni, toda naša država je na uvoz saharina, ki je dovoljen "samo v zdravstvene svrhe, naložila visoko carino. Treba je plačati za 100 kg z vsemi stroški vred 150.000 Din. Lani je tihotapstvo zlasti bujno cvetelo na severni meji. Tihotapci so dobro organizirani. S saharinskimi kupčijami so se bavili tudi nekateri ljubljanski špekulanti, ki so bili nedavno obsojeni na visoke denarne globe. Neki ljubljanski trgovec je bil obsojen celo na 114.000 Din in ker take globe ni mogel plačati, je moral za leto dni v zapor. Lani je bilo v Jugoslaviji obsojenih zaradi tihotapstva saharina veliko število oseb in denarne globe so vrgle več milijonov. Seveda se zlasti v tihotapstvu saharina dostikrat odraža beda nižjih slojev, ki izkušajo s kupčevanjem skrbeti za svoje družine. Mnogokrat so obsojeni ljud,,e, ki so postali žrtev brezvestnih špekulantov. Opozarjamo, da je saharin brez redilne vrednosti in celo škodljiv. * Tihotapstvo saharina bujno cvete na severni meji, posebno na odseku Maribor—Gornja Radgona. Meje so seveda prav dobro zastražene. Saharin prihaja le iz Avstrije. Lani so ga cariniki zaplenili 260 kg, letos pa že 130 kg. Zaporna kazen znaša največ eno leto, a denarna kazen je odvisna od premoženjskih razmer tihotapca. V okolici Kamnika je bil nedavno obsojen neki kmet na leto dni zapora zaradi tihotapstva saharina. Dostikrat pridejo tihotapci saharina v boj z obmejnimi stražami in je bilo že več tihotapcev ustreljenih, ker se niso hoteli ustaviti na pozive. Na Jezerskem so obmejni organi zaplenili pred tedni kar okrog 40 kg saharina. «DOMOVINA» Št, 15 r-- * Usoden strel t tujem revirju. 25. novembra lani sta bila obstreljena v Kranjčevem lovskem revirju v Ciglencah najemnik sosednjega lovišča 'Anton Pihler in njegov hlapec Franc Horvat. Vračala sta se z lova na srne iz lastnega lovišča prazna, pa sta zato v Krajnčevem revirju ustrelila dva fazana. Komaj pa sta spravila ptici v nahrbtnik, je počilo iz zasede več strelov in oba sta bila zadeta, Pihler v hrbet, Horvat pa v nogo, Prišla sta še sama domov, kjer je Pihler pregovoril Horvata, naj o tej zadevi molči. Rane pa so bile nevarne, morali so oba prepeljati v bolnišnico v Mariboru, kjer je Pihler zaradi zastrup-ljenja krvi umrl, Horvat pa je kmalu ozdravel. Zaradi usodnih strelov, ki so prinesli Pihlerju smrt, se je zagovarjal pred malim senatom v Mariboru 321etni mesar Franc Vodan iz Vurber-ga, ki je skupno s Kranjčevim sinom prežal v njegovem revirju na divje lovce ter po zatrjevanju obtožnice oddal usodna strela. Razprava je bila zaradi zaslišanja novih prič preložena. * Prijet požigalec. Nedavno so imeli v Vosku požar. Zgorel je hlev Marije Lilingerjeve. Požar je bil podtaknjen, požigalca pa je mariborska policija naglo izsledila. Na Glavnem trgu so aretirali Ivana Petka, 321etnega delavca iz Voska, ki je zažgal glev ter ukradel nekaj kokoši. Na vesti ima tudi posilstvo, ki ga je izvršil pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Petek je požar in posilstvo takoj priznal, tatvino kokoši pa trdovratno taji. * Usodni strel. Žalosten dogodek se je pripetil v eni zadnjih noči v Hvaletincih. 251etni Janez Holc iz Slavščine se je mudil pri svoji nevesti na obisku. Za to so zvedeli domači fantje, ki so kar obkolili hišo ter hoteli vasovalca pregnati. Holc se je skril v stranišče ter oddal skozi okno kar na slepo med gručo fantov iz samokresa strel, ki pa je bil usoden za 201etnega hlapca Konrada Polanca, uslužbenega pri posestniku Kvaru. Polanca je krogla zadela v prsa in se je pri priči mrtev zgrudil. Holca so orožniki iz Jur-šincev aretirali ter odvedli v ptujske sodne zapore. * Drzen vlom v gostilno. V eni zadnjih noči se je neznan storilec splazil na dvorišče gostilne «Jadrana* v Zavodni pri Celju, ki je last g. Lovra Ote. Razbil je dve šipi, zlezel v gostilniško sobo ter odnesel 3000 cigaret «Drava*, 800 cigaret ', 60 zavojčkov dunavskega in 30 zavojčkov savskega tobaka, 30 trabuk, 20 cigar «Operas*, 60 zavitkov cigaretnih papirčkov, 93 škatlic vžigalic, dva namizna prta in 350 Din drobiža. * Nočni uboj po svatovanju. Pred malim senatom v Novem Mestu se je zagovarjal 501etni posestnik Jože Vrtačič iz Zihovega sela, obtožen, da je letos 30. januarja ponoči ustrelil kmečkega fanta Antona Turka. Pri Vrtačičevih so praznovali poroko hčerke Marije. Zvečer so fantje prišli voglarit in Vrtačič jih je pogostil. Cez dobro uro so pridrveli nazaj in vrnili nekaj vina, češ, da je prekislo. Drugi dan so isti fantje voglarili pri sosedu Barboriču, na povratku pa so začeli pred .Vrtačičevo hišo razgrajati. Ker je Vrtačič to že pričakoval, se je oborožil s puško in se skril v hlev. Ko so prišli fantje mimo, je ustrelil v zrak. Takoj nato je videl prihajati od kozolca na dvorišče nekega moškega. Bil je Anton Turk. Vrtačič je sprožil. Turk se je po strelu obrnil in napravil le še kakih deset korakov. Pristopili so fantje, ki so ga dvignili. Fant je nato izdihnil. Tako obtožnica. Mala razpravna dvorana okrožnega sodišča je bila polna poslušalcev. Vrtačič se je po obširnem opisu žalostnega dogodka branil, da je izvršil dejanje iz strahu za svoje življenje, ker je bil trdno prepričan, da ga je hotel Turk kljub pozivu, naj odneha, napasti s kolom. Strah je bilo .Vrtačnika še posebej ob spominu na dogodek, ko sta bila pred leti na grozen način umorjena v Grčevju njega tast in tašča Mohorjeva (morilcev še do danes niso izsledili). Tudi Vrtačičeva žena Ana je izpovedala možu v prilog. Vse ostale priče pa so potrdile, da je obtoženec streljal na Turka brez vsakega povoda, ko je fantovska družba že mirno odšla mimo obtoženčeve hiše. Tedaj je Vrtačič v razdalji kakih 75 korakov oddal na družbo prvi strel, ki k sreči ni nikogar zadel. Turk, ki je obtoženca osebno poznal, ker je bil pri njem večkrat na dnini, se je vrnil z namenom, da obtoženca vpraša, zakaj je streljal. Ko je prišel nekaj korakov proti njemu, se je naslonil na smrečji kolec in šaljivo vprašal Vrtačiča: «Stric, menda pa vendar ne boste streljali. Saj me poznate b Obtoženec ga je ostro zavrnil: «Kaj misliš, da sem zastonj nabil?* Takoj nato je ustrelil. Turk je omahnil še nekaj korakov, nato pa se je zgrudil. Vrtačič je bil obsojen na leto dni zapora, pogojno za dobo treh let, in sicer zaradi prekoračenega silobrana. Kje ti pomaga sol Gospodinjstva brez soli si ne moremo misliti. Ne uporabljamo je samo kot dodatek k jedilom, ampak nam služi tudi drugje. 1. Če ti ugasne ogenj v štedilniku ali v peči, vrzi vanj malo soli in takoj spet vzplamti. 2. Če stepaš sneg iz beljakov, dodaj nekaj zrn soli in dobiš zelo trd sneg. 3. Z mešanico soli in kisa očistiš predmete iz medi. 4. Z ohlajeno vodo, v kateri si skuhala zelo dosti soli, obnoviš lesk starega pohištva. 5. Da pri pečenju ne škropi mast po štedilniku, deni v kožico nekaj zrn soli. 6. Sklede za pomivanje posode in kopalne kadi očistiš, če jih drgneš s soljo. 7. Sveže madeže od črnila odstraniš takoj s soljo. 8. Da črno blago ne obledi, ga peri v vodi, ki si ji dodala nekaj soli. Ribniška uganka. - ,« bodo lahko tudi vsi drugi člani JNS, ki se izkažejo! s članskimi legitimacijami. Na rednem občnem zboru krajevne organizacije JNS v Črensovcih je bil navzočen tudi poslanec g. Hajdinjak, ki je podal poročilo o svojem delovanju. Poročilo je bilo z odobravanjem sprejeto in g. poslancu so zborovale! izrekli zaupnico. Govorila sta še predsednik g. Škaberne in učitelj g. Binder. Tako živahnih zborov je bolj malo, kakor je bil ta v Črensovcih, kjer so bili zboro-^ valci odločno odklonili bivše strankarje in njihovo zgagarsko politiko. Kakor znano, se bo končna preosnova izvršila po občinskih volitvah. Zdaj obstoje štiri ob-« činske organizacije, in sicer v Čren-s s o v c i h s predsednikom Francem Škabernetom, podpredsedniki Ignacijem Magdičem, Josipom Kelencem in Josipom Tratnjekom in tajnikom Avgustom Bindarjem; v Lendavi s predsednikom evang. župnikom g. Aleksandrom Škali-čem, podpredsednikom notarjem dr. Peterlinom in tajnikom Josipom Gederjem; v Odrancih s predsednikom Andrejem Horvatom, podpredsednikoma Jankom Ozmecem in Matijo Bernja-kom in tajnikom Ignacijem Horvatom. V občini O r e š j u pa se bo občinski odbor JNS sestavil y nedeljo. AMERIŠKE NOVICE. Chicago, aprila^ V bolnišnici na Hancocku je podlegel posledicam operacije Jurij Gregorič, star 63 let. A -v-i X • vi V. 1 ™ 1- -u . j V Livingstonu je umrl 421etni Alojzij starihaj J „ £! * £ V Ameriki je živel 26 let. Zapustil je žeio in dve žala ozka steza. Na eni strani ribnika je sedel mladenič in bi moral na drugo stran ribnika. Ni pa smel po stezi in tudi preplavati ni smel ribnika. Kako je prišel na drugo stran ?> B: «Če ni smel po stezi, plavati tudi ni smel, a leteti ni znal, potem sploh ni prišel na drugo stran.> A: B: «Kako?» A: «Preplaval je ribnik.* B: «Če pa ga ni smel!» A: «Seveda ga ni smel, pa ga je kljub temu preplaval.. .* Na svoje je začel. Sodnik: Ali vam je pri vlomu kdo pomagal?* Obtoženec: «Ne, sem že dve leti samostojen.* Sploh ne. Gospa: «Dečko, koliko let šteješ?* Deček: «Ne vem.* * Gospa: «Kdaj si se pa rodil?* Deček: «Jaz se sploh nisem rodil, ker imam mačeho.. .* Bik in vol. A: «Kakšna je razlika med bikom in volom?* B: «Vol je teletov oče, bik je pa njegov domači prijatelj.* Iz rimske zgodovine. Profesor: «Kaj bi se bilo zgodilo, če bi Cezar ne bil umorjen?* Dijak: