ANGLIJA INTERNIRALA NEMŠKE DRŽAVLJANE , m p - CHICAGO, ILL., PETEK, 10. NOVEMBRA — FRIDAY, NOVEMBER 10, 1939 november 1 S Vsi sveti 2 Č Spomin ver.dui 8 P Hubert, škof + _«__SKarol Bar._<£ 5 N 23. pobink. 8 P Leonard 7 T Vilibrord 8 S Bogomir 9 <5 Teodor M P Andrej Avell * »J3_ Sc. Martin J 12 N 24. pobink. 13 P Stan. Kostka 14 T Jozofat 15 S Leopold AMERIKAN PRVI SLO VENSKI LIST K AMERIKI Geslo: 'Za vero in narod — na pravico rn resnico — od boja do imagel glasilo slov. katol. delavstva v ameriki in uradno glasilo družbe sv. družine v jolietu; s. p. družbe sv. mohorja 1 chicagi; zapadne slov. zveze v denver, colo., in slovenske ženske zveze v zedinjenih državah. (Official Organ of four Slovenian Organizations I NAJSTAREJŠI! IN NAJBOLJ JPRILJUBLJEH SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH ŠTEV LETNIK (VOL). XLVIII, a mirovni predlog Belgije in Nizozemske še ni uradnega odziva. — Anglija se posvetuje glede odgovora s Francijo. — Hitler odšel "na meditacijo". — Wilhelmina in Leopold skušala vzbuditi svetovno javno mnenje. Haag, Nizozemska. — Ugibanja, v kako svrho se je vršil nenadni sestanek med nizo-*emsko kraljico Wilhelmino in belgijskim kraljem Leopoldom j^dnji torek, o katerem je bi-0 včeraj poročano, niso sicer Prišla do ni kakega pozitivnega Zaključka, toda vsaj en sklep, prejet na tem sestanku, je Prišel v javnost, namreč ta, jja se podvzame nov mirovni k°rak,_ da se konča sedanja v'°jna. V resnici ste obe vladarski osebi še isti večer na-povili tozadevni apel na vse ri države v vojni, Anglijo, Francijo in Nemčijo. Prvi odzivi, ki so prišli na ta apel, niso jtakšrii, ^da bi ^ogli vzbuditi posebno upa-dasi uradno še nobena ^ržava ni podala izjave. Iz Anglije se sliši, da se bo tam-(ajšnja vlada najprej posvetovala s Francijo in s poljsko Vado, in potem bo šele podala ' VoJ odgovor, na kar bo slekla tudi Francija bržkone s Podobnim odgovorom. V na-P^ej pa se že trdi, da bo An-v svojem odgovoru ponora Chamberlainove besede, jih je ta izrekel v septem-na tedanji Hitlerjev mi-lovni predlog, namreč, da je Anglije, ' 'da reši Evropo finega in ponavljajočega se rahu pred nemško agresivno in, da omogoči evrop-| narodom ohraniti svojo ^odvisnost in svobodo." Šele, adar se bo od strani Nemčije adostilo te m zahtevam, bo ^giija pripravljena, govoriti 0 ^iru. k Nemčiji pa niso niti urad>-1 krogi, niti časopisi posvetili °sebne pozornosti mirovne-\ apelu in so se vesti o njem ob ''avile med manj važnimi ].°vicami na notranjih straneh v .v. Vendar pa je pričako-v '> da naziji ne bodo zade-ve kratkomalo zavrgli, mar--ee• da utegnejo še celo veli- ko k afero napraviti iz nje. Do-^tl Za Je V tem' Se Je NEMČIJA IZ-GUBLJAVPLIV Ogrska se skusa izmotati Iz zvez z na z)1'ji. ' Budapesta, Ogrska. — Ogrska se še vedno smatra kot nekaka varovanka Italije ter jo zato tudi rada posnema. Tako so na njo napravile velik vtis zadnje izpremembe v italijanski vladi, ko so bili iz te odslovi j eni vsi goreči pristaši nazijev, in pripravlja se,da bo ona isto storila, namreč, da se bo na lep, toda temeljit način izmotala' iz zvez z Nemčijo. Slediti utegne pri tem celo prememba vlade. S svojim paktom z Rusijo je Nemčija Madžare dokaj razočarala', kajti prej so ti smatrali nazi-je za nekako trdnjavo proti boljševizmu in so se jim tudi pridružili v protikomunistič-nem paktu. Zdaj vidijo, da je bil ta pakt le komedija. -o- VELEINDUSTRIJALEC POBEGNIL IZ NEMČIJE Amsterdam,Nizozemska. — Eden tukajšnjih "'listov je zadnji torek poročal, da se iz zanesljivih vesti ugotavlja, da je eden največjih industrijalcev v Nemčiji. Fritz Thyssen, pobegnil v Švico ter je pustil vse svoje pi*emoženje, ki se računa na 80 milijonov dolar-jev, v Nemčiji. Pobegnil je očividno zato, da se umakne nazijem. Zanimivo je pri tem, da je bil ravno ta mož eden glavnih podpornikov Hitlerja, ko je ta prišel na vlado v 1933. Naziji so mu nato poverili veliko oblast, da je postal glavna ekonomska avtoriteta v zapadni Nemčiji, izvzemši v poljedelstvu. Obenem je bil tudi državni svetnik in član državnega ekonomskega odbora. Pri zadnjim preurejeva- RAZGOVORI Z JAPONSKO Japonska dela priprave za pogajanja z zapadom. Šanghaj, Kitajska. — Med Japonsko in Zed. državami, ter istočasno bržkone tudi Anglijo, se utegnejo otvoriti v kratkem razgovori glede raznih spornih vprašanj na Kitajskem, ki so zadnje čase spravila Japonsko v dokaj napete odnošaje z zapadnimi velesilami. Dohod enega japonskih ministrov semkaj se smatra kot znak, da pride kmalu do teh razgovorov. V resnici se je ta minister sam izrazil, da je njegov namen, položiti temelj za poznejša pogajanja, v Washingtonu in drugod. "HAM AND EGG" NAČRT PROPADEL San Francisco, Cal. — Kalifornijskim volilcem se je zdel načrt, po katerem bi dobila vsaka brezposelna oseba, stara nad 50 let, p0 $30 vsak četrtek, očividno preveč sadjarski in nepraktičen. Načrt, ki je bil znan pod priimkom "Ham and egg plan," je prišel zadnji torek na splošno glasovanje, toda skoraj dvakrat več volilcev se je izrazilo proti njemu kakor zanj. PIJANEC SE SAM PRIPRAVIL V JEČO Hammond, Ind. — proti tu kajšnji policijski stražnici jo' Pa se i5,-°gne.i° nameravanemu je prikolovratil zadnji torek KRIZEMJVETA — London, Anglija. — V nižji zbornici je eden vladnih članov v torek objavil, da se je odpravila smrtna kazen za vojake, ki zakrivijo dezertaci-jo, strahopetnost, spanje na straži, ali kaj podobnega. Smrtna kazen pa ostane še za umor, upor in veleizdajo. — Bukarešta, Rumunija. — nju nazijskega vodilnega osob-|er takoj v torek'zvečer od- i'a Pa j.e bil Thyssen potisnjen Hal v Svoje gorsko bivališče v ozadje ter je končno stopil v ^erchtesgaden na Bavar-^ e*n> kamor se naVadno uma-kne "na meditacijo" pred vsa-važnejšim korakom. Tako 0 najbrž tudi zdaj tamkaj direktno opozicijo proti nazijem. Oponirati v Nemčiji pa ni zdravo in tako je moral Thyssen zdaj pobegniti. zvečer neki moški in z zaple-tajočim se jezikom vprašal dva, pri vratih stoječa policista, kaj mislita o njem, ali je res pijan. "Res," sta policista odgovorila: "Nič ne verjamem!" odvrne možakar in odjadra v stražnico ter vpraša tamkaj uradnika, če je res, kar sta mu policista povedala. "Prav gotovo je res," odvrne uradnik. "In, da dokažem, da je res, vas bom zaprl čez noč." Mož, ki si je na tak lahek način preskrbel prenočišče,je bil neki 35 letni Hunter Imes. -o- ANGLIJA RAZPIŠE MILJARDNO POSOJILO London, Anglija. — Nižja zbornica je zadnji torek odobrila vladni načrt, da se razpiše javno posojilo za okrog ene miljarde dolarjev, kaj- bi deloma pripomoglo h kritju vojnih stroškov. Kakor se računa, bodo stroški za vojno znašali za to leto okoli osem miljard dolarjev in preostanek se namerava zbrati z zvi-šanimi davki in s privatnimi posojili. izmenjavanju n a :r o d nostrfih manjšin med Nemčijo in drugimi državami, je dosti tukajšnjih Nemcev zaprosilo, da se DIPLOMATI AKTIVNI Snujejo se razni načrti za rešitev balkanskega vprašanja. — Rumunija predlaga vojaško zvezo. —o— Belgrad, Jugoslavija. — Pri reševanju usode Balkana se vrše živahne diplomatske aktivnosti v prestol icah raznih velesil, k^kor tudi v balkanskih državah samih. Tako se trdi, da je jugoslovanski poslanik v Turčiji, M. Šumenko-vič, prinesel semkaj podrobnosti o načrtu za nevtralnost-ni balkanski blok, ki ste ga sestavili Anglija in Turčija. V blok bi bila vključena po tem načrtu tudi Bolgarska in se bo Anglija še posebej obrnila na njo. Za ta blok živahno deluje tudi Italija, in v to svrho baje že vodi razgovore s Turčijo. Italiji je predvsem za to, da zaustavi ruski vpliv na Balkanu, in njeno časopisje je zadnji torek z vso silo pričelo napadalti Rusijo, kar je bilo prvič, odkar se je sklenil med njeno zaveznico Nemci- iz Jugosiavijm Trdno prijateljstvo med Jugoslavijo in Bolgarijo, je najlepša garancija za boljšo bodočnost celega Balkana. — Župan Dr. Adlešič je izročil torpedovki "Ljubljana" zastavo. — Še drugo iz stare domovine. jih sprejme za člane v politični stranki rumunske edinosti, jo in Rusijo znani prijateljski — Panama. — Vlada je iz- pakt. dala v torek odredbo, po kateri je prepovedan podmorni- Drugi predlog za rešitev balkanskega vprašanja pa je, kom bojujočih se držav vstop ka,kor se jz zanesljivih krogov v panamske vode in pristani- twjj( podal to sredo rumunski šča, izvzemši v slučajih izred- kraij Karol. Po njegovem na- ne sile. • naj Se sedanja balkan- 0 ska zveza, obstoječa iz Rumu- OHIO POBIL NAČRT ZA VIŠJO POKOJNINO Cleveland, O. — Z veliko večino glasov, namreč okrog 3 proti 1, so volilci v tukajšnji državi zavrnili načrt, ki je določal, da ima vsaka oseba, ki' ni zaposlena in je stara nad 60 let, dobiti pokojnine na mesec od $40 do $50. Sklad za to bi se po načrtu dobil iz -obdavčevanja zemljišč, vrednih več kot $20,000. Zagovorniki predloga pa s tem porazom ne bodo odnehali. Kakor se je izrazil Bigelow, ki je načrt zasnoval, se bo zadeva prihodnje leto v preurejeni obliki ponovno predložila volilcem. nije, Jugoslavije, Turčije in Grčije, pretvorila v pravo vojaško zvezo, naperjeno proti Vsaki nebalkanski državi,, ki bi se skušala vriniti na Balkan. K tej zvezi bi pozneje iahko pristopili tudi Bolgarija in Ogrska. -o- CLEVELANDSKI ŽUPAN TRETJIČ IZVOLJEN Cleveland, O. — Volilci v tukajšnjem mestu so si pri volitvah zadnji torek postavili na župansko mesto ponovno sedanjega župana Burtona. Županski termin v tem mestu je dve leti in Burton je bil to-časno izvoljen za tretji termin. ^tavii odgovor in prišel z Pred svet. ■ a sta; imela Wilhelmina s svojim apelom ^Leopold , ene namene, o tem ni no-e8a dvoma, kajti oba sta njlr°|jubna, kakor ste tudi državi. Da pa sta prišla i .te odločitve ravno zdaj in t0 tejn tudi tako nenadno, za l)e predno bodo napadli OBLETNICA REVOLUCIJE Moskva, Rusija. — Sovjetska Rusija je obhajala zadnji i;orek 22. obletnico izbruha revolucije, ki je strmoglavila carja. Dan se je praznoval z običajnimi govori in vojaškimi paradami. NOV POSLANIK V VATIKANU Rim, Italija. — Novim italijanskim poslanikom v Vatikanu je imenovala italijanska vlada v torek prejšnjega ministra za propagando, Dino Alfrierija. ravno tisti državi, ki ste skušali posredovati za mir, kajti s tem bi se nemalo očrnili pred celim svetom. Anglija je ustanovila posebno taborišče za nemške državljane, kjer bodo morali ostati, dokler se vojna ne konča. V teh taboriščih so zaprti tudi ujeti nemški mornarji. Gornja slika kaže vojaka, ki straži to taborišče, ograjeno z žico. Za vojne ujetnike je ustanovljeno posebno taborišče, O prijateljstvu Jugoslavije in Bolgarske Beograd, 29. okt. — (J.K.) — Beogradski list "Delo" piše v svoji včerajšnji številki pod naslovom "Bolgarska politika na pragu" med drugim tudi tole: — "Če ostaneta ob dogodkih, ki se odigravajo in se še morejo pojaviti, Jugoslavija in Bolgarska na terenu tiste solidarnosti in onega močnega prijateljstva, ki je tako prisrčno razglašeno v zadnjem času in ki najbolj ustreza življenjskim interesom naših dveh bratskih in sosednih držav, potem lahko mirno zremo v bodočnost Balkana. Ključ položaja na Balkanu tiči v dveh centralnih balkanskih državah, v Jugoslaviji in Bolgarski. — V Jugoslaviji jo danes po srbsko-hrvaškem sporazumu ena viada, ki se opira na najširše narodne mase in razumno ter čuvstveno zasleduje razmere na Bolgarskem in želi tej bratski deželi napredovanja v sporazumu z Jugoslavijo. Nova vlada na Bolgarskem ima na čelu človeka, ki se neprestano poteguje za jugoslovansko-bolgarsko prijateljstvo. Zato se upravičeno veruje, da se bo vodila ta politika tudli še za naprej. Po tem bi premena osebnosti nekaterih bolgarskih ministrov ne imela pomeniti kake vidne izpremembe v stališču Bolgarske tudi v njeni dosedanji težnji po tem,da ostane solidarna z drugimi balkanskimi državami in da z vsemi svojimi močmi prispeva k obdržanju miru," — Zaključuje omenjeni beogradski list "Delo." Lepa morska slovesnost Ljubljana, 9. okt. — V Splitu je bila v soboto dopoldne lepa mornarska slovesnost. Poveljstvo jugoslovanske vojne mornarice je prevzelo v našo mornarico novo zgrajeno torpedovko, ki nosi po slovenski prestolnici i m e "Ljubljana." Nova torpedovka je povsem enaka dvem že izgotov-Ijenim torpedovkam 'Beograd' in "Zagreb." Slovesnosti so se udeležili visoki zastopniki vojaških, mornariških in civilnih oblasti. Mesto Ljubljano je zastopalo posebno odposlanstvo na čelu z županom dr. Adlešičem. Dr. Adlešič je ob tej priložnosti izročil torpedovki kot dar mesta Ljubljane krasno zastavo z ljubljanskim mestnim grbom. Imel je lep nagovor, v katerem je poudaril med drugim, da naj torpedovka "Ljubljana" pod to ponosno zastavo pomaga obvarovati mir. Pozval je mornarje, naj ohranijo dediščino, ki so jo prejeli po svojih slavnih prednikih, ter naj obvarujejo sebe in svojo čast ter to častno bojno zastavo. Po blagoslovitvi zastave se je poveljnik ladje kapetan fregate Josip Ahlin v izbranih besedah zahvalil za krasno darilo ter izrazil pripravljenost posadke, da bo branila zastavo in naše morje. V imenu kr. mornarice je spregovoril še kontreadmi-ral Marjaševič, nakar so med sviranjem državne himne potegnili zastavo na ladijski drog. , Prvi sneg Ljubljana, 28. oktobra. — Sinoči je v Ljubljani padal prvi sneg, ki se pa ni dolgo držal. Slovenske planine, zlasti na Gorenjskem, so pa že skoro meter na debelo pokrite s snegom. — Močno je snežilo tudi v Liki, kjer je vsled tega velika razrvanost v prometu. Smrtna kosa V celjski bolnici je umrl Jurij Pilko, posestnik iz Zibiko star >16 let. — V Ljubljani je umrla Marija Banovec, rojena Urbane, branjevka stara 74' let. — V Trbovljah je umrl Jakob Božič, gostilničar, mesar in posestnik. -o- Nesreča V ljubljansko bolnico je bila pripeljana v nezavestnem stanju Marija Kuhar, 52 letna delavka na žagi barona Borna pri Sv. Ani na)d' TržiČem na Gorenjskem. Kuharjeva je nakladala drva na vagon, h kateremu so hoteli priklopiti še en vagon. Pri tem je prišlo do nesreče, da je odbijač vagona zadel v Ano in jo vrgel daleč po tleh. -o- Pod tramvajem V Mosta je povozil tramvaj delavca Jožeta Zadnika z Brezij. Zadnik je stopal ob tramvajski pi'ogi in preslišal zvonenje tramvaja, ki ga je zadel in ga podrl na tla, da se je Zadnik močno poškodoval. Družinsko Pratiko za prestopno leto 1940, smo pravkar prejeli. Letošnja Pratika ima 16 strani krasnih slik o krasno uspelem kongresu Kristusa Kralja. — Vrlo znamenit je članek v Pratiki: "Glejmo jasno!" — Sploh v Pratiki je vse zelo zanimivo. Naročite si jo takoj, dokler je na roki. Stane s poštnino 25 CENTOV Naročila sprejema: Knjigarna amer. slovenec, 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL. pmc mr storilo, da obdržimo to mladino zase, se vsaj pri nas ni-ro posebno obnesli. Dobili smo jo medse, imeli nekaj časa med seboj, samo da nam je potem zopet —ušla. Po eni strani ji nismo mogli dati tistega, kar si je želela in si še želi — doma. Po drugi strani pa je pri vsakem poskusu manjkalo vezi, tiste jake moralne sile, ki bi jo držala privezano na nas. Za globlje ideale, s katerimi' mi starejši pojmujemo važnost sodelovanja mladine z nami, ona ni dovzetna. Premlada je za to. Njej se hoče zabave in razvedrila. Ima pa nekaj, s čemer je bila obdarjena že ob rojstvu kakor smo bili mi, in kar so ji skozi prva leta pomalga-li negovati tudi v šolah, kakor so nam — vero. Vero v mogočnost sile nad človekom, ki jo uči cerkev, vero, ki ji narekuje dolžnost spoštovanja do svojih staršev in do svojega bližnjega. članic, in to aktivnih, ki redno posečajo vaje ter se voljno pokore disciplini, ki je pri takih ustanovah glavni predpogoj za uspešno delovanje. Z naraščanjem kluba je naraščalo tudi delo za oba učitelja in treba je bilo med mladino samo najti primernega na-daljnega pomočnika. Odkrila sta več talentov, a zlasti dobrodošel jima je bil mlad, tu rojen fant, po imenu Leo Mu-škatevc, kateremu sta bila glasba in petje prirojena že po očetu, znanemu pevovodji Cirilu Muškatevcu. Mladi Leo je že takrat posečal in še po-seča tečaje za muziko in glasbo na tukajšnjem državnem učiteljišču, ter je bil zato kot nalašč poklican, da prevzame vodstvo cerkvenega petja na koru ter narodne pesmi v klubu. Tako so vsi trije pripravljali dolge mesece in končno pripravili nedeljski večer, ki zasluži, da ga imenujemo višek nase dosedanje dramske aktivnosti s tu rojeno slov. mladino. Vprizorili so kar dve opereti, eno slovensko in eno angleško, ter nam odkrili v njih nove talente, za katere doslej nismo vedeli. Program je pričel z vrsto narodnih pesmi, ki jih je pel moški oktet, v katerem je sodelovalo tudi nekaj starejših članov. Dobesedno na noge pa je vzdignila vso dvorano (in s tem mislimo nabito polno dvorano, kakršne že dolgo, dolgo nismo videli) neka povsem nova, iz češčine na slovensko prilagodena "Mi smo nahajala tudi dva odlična zunanja gosta in sicer gl. predsednik K. S. K. Jednote Mr. John Germ ter mladi slovenski doktor iz Jolieta, 111. John Kuzma, ki trenutno prakticira zdravilstvo v tukajšnji okrajni bolnišnici. Oba gosta je g. župnik Schiffrer navzoči publiki predstavil. Redko se zadnja; leta pri nas zgodi, da vidimo na odru res kaj posebnega in omembe vrednega, oziroma bolje rečeno,da sploh vidimo kako predstavo. Dramske predstave so j postale tako redke, da smo že skoro pozabili, kdaj smo zadnjo videli. Ali je to znamenje staranja? Ali pa je vzrok iskati drugje? Vsekakor, kadarkoli doživimo katero, zlasti če je taka kot je bila ta, je to dogodek, ki je vreden, da se ga z£K>eleži. "Obzcr" Dog Svrcad m Nudili smo ji prvo — razvedrilo in zabavo — kolikor smo pač vedeli in znali, nismo' muzikanti." Spremljana je bije pa mogli prepričati o potre- la za vsak instrument s LEMONTSK1M PRIJATELJEM Bridgeville, Pa. Naročnikom lista Ave Maria in tudi drugim, naznanjam, da sem prejela koledar "Ave Maria" za leto 1940. — Kot po navadi, mi priskočijo na pomoč Mrs. Cetinski, iz Reading, Pa., Mrs. Smole iz Presto, Pa. in Mary Ferlič iz Cuddy, Pa. Te mi pomagajo pri razprodaji zgoraj omenjenega koledarja. — Kot vsako leto, je koledar Ave Maria tudi letos zelo bogat in j ako zanimiv. Krasijo ga številne slike, tudi one cd lepega novega kolegija in samostana, ki ga grade v Le-montu. — Nad vse je zanimiv popis mladega življenja Šim-novega Ganeta. Kdo je bil ta Can, bote šele izvedeli ko dobite koledar v roke. Zato le pridno segajte po njem. Koledarji se dobe pri meni in pa pix zgoraj omenjenih materah. Cena mu je samo 50c., pa je te svote vreden samo Šimnov popis. — Glede pratik vam povem, da sem jih prejela te dni v Puebelske vesti Pueblo, Colo. — Društvo Najsv. Imena je priredilo zad-njo nedeljo takozvano "No* velty Party" v farni dvorani, ki je rodila jako dober uspeh; — Pred kratkem smo imel' kakor že poročano slovensk" poroko. Poročila sta se žen"1 Anton Stupnik in nevesta Doroteja Perko, oba iz ugledni*1 slovenskih družin. Obilo sre-če. — Bolniki zadnjih dni so-Mr. Jerry Zdrave, Mrs. B°se Pritekel, Mr. Joe Godec, John Peček, Mrs. Gnidica, se je nahajala v bolnišnici) a je že doma, ter Mrs. Koma"' Vsem želimo čimprejšnje?3 okrevanja. bi, zakaj je v njenem lastnem interesu, da se nas drži in da ostane zvesta svojemu narodu. Zato je, ko se je najedla zabave in razvedrila doma, zopet šla iskat iste drugam. V problem, v kolikor je prizadeta vanj milwauška naselbina, je končno s prihodom Rev. Anton Schiffrer j a kot župnika, posegla tukajšna slovenska fara Sv. Janeza Ev. Sam velik in vnet prijatelj dramatike je začel zbirati mladino okoli sebe in ji jel vtepati v glavo pravilno izgo- , , , razprodajo in vam priporočam, mermmi gestami celokupnega1 okteta, kar je njeno zabavnost le še povečalo, vodila pa sta jo (vsak na svojem koncu) naša znana pevca Igi Gorenc in Frank Zakrajšek. Za oktetom so nastopile male deklice in dečki (kakih 30 po številu) z drugo zbirko narodnih pesmi,katere je na klavir spremljala Miss Mary Mo-žina. Tudi ta skupina je odnesla viharje priznanja za Švoj korajžen, iepo ubran in ljubek nastop. Za njo je prišla na vrsto že da se oglasite za nje pri meni. — Pozdrav vsem čitateljem in naročnikom. M. U. Rojak zadet od avtomobil® Cleveland, O. — Ko je o«1 dan 70 letni Ignac Skok2 East 64th Street stopil na cesto, je zadel vanj neko avtov mobilist in ga podrl na ti* Težko ranjenega moža so ta" ko j odpeljali v St. Alex's bolnišnico, toda je že med podlegel. Rojenice Milwaukee, Wis. — Zadnje dni so se oglasile vile roje»,c. pri poznani slovenski druži11' Mr. in Mrs. John Androjna ^ So. 44th Street in jim podal'1' le luštno deklico, katero so * stili na ime Ann-Shirley- ^ Potem so obiskale tudi dru2' no John J. Lenko, Jr., na S0' 6th Street in pustile pri PJ' krepkega fantka. — IstotaL so prinesle luštnega fan1* tudi družini Mr. in Mrs. Ff» Cezarc na So. 18th Street. Castitke! Nagla smrt Tukaj J' ni1 Cleveland, O. -nagloma umrl rojak Zevnik, v starosti 55 let. čer, po večerji, se je pripr3 vorjavo slovenskih besed. Do- prej omenjena spevoigra v bil si je kot pomočnika tudi mladega, energičnega tu rojenega. Slovenca, domačina Mil-waučana, Rev. Louis Korena, s katerim sta se končno lotila težavne naloge spraviti na oder prve slovenske spevoigre, proizvajane izključno po tu »■ojeni slovenski mladini. Prvi uspeh je bil dosežen. Mladina ne samo, da je našla pri tem svoj "fun," pač pa se je tudi naučila respektirati svoja učitelja, do katerih je podzavestno začela čutiti obveznost, da sledi njunim naporom. Prvi uspeh je kmalu rodil slovenščini "Madame Pompadour in njene mačke," v kateri so našega zalega fanta Lud Krošelna spremenili v še lepšo madam. Z drugimi besedami, on je igral odnosno pel would-be gracijozno, v svoje mačke zaljubljeno zarjavelo devičico, pri čemer mu je pomagal kot sluga Al Penne. Tej je sledil angleški komad, ki je po svoji slikovitosti pestrih kitajskih kostumov in splošni krasni izvedbi brez dvoma odnesel krono večera. Kakor rečeno dvorana je bila nabito polna kot že dolgo ne. Med avdijenco sta se GLAS SLOVENSKEGA FARMARJA IZ KANADE Lipton, Sask, Canada Priloženo pošiljam naročnino za "Am. Slovenca" in "Novi Svet." Lepa hvala, da ste mi pošiljali list v redu. Letos smo imeli slabo letino, zato sem tudi malo zakasnil z naročnino. Toda povem pa, dal brez mojega dolgoletnega prijatelja "Am. Slovenca" bi ne mogel biti. Tu okrog ni nobenega Slovenca. Nikoli ne slišim ljube slovenske besede govoriti. Ko bi "Am. Slovenca' ne prejemal, bi bil gotovo že slovensko pozabil. Ta pa me redno Vsak dan obiskuje in iz njega zvem, kako se naš tod po svetu komandira. Za mene je to zanimivo. Še enkrat hvala za redno pošiljanje in -želim veliko novih naročnikov "Am. Slovencu" in "Novem Svetu", kar ta dva lista res zaslužita vsestranskega priznanja. J. Erzar. A» da gre na delo. Potožil je. čuti močne bolečine v srca in kmalu nato se je yj j zgrudil na tla. Takoj je.v odpeljan v Polyclinic boln)S , co, toda je izdihnil že 111 potjo in sicer za srčno kaP'.j Pokojni je bil rojen v Cm^ vasi in je prišel v Amerl.; leta 1907. Zapušča ženo starše, enega uiiita m ;g 'stre. Ena njegovih sester ^ redovnica. Pokopan je bil ^ nji ponedeljek. šest otrok. V stari dom? brata in tri se- Operirana Cleveland, O. — operacije je bila odpel j a"^. bolnišnico Rose Hanko s SP cer Ave. — Prijatelji ji ^ skorajšnjega povratka POSLUŠAJTE naj' rsako nedeljo prvo i» 11 starejšo jugoslovansko ^ dio uro od 9. do 10. ure poldne na WGES ISfiO kilocycles. pos stal*' rARZAN EN SLONOVI LJUDJE (Metropolian Newspaper Service) Napisal: Edgar Ricp Rlirroilffh« Ifc-' 1+ m Vrata v visoko ograjen prostor, v katerem sb bili sloni, so bila odprta, skozi rije je mogočna stopal V areno izredno velik slon. Komaj je bil prestopil vrata, že je dvignil svoj dolgi rilec visoko v zrak in zatrobil s t?ko moejo, da je pretresalo ozračje. Oti vstfh so se obrnile proti njemu. Močan.divji mož, kot je imenovala Tarzana, ji je, kljub temu, da je izvajal v areni prava čuda, p6stal do konca zoprn. Sedaj bo vendar enkrat tudi njega konec, kakor tudi Valthorja. Na 1 sedežih okolu je pa tisoč src utripalo v razburjenost), ker so vzljubili Tar-ki jim je pokazal svojo moč. Pa tudi do Valthorja so imeli sočutje, saj jim je bil dobro znan po svojih' junaških činih še iz prejšnjega življenja, ko je bil spoštovan vitez. — Sprva slon Tarzana in Valthorja niti opazil ni, ko sta stala sredi arene. Jezno je stopal okolu ob 2idu, da bi kje našel izhod in, pobegnil v svobodo. jWkf 10. novembra 1939 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 9 Družba sv. Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Vstanovljena 29. novembra 1914. v Zedinjenih Državah Inlltftf 111 Inkorp- v dr2> Illinoi0 Severne Amerike. ^vUCZ. JUiiCl, lil. 14. maja 1915. Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich, 429 N. Chicago St., Joliet, 111. podpredsednik: Joseph Klepec, 903 Woodruff Rd., Joliet, 111. 2• Podpredsednik- Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St., Ottawa, 111. Tajnik: Frank J. Wedic, 301 Ume Street, Joliet, 111. Zapisnikar: Paul Laurich, 414 No. Broadway St., Joliet, 111. blagajnik: John Petrič, 1004 N. Broadway St., Joliet, 111. puhovni vodja: Rev. Anzelm Murn, Willard, Wis. Načelnik publikacijske propagande DSD.: Rev. Aleksander Urankar, OFM., 1852 W. 22nd Place, Chicago, 111. vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 452 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1748 W. 21st St., Chicago, 111. Joseph L. Drasler, 1025 Wadsworth Ave., North Chicago, 111. Joseph Jerman, 20 W. Jackson St., Joliet, 111. POROTNI ODBOR: Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpsburg, Pa. Mary Kremesec, 2323 So. Winchester Ave., Chicago, 111. John Nemanich, 650 N. Hickory St., Chicago, 111. Predsednik Atletičnega odseka: John Rolih, 528 Bluff St.. Joliet, Illinois. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd, Ch.cago, 111. Do dne 1, januarja je D. S. D. izplačala svojim članom in članicam, ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin, ter bolniških podpor v znesku $177,062.30. k Sprejema se člane in članice od 16. do 55. leta. V mladinski odde-Pa od rojstva do 16. leta. Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 in $1000.00. Izdajajo se raz-^čne certifikati "Whole Life", "Twenty Payment Life", in "Twenty *ear Endowment". Vsaki certifikat nosi denarno vrednost, tudi Cen-tralna bolniška podpora. Družba sv. Družine 113.70% solventna. Rojaki(inje) 1 Pristopite v njeno sredo. Za nadaljna pojasnila se obrnite na Glavni Urad — 301 Lime St., J°liet, Illinois. IZ URADA GL. TAJNIKA D. S. D. hijeni člani in članice:— Primoran sem se vam javno pritožiti, da imamo na glavnem l^du nepotrebne sitnosti in to zaradi nekaterih članov in članic, ateri ne plačevajo redno svoj mesečni asesment. Pravila in certifikati nam natančno to vse dopovedujejo, da Segmenti morajo biti plačani vsaki mesec in da če ni asesment po 90 dneh se član(ica) sam suspendira in tako izgubi vse '^Vice do podpor in posmrtnin. Imeli smo zdaj v kratkem času nekaj takih slučajev, ker ni bil lament plačan več mesecev, tudi se niso ozirali na opomine iz glav. urada ali na opomine tajnika ali tajnice, primerilo se pa le> da so zboleli, v enem slučaju je bila tudi operacija potrebna, in ni bilo mogoče nakazati nobenega plačila. Žalostno je to, am-^ ni za pomagati. Ako se člani ali članice ne zanimajo ter tudi na opomine nič ,, dajo, potem ni drugega za misliti, da taki nočejo biti več član ** Slanica in v večini takih slučajev je to tudi resnica in je bilo v^o tudi že dokazano, ker se ni na opomine nič dalo in ga je sre-f|) tajnik ali tajnica in osebno vprašal (a), kaj misli o društvu J? °dgovor je bil, o, jaz sem pustil (a) društvo. Če pa med tem ča-y se pa kaj primeri, potem pa ja; vse so pripravljeni poplačati. se izgovarjajo, da nemorejo plačati, a ko se pa kaj zgodi, % pa vse obenem plačajo. Kako, in zakaj ? Moram tudi omeniti, da je na glavnem uradu znano, da eni tl*di tako nespametni, da nočejo plačevati svoj asesment redno I ^di kakšne osebnosti, katere imajo zoper kakega uradnika ali vodnico, katere osebnosti pa več škodujejo njim, ko pa tistim, zo-katere jih imajo. Imamo tudi člane in članice, kateri imajo Navado plačevati asesment obenem za več mesecev, za nazaj, Pa tudi ni prav; asesmenti morajo biti plačani v naprej in ne ta nazaj, in kakor že rečeno poprej, ko poteče 90 dni. Ce se mora-6 držati reda drugod, zakaj se ga ne bi tudi tukaj. , Torej, naj si to zdaj vsaki zapomni, da se nič drugega ne ^teva, kakor samo, da se vsi držimo enega reda in to pomeni za ^• bodisi glavne uradnike ali katere druge. Vse stvari pridejo L ttl3nika ali tajnico, in če ni kaj prav, so oni prvi in tako jih po-^ ^di sovražijo, če ni mogoče zadeve rešiti članu ali članici po 3lil°vi volji. ^a glavnem uradu smo se naveličali imeti take nepotrebne J.n°sti. Ce kdo ne plača za eno ali drugo stvar, jo tudi nemore Sevati. Zato se prosi, da to vpoštevate, da preden se obračate v taksne podpore, da pazite, če se niste sami suspendirali. To da pazite, če imate plačan asesment. k Tako nam pravila in certifikati določajo in tega reda se rao-> 1110 držati. Kdor se ga pa ne drži in se ne briga, ako je v do- VOZILO, NAMENJENO ZA JUŽNI TEČAJ 1)] ^ m stanju ali ne, si pa mora sam sebi pripisati posledice v slu-Ju kakšne nezgode. 2a D.S.D., FRANK J. WEDIC, gl. tajnik. 35 tonsko vozilo — "snežna ladja" — za katerega jc izdelal načrt admiral Byrd, ki ga bo vzel s seboj na svojo novo ekspedicijo v kraje ob južnem tečaju. Ta ogromni kolos je 55 čevljev dolg in 15 čevljev širok. Kako se bo obnesel v zasnešenih pokrajinah, je še vprašanje; pri potovanju iz Chicage v Boston ni bil posebng uspešen. mo skupno proslavili 25 letnico društva št. 1, DSD. — Ko sem se razgovarjal z dvema uradnikoma, sem jima rekel, kako bo kaj naša 25 letnica izpadla, kako so vstopnice. Prvi mi reče, da je svoje že prodal, drugi mi potrdi isto. Jaz sem pa mislil, da se bom jaz tukaj postavil in jima povedal, da sem tudi jaz svoje prodal, pa sta me prekosila. — Dragi mi člani in članice vseh treh društev. To je že dober doka^, da je odbor pridno na delu. Prosim vas, da tudi vi storite svojo dolžnost, pa bo dvorana1 natlačeno polna. — Program je že opisal naš tajnik John Barbič, zato meni ni potrebno tega ponavljati. Omenim naj le, da se bota na vratih oddala dva ameriška ptiča, ki jih purmana imenujemo in sicer eden popoldne/ drugi zvečer. Ne zamudite prilike, ki se vam hudi in pripeljite s seboj tudi svoje prijatelje. Na naši zadnji seji smo bili kaj veseli, ko je po več mesecih prišel zopet na sejo naš glavni blagajnik John Petric in je rekel: Hvala Bogu, člani, zopet vas vidim in poznam. — John je namreč srečno prestal operacijo na očeh in mu pri tem častitam. — Naša Zveza slovenskih društev se pripravlja, dai nam v kratkem priredi zopet lepo zabavo. Društva ki spadajo v to zvezo že pridno delujejo. — Tem potom vas vabim, da se naše prireditve udeležite in s tem bomo vsi pokazali, da smo zvesti člani Zveze. — Še enkrat vas cenjeno članstvo opominjam, da pojdimo vsi na delo za novo članstvo in 19. novembra ne pozabimo priti v našo farno dvorano. — Prav tako pa vabim tudi vse cenjeno občinstvo' v Jolietu, da nas ta dan v velikem številu poseti. — Vsem bratski pozdrav! John Nemanich vse to tako mala vstopnina, borih 25c, zato res ni vzroka, da bi naši zavedni člani in članice, kakor tudi ostali rojaki, prijatelji in prijateljice, ne napolnili dvorane, popoldne in zvečer, do zadnjega kotička. Zato vas še enkrat opominjam in yabim, da pridete zlasti vsi člani in članice. Ce hočemo da bo taj kard party dosegel uspeh, moramo vsi složno sodelovati. Vse hvale vredno je, da so nekateri že obljubili to in ono stvair, ki jo bodo darovali za to našo prireditev. Kateri se hoče pridružiti tem vrlim po-žrtvovalcem, se prosi, naj kar prinese svoj dar do katerega odbornika društva h kateremu spada in sicer pravočasno,kajti prireditveni odbor bi rad vedel koliko nagrad ima še preskrbeti, da bodo igralci in udeleženci vsesplošno zadovoljni. Prosim torej, poskrbite, da to svojo majhno dolžnost izpolnite do 15. novembra in se vam že v na'prej zahvaljujem za vašo naklonjenost in darežljivost. — V upanju, da se vsi zdravi snidemo v nedeljo 19. novembra na zabavnem kardi party, vam kličem na veselo snidenje in prisrčno dobrodošli! Naš sobrat Frank Pullman, se je moral podvreči operaciji, katero je srečno prestal in mu želimo skorajšnjega okrevanja. — Pozdrav. John Barbič, tajnik -o- IZ URADA DRUŠTVA SV. CECILIJE ŠT. 12. DSD. Joliet, 111. Cenjene članice, naznanjam vam, da se vrši naša društvena seja v nedeljo 12. novembra in vas prosim, da bi se je v polnem številu udeležile. Ne vem zakaj je tako malo zanimanja med članicami za društvene seje. Saj je seja samo enkrat v mesecu, udeležba pa kljub temu tako mala. Kaj je vzrok ? Nadalje vam cenjene člani ce naznanjam, da tri skupna NA OBISK V STARO DOMOVINO Potovanje po Italiji: Milan — Florenca (Piše Mrs. Josephine Erjavec, Joliet, lil.), društva priredimo kard parti v nedeljo 19. novembra. Ker bo ta prireditev v korist vsem trem društvom, vas prosim, da se v polnem številu pridružimo našemu predsedniku vese-ličnega odbora Franku Videč, ker on se veliko trudi za napredek društev. Pomagajmo mu vsak po svojih močeh, ker le tako se moremo nadejati dobrega uspeha. — Sesterski pozdrav! Anna Jerisha, preds. VABILO NA SEJO Pittsburgh, Pa. Članstvo sv. Družine se vabi na prihodnjo šejo, katera se vrši v nedeljo 19. novembra. Od zadnje seje je ostalo nekaj nerešenih zadev, katere se morajo na tej seji rešiti,ker bi bilo prepozno, če bi glede teh zadev čakali na letno sejo v mesecu decembru. Kakor vam je že znano, priredijo vsa , tukajšnja skupna društva skupno veselico v korist naši cerkvi in sicer v sredo 22. novembra, to je večer pred Zahvalnim dnevom. — Pri raznih drugih prireditvah, ki se vrše v naši naselbini, smo taka vprašanja pri naših sejah izpustili, ker smo skoraj vsi pri starejših društvih in ki smo obvezani kupiti vstopnice tam, kamor smo prej pristopili. Sedaj pa, ko gre za cerkveno stvar,vam zelo priporočam, da storite po svojih močeh in pomagate za uspeh pri tej veselici, za ugled društva sv. Družine. Vsakdo naj vzame nekoliko vstopnic in jih proda svojim znancem. Ko smo bili toliko pogumni, da smo se zavarovali proti našim telesnim nezgodam pri vep društvih, je potem še večja naša dolžnost, da žrtvujemo po svojih močeh tudi za naše duševno zavarovanje, to je, da pomagamo po svojih močeh za cerkev. — Pozdrav vsemu članstvu DSD. Tajnik Širite in priporočajte litt 'Amerikanski Slovenec"! Po štirih urah vožnje smo iz Benetk prišli v krasen Milan, potem, ko smo se med vožnjo ustavili v PadoVi, ki slovi zlasti zaradi tega, ker je tam pokopan veliki čudodelnik sv. Anton Padovanski. Tu se je pred nami ustavila naša sopotnica Mrs. Fritzel iz Pue-ble, Colo., ki se je o mestu zelo pohvalno izrazila, zato je tudi nas mikalo videti Padovo. Ze okolica s postajo je napravila na nas najlepši utis, ki je zelo spominjala na Zagreb s predmestjem. Odpravimo se proti že v naprej rezerviranemu hotelu Locarno in komaj smo bili tam, smo že uvideli, da bomo zadovoljni. Zares,tolike uljudnosti uslužbencev in postrežljivosti, smo bili deležni na vsem našem potovanju samo še v Pragi, na Čehoslo-vaiškem. Že zaradi tega se nam je Milan prikupil in naj- in so nam tako oni veliko raz-tolmačili. — Četudi je v Milanu mnogo starodavnih poslopij, imajo vendar tudi cele bloke moderno zgrajenih hiš, mnogo parkov in gradov. Prekmalu smo se morali posloviti iz Milana, ki je četrto največje mesto v Italiji. Naprej iz Milana pridemo po večurni vožnji v Florenco. V hotelu so že vedeli da pridemo, ker je milanski hotelir telefoniral in v naprej naznanil naš prihod. V srečo smo si šteli to postrežljivost, kajti če bi ne bil on to napravil, bi ne dobili v Florenci prostora za prenočišče v hotelu. Nastanili smo se v hotelu Metropole in komaj smo prišli tja," smo šli takoj večerjat. Začudili smo se, ker se je po vsej obednici govorilo samo nemško in zdelo se nam je, kot da smo kje v Nemčiji in ne v Italiji. Po- raje bi bili ostali tu za del j; zneje smo izvedeli, da so vsi časa, toda morali smo se dr- hoteli prenapolnjeni z Nemci, žati našega načrta. Uslužben ci v tem hotelu so govorili lepo angleško, nemško in seve tudi italijansko. Takoj so nam rezervirali bus, s katerim smo se naslednji dan odpeljali na ogled po mestu. Najprej smo se ustavili na "Square" ter si ogledali in občudovali prekrasno milansko katedralo nazva-no Milanski dom, o katerem sem že toliko čula tu v Ameriki, da je naj krasne jša stavba na svetu, katero so gradili razni umetniki več let. Zgrajena je bila v 17. stoletju in sicer v gotskem slogu ter ima 135 različnih stolpov ter 2000 raznih kipov iz najtršega granita. Visokost največjega stolpa meri 108 metrov. — Tu v tej krasni katedrali imajo dve prižnici in dve pose'bne klopi, ena za kraljevo družino, druge za kardinale. Cerkev, kot tudi druge katedrale v Evropi, nima klopi, kot smo jih vajeni tukaj po naših cerkvah v NEKAJ O KAMPANJI ZA DSD. Ivi'. smo dobrega storili za društvo in pa za našo ij Joliet, 111. nekaj dni in zopet bomo v^fili eno leto Nehote se 6to«o, kaj smo dobrega ^ir to prv0 vPra" naj bo to, da se vpraša- % Premislimo, ali tw aktivni zadnjih deset c6 \C®V ali ne. Če nismo bili, hili 181110 v teh mesecih prido-l}g^6neea ali več članov za /• dragi mi člani in članici llllanio še časa mesec in v0v', [ Se skažemo voljne žrt-^v1 nekaj časa za svoje V° in v tem času čri-H0v> kar največ mogoče \ ^ Članov v oba oddelka, lo z pojdimo sedaj na de-||j voljo in naše geslo "Vsak član, člaiy.ca. bomo pridobili vsaj enega ali več novih članov v tej zadnji dobi kampanje in tako se bo članstvo DSD podvojilo do konca letošnjega leta. To bo, dragi člani in članice, najlepše novoletno darilo za DSD. Ker je naša organizacija nad 100% solventna in plačuje svoje obligacije točno, razložimo to naši mladini in zagotovljen sem, da bo naše delo imelo uspehe. Glavni odbor je v ta namen razpisal lepe nagrade, zato, poslužuj mo se jih in pojdimo na delo za večjo in močnejšo DSD! Kaj bo pa v nedeljo 19. novembra? — Ta dan se bodo združila vsa tri društva DSD v Jolietu, da prirede veselico imenovano kard party in sicer I popoldne in zvečer. S tem bo- eroummnMimii»ni»Miiiuouimnmtimwwinwu>uiiiuiei IZ URADA DRUŠTVA SV. DRUŽINE ŠT, 1, DSD. Joliet, 111. Že v zadnjem dopisu sem omenil o kard party, ki g« prirede jolietska društva, ki spadajo pod okrilje DSD. Kard party se vrši v dvorani sv. Jožefa v nedeljo 19. novembra. Vstopnina je saimo 25c za osebo. Igrati se prične točno ob 2. uri popoldne in potem ob 7:30 zvečer. Vsi člani in članice društev DSD so prijazno vabljeni, da se te zabave udeleže. Posebno tudi vabimo naša sosednja društva. Ta dan bote imeli vsi lepo priliko, zabavati se in če bote dobro igrali, bote imeli priliko daj dobite poleg užitka zabave še tudi kako nagrado. Ob koncu vsake igre pa dobi eden izmed igralcev še posebno darilo in sicer purmana, ki mu bo prišel prav zlasti za Zahvalni dan. —Cenjenim udeležencem bo na razpolago tudi okusni prigrizek in pa okrepčila za uha grla. Tudi godba za ples bo izfborna. .+- yidite in za Božična darila svojim domačim v stari kraj bo prav, da letos pošljete malo preje, kakor ste druga leta. Vojne homatije v Evropi povzročajo zakasnitve pri parnikih in železnicah, itd. Zato, da bodo vaše božične pošiljke dostavljene do zaželjenega časa je prav, da letos kak teden ali dva, iste preje odpravite, kakor ste jih preje v normalnih mirnih časih. Mi pošiljamo denar v Jugoslavijo in Italijo redno po dnevnem kurzu. Včeraj so bile naše cene: katerih da je več tisoč, zlasti mladih deklet in učiteljic, ki so prišle z vlaki in busi na turo skoai Italijo. Takoj smo tudi rezervirali bus za naslednji dan. Komaj smo drugo jutro prišli k zajutreku, že smo opazili razburjenje med ljudmi, ki so gledali v časopise ali se glasno razgovarjali. Stopimo na' ulico, da zmenjamo nekaj denarja, pa zopet zapazimo na vogalih cele skupine ljudstva, ki so buljili v velike plakate in se nemirno pogovarjali. Tudi mi se ustavimo in razberemo; "Situatione La Grave. .." in dalje napis Cehojr Slovaška ter Nemčija. — To, kar smo v naglici videli, nam je bilo dovolj, da smo iz tega že sklepali, da vojna ni več daleč. Zato smo sklenili čimprej oditi iz mesta, kajti naš namen je bil ogledati se še Rim in nekaj drugih znaimeni-tih mest, predno gremo iz dežele, ki je v zvezi z Nemčijo, Ameriki. Vprašala sem, zakaj'kajti vojno stanje smo skusili ne, pa so mi odgovorili, da je 'že enkrat, v letu 1914. Kako cerkev brez klopi mnogo bolj veličastna in mnogo vee po-božnosti se vidi v takih častitljivih božjih hramih. Cerkev ima tudi krasna bronasta vrata, katere so delali več let. Na eni strani vrat je stari testament, na1 drugi novi. Poleg te; ga imajo vrata izvanredno umetno okrasje. — Iz tega se podamo v drugo svetišče, ki ga oskrbujejo menihi. Tukaj smo videli originalno sliko Zadnje večerje, katero je naslikal umetnik Leonardo de Vinci. Slika je nekaj posebnega, četudi je že zelo obledela. Največ je ta slika trpela za Napoleonovih časov, ko si je Napoleon, ali njegovi vojaiki, napravili iz tega svetišča hlev in je vrata kar počez slike u-rezal, da je prišel skozi steno v drugi prostor. Na sliki se še vedno vidi znamenje krute oke, ki je zelo poškodovala JUGOSLOVANSKI u DINARJI: Za $ 2.50 .............. 100 Pin Za $ 4.80 .............. 200 Pin Za $ 7.00 .............. 300 Pin Za $ 9.20 .............. 400 Pin Za $11.25 .............. 500 Din Za $21.75 ..............1000 Pin Za $43.00 ..............2000 Din ITALIJANSKE LIRE: Za $ 3.15 ............ 50 Lir Za $ 6,00 .......100 Lir Za $ 11.85 ............ 200 Lir Za $ 17.25 ............ 300 Lir Za $ 28.00 ............ 500 Lir Za $ 55.50 ............1000 Lir Za $109.00 ......„....2000 Lir V ameriških dolarjih zdaj ni mogoče nakazovati pošiljk. — Pri višjih svotah se dovoli popust. — Radi zmedenihVazmer v Evropi je možno, da tu in tam kaka posilstev zakasni, vendar kolikor je mogoče, se pošiljatve točno dostavljajo v Jugoslaviji iti Italiji. Vse nošiljatve naslovite na: JOHN JERICH 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois težko nam je bilo tedaj priti v Ameriko. Vse to nam je naenkrat stopilo pred oči In najraje bi jo bili kar pobrisali iz mesta. Toda, ker smo že rezervirali turo po mestu, smo se podali na bus. Na trgu sv. Bernarda smo pričeli. Občudovali smo "Fountain" Mojzesa, katerega zidovje je bilo zgrajeno v leto 1800 ter se nato podali v veliki muzej, v katerem je veliko slikaric in drugih umetnikov, ki kopirajo razne umetnine nekdanjih slavnih umetnikov in take kopije tudi ponujali turistom za precej visoke cene. Tu so soba za sobo, ki so vse prenapolnjene s slikami raznih umetnikov. Mesto Florenca je namreč že znano, da je mesto največjih umetnin na svetu. — Ogledali smo si tudi trg in cerkev sv Križa, katera ima zopet velika umetniška bronasta vrata to dragoceno umetnino. Na katera je umetnik delal celih sredi velikega prostora v Mi- 50 let. V vrata je namreč upo-lanu stoji velik bronast kip dobljeno življenje Matere kralja Vittort Emanuelle IL — Dalje imajo tukaj tudi veliki teater, v katerem je prostora za več tisoč ljudi. Teater ima' kar šest vrst balkonov, ena vrsta nad drugo. — Potem je v Milanu tudi krasno pokopališče, ki je bilo zgrajeno leta 1866. Takih pokopa- božje in prav umetniško. — Po sredi mesta teče krasna leka Arno, ob katere straneh so krasni parki in palače raznih državnikov. Številne bar-čice plujejo po tihi rečni gladini in so mestu v poseben Čar. Čez reko je sredi mesta zgrajen krasen most Prvi inofet j a ličč je malo na svetu. Občudo- bil na tem mestu zgrajen žc vali smo krasne nagrobnike, leta 1252, a ga je poplava od-pa pristopijo k nam Ameri- nesla in potem še veliko dru-kanci iz Omahe, ki so se ude- gih. Šele leta 1570 so zgradili ili ture z nami in nam po-_ tako močan most, da mu no more poplava do živega. — Seveda je še več drugih krasnih mostov Čez 'reko. — Lepa je palača "Pitti," ki je jjfcj raznih vojvodov in vojvodih;!, Mesto nudi mnogo razvedrila aa :vse, pou|cli željnim pa nudi mnogo koristnega. Ko;-(Dalje na 4. stkani) vedo, da so se vrnili iz Geno ve in da j^ tam še lepše pokopališče. Rekli so, da pridejo vsako drugo leto v Evropo, z-a-to so jim lepa mesta tako dobro znana. Bili so zelo po-strežljivi in vedeli prav toliko, kot naš vodnik, ki je slučajno; ravno slabo govoril angleško '1 F a® XMERIKANSKI SLOVENEC Petek. 10. novembra 1939^ T atenbah ZGODOVINSKA POVEST =: ! P Spisal Dr. O. Ilaunlg "'O, ne govori tako, dragi," zakliče grofica Zrinjska, "jaz sama sem vsega kriva. 'Jaz sem te pahnila v nesrečo. Storila pa sem vse, ker sem vedno imela tvojo srečo pred očmi, ker sem te ljubila iz dna srca. Sedaj sem bridko kaznovana, ker vidim, koliko trpiš." "Ne govori o tem. Ako sem dobil sive lase in se mi je telo posušilo ter mi je obraz obledel, sem to zaslužil. Vse to me ne more ovirati, da ne bi hodil naprej po poti, odkoder ni vrnitve. Vse sem rad pretrpel ter bom trpel, saj tvoja iskrena ljubezen me je tako osrečavala in mi svetila v vseh temnih, težkih urah." "O, ne omenjaj smrti! Ti moraš živeti, ne za mene, ampak za svojo družino. Poravnati hočem vso krivdo, ki sem jo storila. Ne, ne, Erazem, ti ne smeš umreti, tvoje življenje je dragoceno! Jaz bom umrla za tebe, ki sem te pahnila v brez-dno pogube; prišla sem, da te rešim." "Za me ni več rešitve, draga Katarina. Jaz sam sem kriv, zato hočem tudi trpeti. Vsaka krivica mora biti poravnana, tako tudi ta, ako je hrepenenje po osvoboditvi domovine tujega, neljubega jarma sploh krivica." "Ne, nisi grešil, "vzkliknp grofica, "ravnal si z najboljšim namenom." "Zato se ne bojim smrti, saj ona pride prej ali slej po nas. Ako umrem zato, ker sem bil z vami, ne bo moja smrt pozabljena." Komisar Calucci je gledal nemo ta prizor nekaj časa. Nato se je spomnil, zakaj je poklical grofico Zrinjsko. Pozove jo s strogim glasom. "Grofica Zrinjska, sedaj imate priliko, 5a poveste vse, kar ste hoteli storiti. Sedaj govorite." Grofica Zrinjska pa.ni odgovorila. Žalostno je gledala grofa in stala je nekaj časa nepremična. Nato je zakrila obraz z rokama ter se zgrudila glasno ihteč na tla. Grof Tatenbah pristopi, dvigne grofico ter^jo hoče objeti. Strogi komisar pa to prepreči, veleč Vamprehtu, naj potegne grofa proč. "Vi mi zabranjujete zadnji izraz ljubezni do te plemenite gospe! Trdosrčni ste, vendar pa sem vam dolžen hvalo, ker ste mi dali priliko, da sem jo še enkrat videl. Komisar Calucci naznani, da je zaslišanje; končano, ker grofica Zrinjska ne more navesti ničesar, kar bi bilo važno za potek procesa. "Konec razgovora je," zaukaže z osor-nim glasom. "Torej ločitev," vzdihne grofica Zrinjska z bolestnim glasom. "Da, grofica," povzame besede grof Tatenbah, "prišla je ločitev. Slutnja mi reče: za vedno. Ne jokaj, ne obupaj! Najina pota se ločita, zato bodi trdna, Katarina! In ko boš slišala žalostni glas zvona, ki mi bo zapel smrtno pesem, spomni se mene! Vedi, da sem te ljubil ter s teboj hotel Osrečiti domovino. Z Bogom, Katarina!" "Ostani, Erazem, ostani!" zaihti grofica in vije v obupnosti roke, "videla sva se. To je poslednji svetli trenutek v najinem življenju. Ne otežujva si več srca, najina usoda se mora izpolniti." In še bolj je zaihtela. Njeno telo, oslabljeno od težkih udarcev, se je treslo od bolesti. Čez nekaj časa dvigne glavo, si otere solze ter reče z mehkim glasom: "Torej greš, dragi? Vzemi s seboj mojo obljubo, da bom do zadnjega vzdihijaja mislila na te. Ce pa boš moral iti ono težko pot, vedi, da ne boš pozabljen. Bog s teboj. Spomin na te ostane trajen." Še enkrat je uprla grofica Zrinjska svoje nekdaj tako lepe in plamteče oči v grofa Tatenbaha, ki je stal z izrazom notranjega zanosa pred njo. Krčevito mu je stisnila roko, nato pa se je obrnila. Še en pogled na ljubljenega moža, potem je izginila skozi vrata. Nekdaj veličastna postava ponosne grofice se je upognila, prej lepo polno lice je upalo, žive gospodujoče oči so izgubile svoj čarobni blesk. Kakor senca se je vlekla po napol razsvetljenem hodniku. Ni bilo več spoznati one odločne, vznesene žene, ki je znala toliko mož navduševati za delo za uresničenje velike misli: samostojne in samosvoje domovine. Tako sta se ločila — bilo je zadnje svidenje. Ona, nekdaj tako pogumna žena je ob pogledu na moža, ki ga je ljubila, zgubila moč nad svojimi čustvi. Ne samo, da mu ni mogla dati tolažbe, je celo sama iskala utehe. On pa, ki so ga vedno smatrali za omahljivca, je kazal odločnost in pogumnost ter je bil pripravljen tudi na najhujše. Vrata ozke celice so se zaprla za njo, grofica Zrinjska je bila zopet sama. Nekaj hipov je bila mirna, kakor da bi še enkrat hotela doživeti ves prizor. Nato pa se je začela tresti na celem telesu, ustnice so se ji krčevito nagubančile, padla je na svoje skromno ležišče in v potoku solz je'dala duška neizmerni bolesti, ki ji je polnila srce. , * * * Tako se je nagibala usoda grofa Tatenbaha k svojemu koncu. Njegova zvesta soproga pa tudi v najbolj neugodnem položaju ni obupala, marveč je zaupala v Boga. Da bi tudi cesarjevo srce naklonila k milosti, je sklenila potovati na Dunaj ter cesarja prositi na kolenih tako dolgo, dokler ne sliši iz njegovih ust besede milosti za nesrečnega soproga. Bilo je v Fronleitnu, severno od Gradca, kamor je došla grofica Tatenbahova dne 25. novembra 1671. Pater Emerik ji je pisal z Dunaja, da je sedaj čas potovati na dvor ter prositi cesarja za milost ter da je za to sedaj dosti upanja. Grofica je pobrala vse dragocenosti ter je odpotovala s sinom Antonom, s svojo spremljevalko Marijo Coleta in s strežnikom Tarrodyjem proti Dunaju, da tamkaj poskusi vse, kar je le bilo mogoče, za rešitev svojega soproga. Prenočiti je hotela v župnišču. Ko je šla pred večerom v cerkev, da najde v molitvi tolažbe v trpljenju in moči za izvršitev svojih plemenitih sklepov, jo je že čakal pri cerkvenih durih strežnik Tarrody, ki je bil videti zelo razburjen. ' Grofica je to takoj opazila, zato vznemirjeno vpraša: "Kaj ti je, Tarrody, ali se je morda mojemu sinu kaj pripetilo?" . (Dalje prih.) NE POZABITE! HOLY FAMILY BOWLING LEAGUE NEWS November 7, 1939. Once again the bowling season has rolled around, and bowling fans can see plenty of kegline action on the Hub Alley in Joliet, by the Holy Family "Big Four''. This year teams have shown so far to be one of the outstanding keglers of the Holy Family Bowling History. After last year's rivalries the boys have shown some great improvement in their bowling They all seem to have good form and good stance on delivery. All of this together with determination make a good bowler. The Holy Family "Big Four", includes the Presidents, Vice-Presidents, Secretaries, and Treasurers, also twe lady team, Judiciaries and Trustees. | The Secretaries seem to have the bet-I ter edge so far as tell season goes, but mestu — Rimu, katerega opi- this first place is not assured. NA OBISK V STARO DOMOVINO (Nadaljevanje s 3. strani.) že odhajamo iz Florence, naj omenim, da je tu krasna železniška postaja, ki napravi na potnika najlepši utis in se mu takoj priljubi. Vrvenje je bilo na postajo že kar zoprno. Tu se je trlo raznega občinstva, vojaštva in civilistov, kot da je že vojna izbruhnila. Najraje bi se bili vrnili, toda ker smo plačali naše potovanje po Italiji v naprej, smo ga morala nadaljevati po narejenem načrtu. Vsedli smo se v vlak in se odpeljali proti večnemu tem prihodnji teden. NAZNANILO IN PRIPOROČILO Vsem našim naročnikom in prijateljem v Leonethin Spruce Location pri Evelethu, Minnesota, sporočamo, da je sprejel zastopništvo za lista "Amer. Slovenec" in Svet" rojak Mr. Anton ki je pooblaščen sprejemati naročnino za oba lista v omenjenih "Locationih," za oglase in druge zadeve v' zvezi z našimi listi. Vsem ga toplo priporočamo, da mu gredo nai roko in pomagajo širiti naše liste. Uprava Am. Slovenca in Novega Sveta. "Novi Pene, This roster of the Secretaries includes the Wedic boys: Leonard J. Wedic, Frank J. Wedic, Clarence We. die, Joseph Wedic, and Captain Ralph Wedic. They hold first place with winning 15 gartes and losing 3 games. Next are the Vice-Presidents, who have won 9 and lost 6, but seem to be climbing right up to high honors. This roster includes: Anton Kunstek (who does some well substitute bowling for his brother Bill), John "Red" Laken, the old second socker of the 1936 Holy .Family Will County Championship Baseball team, Louis Slack, Harold Raub, and Captain Emery Subar, also a member of the Championship team. The third place team who have won 5 and lost 10 are the Presidents. Their roster includes veteran Frank Ivnik as captain, Ed. Krall, Vern Murphy, Joseph Strametz, and Frank Korevec, their anchor man. The last but not least, but still in the race and not' counted out, are the Treasurers, who have won 4 and lost 11. Their roster includes: Max Wedic, L. Strglich, Anton Fabian, a veteran Holy Family ball player, Doc. Zelko, the captain, and Bill Wedic, an anchor man on anyones team. All of these teams seem to be well balanced, but upsets are shown by bad nights of keglining of various men. On the night of October 18, the four teams were seen in action. There was plenty of A.B.C. bowling. Such was shown by Joseph Wedic, bowler of the Secretaries, who rolled seven "Perfect Strikes" in a row, and ended his honored high game with a score of 256 and an average of 193. Others who rolled good game were Leonard Wedic also of the Secretaries, with a game of 210, Emery Subar of the Vice-Presidents with 187, and Bill Wedic of the Treasurers with 179. Leonard J. Wedic, Publicity Agent. -o- HOLY FAMILY LEAGUE October 26, 1939. Standings Won Secretaries ...................... 12 Vice-Presidents .............. 9 Lost; HOLY FAMILY LEAGUE Nov. 1, I?39" Standings Won Secretaries .................... 15 Vice-Presidents ............ 9 Presidents .................... 7 Treasurers .................... 5 Vice-Presidents 3 9 11 13 •Lost 3 6 Presidents .. 5 10 Treasurers 4 11 Secretaries L. Wedic .... 142 210 150 F. 133 177 119 C. Wedic .... 377 171 119 J. Wedic .... 168 155 256 R. Wedic ........... 144 147 170 Totals.... 764 860 814 Presidents F. Ivnik .... 158 135 153 E. Krall ...... 123 160 97 v. Murphy 125 145 154 T. Strametz 123 164 124 F. Korevec 133 143 152 Totals.... 662 747 680 Vice-Presidents T. Kunstek 160 103 104 J- Laken .... 115 129 159 L. Slack .... 136 125 132 H Raub .... 155 183 170 E. Subar ... 180 175 187 CITAJTE "AMERIKANSKEGA SLOVENCA" VSAK DAN! Jesen se bliža in za njo pride kmalu zima. Dolgi večeri in časa za čitanje bo dovolj na razpolago. Medtem pa se novice in ra?ni dogodki tako hitro pojavljajo, kakor še nikoli odkar obstoji svet. Edino zanesljiv in dober list vas more o vsem sproti poučiti. Zato tisti, ki danes ne bero dnevnega časopisa zgreše veliko, veliko, kar drugi zvedo iz časopisa sproti vsak dan. Naročite si za poskušnjo vsaj za pol leta dnevnik "Amerikanski Slovenec". Stane letno $5.00, za pol leta $2.50. Za Chicago in inozemstvo pa letno $6.00 in za pol leta $3.00. Naročnino pošljite pa: i Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, Elinois Svetovno vojno B. Kunstek ....................179 139 J. Laken ................................142 117 L. Slack ................................131 133 T. Kunstek ........................101 143 E. Subar ................................138 157 Totals.... 691 689 Secretaries L. Wedic ................................131 172 F. Wedic ................................153 133 C. Wedic ................................146 190 J. Wedic ................................156 137 R. Wedic................................161 166 Totals.... 747 798 Treasurers M. Wedic .......'............159 163 A. Fabian ............................153 160 Dr. Zelko ............................145 152 W. Wedic ............................176 169 Totals.... 633 644 Presidents F. Ivnik ................................178 166 Low-Score ........................153 152 V. Murphy ........................179 170 Low-Score ................145 160 183: 121' H' 13? 14) ^ 731 i Totals.... 746 Treasurers M. Wedic ................170 Low-Score ............ 115 T. Fabian ..............145 Dr. Zelko .............. 156 W. Wedic .............. 143 715 752 143 103 146 149 169 Totals.... 729 710 131 104 148 121 179 683 HOLY FAMILY LEAGUE (LADIES) October 26, 1939 Standings Won Lost 8 7 Trustees ................ 8 7 Judiciaries E. Subar ................ 127 142 13a- Z. Zelko ................ 156 149 105 Dot Trexler 83 86 76 F. Krall ............... 73 89 95 M. Wedic ............. 94 97 111 Totals... 533 563 523 Trustees A. Jerislia ........... 90 123 113 A. Wedic................ 99 116 95 B. Drager ........... 120 100 81 D. Wedic ............... 115 108' 93 J. Konopek ........... 115 126 125 Totals- 539 573 507 Totals.... 655 648 HOLY FAMILY LEAGUE (LADIES) ifl,q Nov. 1, 1939. Standings Won jJ Trustees ...... 10 Tudiciaries 9 Judiciaries 140 E. Subar ...... 121 Z. Zelko ..... 180 115 Dot Trexler 109 92 M. Wedic .... 134 98 Low-Score . . 83 72 - — Totals... 627 517 Trustees A. Jerislia .. 133 99 96 138 B Drager .. 83 123 D. Wedic ..... . 115 72 J. Konopek . . 136 153 ■ ■ .--- Totals- . 563 585 H 91 n«!