Štev.43. lienz, petek 8 .marca 1946 . teto 2 . .ZlOČINSIM SABOTAŽA' Slovenski poročevalec z dne 22. februarja 1946. poroča: "Pred Posebni senatom Vrhovnega sodišča v Ljubljani bo prihodnje dni razprava proti skupini poklicnih saboterjev, ki so se vtihotapili v enp važnih državnih gospodarskih podjetij, v katerem so povzročili ogromno škodo. ,X USTANOVITEV IN $ALOGE DASP-a. V svrho pospešene obnove prometa je , i* bilo s skupno uredbo Gospodarskega sveta in Ministrstva za promet z dne 21,.julija 1945 ustanovljeno Državno avtomČDilsko prometno podjetje (DASP), Namen teva podjetja je bil, da vc^di in upravlja ves javni motorni promet. V Ljubljani je komisija prometnega ministrstva, v kateri sta bit. in^r.Dušan Markovič in Anton Bervar, začela meseca avgusta 1945 prevžemaui razstavljene avtomobilske dele, ki so jih nato mon¬ tirali v delavnicah na Teznem pri Mariboru. Sestavni deli so priha¬ jali z ladjah). & v Trst, od tod pa po železnici v Maribor. Poleg tega je začela UNjRRA dobavljati Zavodu za izredne nabavke tudi kompletne, že rabljene tovorne avtomobile s priklopniki, rezervnimi deli, orod¬ jem in gumami. Do3 r očeno je bilo, da prevzame odpremo z demarkacijske črte v Divači v notranjost države DASP. ljubljanska uprava DASP-a je bila p,ostavijena konec julija 1945 in v začetlou avgusta so že začeli poslovati posamezni oddelki podjetja v Ljubljani in Divači. MALOMARNA IN NAMERNA SABOTAŽA. Od začetnih osnovnih napak pa do splošnega nereda in zmešnjave, ki je nastala v podjetju konec oktobra 1945 ? se vleče veriga zlonamernih A sabotaž, zlorab i:p saboterske malomarnosti v izvrševanju službenih m dolžnosti* Uprava ni poskrbela niti za prostore osrednje pisarne, mar¬ več je naravnost načrtno delala na to, da ustvari v upravnem pogledu vzor nereda. Čeprav so bili sredi septembra določeni posamezni od¬ seki in imenovani šefi teh odsekov, ni nihče z upravnikom Bervarjem na čelu vzel te razporeditve resno, marveč so jo smatrali le za ne¬ potrebno, nadležno in birokratsko formalnost« Zaradi tega ni prav nič čudno, da so vodilni uslužbenci' drug drugemu posegali v delokrog, po drugi strani pa niso opravljali poverjenih jim poslov. Od uprave so prihajale breznačr^tne smernice, nalogi in ukazi, ki so se medsebojno pobijali in ustvarjali vedno večji nered. Uslužbenci so prišli k D'ASP-u tako rekoč kar s ceste. Nihče ni-.gledal na to, ali so zanesljivi ali ne. Vsakdo, kdor se je ponudil, je bil sprejet in nihče se ni zanimal, kakšne so nje¬ gove politične in. moralne kvalitete.Vsak uradnik,od šefa odseka do strojepiske 39 uradoval, kakor se mu je pač zdelo« NIHČE NI VEDEL,, KDO PIJE., Ljubljani poskrbelo ra si KDO PLAČA. 8 e manj kot za upravno poslo¬ vanje. pa j e vodstvo DASP-a v stematično In kontrolirano delo na tehničnem Štev, 43. --- Domači glasovi, 8.111.1946, Str.2. področju»Vsega tega tega, ker od vsega bile omogočene mili okvare ljudske ime v Izginjalo rezervni deli ^ o "Tur¬ in j epi, marveč so' uprave.ni po skrb elo vozila, niti za s k 1 bilo kar na prostem pa vodstvo ni smatralo za potrebno. Prav zaradi pcčetka ni bilo sploh nikakega knjigovodstva, so jonske zlorabe, tatvine in namerne, sabotažne je ne le v ogromni večini,- orodje, bencin, gume, točeni in oropani niso bili le številni kamioni razna.no kam izginjala kar cela vozila. Vodstvo kjer bi lahko vskladiščili številna Vse je za prost; aditba orodja, gum in rezervnih delov, in dostopno vsakomur. KLASIČEN PRIMER ORGANIZIRANEGA NEREDA. Tehnično poslovanje je bilo že ob prevzemu v Divači sa- hotersko malomarno in površno. Spiski prevzemna komisije v Divači so popolnoma nemočni. Komisija sploh nima . g! _ 4 - * Jk*J. .iko in kakšnih vozil je prevzela in koliko vozil in materiala je odoc stala. naprej. Prevozi v Ljubljano so bili neurejeni inn jih ni sploh nihče nad¬ zirali Uslužbenci so na 100 in dolgi roti lahko materialom- h ak o .v •jim je z 1 j u o i lo. E m a Tivoliju in v gramozni jami, nereda. Vodstvo ni nikoli ve ■ m 1 o 1 -L J- d a 6 o , jv e j. o - .koliko v: se nahaja v njeni vžoparkih, Prav rano .*.0 vU V-J ,’km z vozili in .ari, ki je bila v ; n e 'j vg o n i z i ran eg a a opiajelo in kaj sl.cbeie. z a' .ureditev zasilnih delavnic« Mod uslužbenci je vladala skrajna samovoljnost in vsakdo je delal, kar je hotel. Vodstvo uprave ni proti temu niče¬ sar ukrenilo. PO BENCIN V ST.VID... Tako je n.pr. vodstvo uprave odredilo, da so morali kamioni nabavljati bencin ne v Ljublja¬ ni, marveč na Rozmanovi Črpalki v St.Vidu. Tako je približno 5000 kamionov prevozilo po nepotrebnem najmanj 11 km poti, to je skupno 60.500 km. Za to nepotrebno kilometražo, ki bi se lahko uporabila n.pr. za dovoz drv v Ljubljano, znaša škoda samo na potrošnem ben¬ cinu 1,028.500 din. Pri tem pa ni vračunana niti izguba delovnega časa, niti obraba materiala. .... V SPLIT CEZ ZAGREB. Uprava DASP-a v Ljubljani je morala po na-. logu Glavne uprave v Belgradu odpremiti v Split okrog 1400 kamionov. Te kamione so napotili preko Zagreba in Karlovca, namesto da-bi izbrali za 223 km krajšo pot iz Divače preko Sušaka v Split, čeprav so ceste od Divače do Sušaka v neprimerno boljšem stanju, kakor pa ceste iz DivČe v Ljubljano ter proti Za¬ grebu. Zaradi tega je 1400 kamionov po nepotrebnem prevozilo 308 tisoč km. Tako je bilo potrošenega samo bencina za 5»236.000 din. RAZBITI AVTOMOBILI. Na poti v Split se je razbilo 233 kamionov. Ker bi bila pot čez Sušak za eno tretina krajša in' poleg te^a še boljša, bi se vsekakor razbilo vsaj eno tretino manj. Če se računa vsak kamion samo po 50.000 din in povprečno 8 gum po 5.000 din, tedaj znaša škoda na tleh kamionih 6,' 930.000 din. Na bazi v Ljubljani je bilo očitno zlonamerno od 400 eno¬ osnih priklopnikov odstranj enih 800 koles z gumami, tako da so po¬ stali nerabni. Če se'računa vrednost:enega priklopnika na 18,000 din, znaša škoda 7.2 mili,jo p. a din. Po pri k. Ut: ih podatkih je prišlo v Divačo najmanj 1500 zabojev orodja. : sv. ;a bo jev je enostavno izginila. Vsak je vreden 10,.i k Moda in pol milijona din. * AVTOMOBILI iZGiktkO, krnet s kovalna komisija je nadalje ugotovila, o.a manjka 34 kamionov ir. 25 žepov, ki so ne- Štev. 43 Str.3* Domači glasovi, 8.111,1946. znano kam izginili, Skoda je ocenjena na 4,560.000 din. Zaradi.po¬ manjkanja nadzorstva in malomarnosti pri vožnjah, je bilo razbitih nadaljnih 30 kamionov in 10 jepov, kar poveča škodo za nadaljnih 3.3 milijone din. Ker uprava DASP-a ni uredila potrebnih delavnic v Divači, so številni kamioni ostali tam nepopravljeni ter so se kvarili na dežju,v blatu in vodi. Od 1500 kamionov je bilo 750 tako pokvarjenih, da so jih morali po železnici prepeljati v delavnice na Teznem pri Mariboru. S tem prevozom in s stroški za nakladanje in razkladanje je bila povzročena nadaljna škoda v znesku 3,045.000 din. Ker so bili kamioni v Divači dolge mesece izpostavljeni dežju in snegu.ter so z njih izginili razni sestavni deli, je bila s tem povzročena še na¬ daljna škoda v znesku 7 in pol milijona din. Uprava tudi ni vodila nobenega nadzorstva glede uporabe bencina. Zato je velika količina šla v izgubo, ker so ga kradli, trošili za črne vožnje, razlivali itd. Tako je šlo v izgubo najmanj 10$ bencina, skupno okrog 110.000 litrov,kar znaša 1,155-000 din. NAJMANJ 53,000.000 ŠKODE. Uprava je še nadalje povzročila z nepra¬ vilnim vodstvom, z opuščanjem, nadzorstva, prekomernega uporabljanja vozil v zasebne svrhe, z izplačevanjem ne¬ upravičenih akontacij in nagrad, prekomernosti cen za nabavljene pred¬ mete itd. še nadaljno škodo v znesku najmanj 5)000.000 din. Skupno znaša doslej ugotovljena materijalna škoda nad 53)000.000 din, pri. čemer ni upoštevana niti neprecenljiva škoda, ki je nastala zaradi sabotaže celotnemu narodnemu gospodarstvu. Med tem ko se na eni' strani milijoni rodoljubov trudijo, da bi čim več prispevali k izgradnji razrušene domovine, da bi se feim-prej do znosne mere odpravila beda in ustvarili boljši življenski pogoji, na drugi strani peščica izrodkov skuša to preprečiti z zlo¬ činsko sabotažo. Primer sabotaže pri ljubljanskem DASP-u predstavlja tako krivdo proti ljudstvu, da mora zadeti krivce kazen, ki bo sva¬ rilo vsem tistim, ki skušajo na takšen ali podoben način ovirati našo gospodarsko obnovo." i—i '■j Čeprav je sam min.predsednik in sedanji predsednik madžar¬ ske republike Tildy Zoltan podpisal zakonski odlok, po katerem bi se morali manjšinski otroci utiti v materinskem jeziku, izigravajo reakcionarni Madžari, učitelji in njihovi sodelavci v Porabju na vse možne-načine ta odlok. Okrožni šolski načelnik lz Sombotelja, ki je 29. jan.t.l. spremljal na uradni obisk v Porabje komitatskega velikega župana, je o tem vnaprej obvestil vse reakcionarne učitelje, ki so se za sprejem na svoj način pripravili, medtem ko predstavnikov Antifašistične fron¬ te Slovanov v Monoštru o obisku ni nihče obvestil. Razen v naprej pripravljenega ponovnega ‘'odločanja” o pouku, kar je v nasprotju z omenjenim zakonom, je značilen primer Slovenske vasi in njenega učitelja, okupatorskega zatiralca prekmurskih Sloven¬ cev Karla Gašpar.je« Z reakcionarnim županom Kuplenom sta zbobnala pred velikega Zupana, ir, načelnika izbrane ljudi, med njimi zatiralke Slovence-/,, ;■ ae učiteljice Ano Pavlic, Marijo Oravec ter starše otrok, ki sploh ko -liji ••• o snovno šolo. S tem sta za Madžare prav dobro zreči. a-la e odločanju glede učnega jezika* Pa ne samb' to l Štev. 43. ——-—— Domači glasovi, 8.III.1946. ——-Str.4* Ko je veliki župan odredil, naj se otroci odslej naprej u6e v materinščini, je reakcionar Kuplen prepovedal obiskovanje sole, žena užitelja Gašoarja pa je v Solo prihajajo6e otroke napodila do¬ mov. Ker so otroci kljub temu prišli v šolo, se je Gašpar najprej znesel nad malin Stefanom Bakanom, ga nabil,ostalim otrokom pa pri materinskem pouku naložil težke in neobičajno dolge naloge ter se jim posmehoval, češ, sedaj pa imate svojo materinščino. V Sakalovcih je nastopil proti materinskemu pouku reakci¬ onarni župan Sraj, v Gornjem Seniku pa so ob obisku predstavnikov madžarskih oblasti že tretjič"odločali" o učnem jeziku. Profašistični šolski upravitelj Jožef Pal je za to priliko naročil za otročiče celo posebne molitvice, podobne oni-Verujem v enega Boga, v eno domovino, v eno vežno resnico, v vstajenje velike Madžarske, Ob prihodu komi¬ sije so namreč otroci morali pozdraviti takole; Hvaljen bodi Jezus Kristus- nočemo se užiti slovenski, hofeemo madžarske tole! Ker je bila ta molitvica le prehuda in ker so se starši tu že projizjavili za materinski pouk, je upravitelj Pal slišal zaradi tega nekaj besed ukora -.in ni6 drugega. Name 3 tu materinskega pouka,ki oi se moral po odhodu komis Lj e'uvesti v šole, sabotira madžarska reakcija v Po-, rabju s profašrstičnimi madžarskimi učitelji na želu, ki niso zmožni < poučevati v pravilni slovenščini. 3 tihim oblastvenim pristankom na vse nažine zakon o manjšinskem šolstvu in zatira slovenski živelj ter slovensko besedo.(Iz Slovenskega poročevalca od 22. februarja 1946.) LJUDSKA PRAVICA od 23.II. piše, da je bila 20. febr.pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu razprava proti Francu Rataju in Francu Pel- kotu. Obtožena sta bila, da ' sta bila belogardistična pobudnika, organizatprja in funkcionarja. Po 13 umi razpravi ju je sodišče v imenu ljudstva obsodilo.jFranca Ra¬ taja na smrt z obešenjem, trajno izgubo državljanskih pravic in za¬ plembo premoženja, Franca Pelkota pa na smrt z ustrelitvijo in trajno izgubo državljanskih pravic. ZAVEZNIŠKE ČETE V JULIJSKI BENEČIJI SO POTREBNE. Poveljnik ameriških žet v Sredozemlju, gene¬ ral Lee je izjavil z ozirom na oja¬ čanje jugoslovanskih žet vzdolž Morganove črte na spornem ozemlju Julijske Benečije, da jugoslovanski krogi ta ukrep označujejo kot iz- : menjava žet,. General Lee j e dejal: "Na tem ozemlju so bile jugoslo¬ vanske žete splošno ‘f.u jacene." so proslavili v lier.okara taborišču dan sv.Tomaža, zavetnika katol. šol. Zjutraj je bila šol sv.ma- ša, nato pa v šolski dvorani govor za nižje-gimnazijce,'ob pol desetih pa.studijska prirej j tev za inteligenco in višje- šolce« Referate so imeli gg, Lavrič, Slapar in Starc., Popoldne je bila v gledališki dvorani akademija s petjem, deklamacijami, slavnostnim govorom o sv, To¬ mažu, ki ga je imel sam papeški delegat msgr.dr.Jagodic, in die- puto o bivanju božjem, ki so jo g| izvedli dijaki višješolci, w OCE NAŠEGA PAPEŽEVEGA DE¬ LEGATA UMRL. 20. februarja je na Visokem nad Kranjem umrl g. Jožef Jagodic, oče narodnega de¬ legata papeške misije za jugo¬ slovanske begunce msgr.dr»Jago¬ dica Jožeta in njegove sestre Ivane, ki se nahajata v lienškem taborišču. Pokojnika priporočamo vsem beguncem v molitev, gospodu delegatu in njegovi sestri pa izrekamo iskreno sožalje. UMRL JE Engelbert Rakoved, župnik v Bošta&ju ob Savi: žu¬ pnijo,, upravlja zdaj g.Pušnik Jože. - Salezijanski zavod'na Radni pri Sevnici je zaprt.