Leto ty§„ it. 6©, PoS8m!na ptafana v geiovlnl. W LIubBfani, v sc&b©*© 2S« marca 1922. P©ssm. Sf. 7S pas*. HflPlEJ Glasilo Socialistične stranke iugosiavlle. ■ISZaSHČESHH Razmerje strokovnih in političnih orsranizacii. (K strokovnima kongresoma kovinarjev in živilskih delavcev ter k kongresu strokovne komisije za Slovenijo.) Po mnenju mnogih nimamo niti pravice za to, da pozdravimo te kongrese. Vendar smo se odločili, da si to pravico vzamemo. KAR NAJISKRENEJŠE POZDRAVLJAMO VSE SODRUGE, KI SO SE SEŠLI NA STROKOVNE KONGRESE K RESNEMU DELU ZA OSVOBODITEV PROLETARIATA. Meščansko časopisje prav milo toži, naj ne vlačimo politike v strokovne organizacije. Tudi mnogi proletarci so opetovano izjavili, da morajo biti strokovne organizacije nevtralne, da ne smejo biti v nikakem razmerju do nobene politične stranke. Ali je to stališče pravo? Da in ne! Pravo je to stališče, dokler obstojajo razne proletarske politične stranke, ki imajo v strokovnih organizacijah vsaka svoje pristaše, če bi vlačili ti pristaši vsak svojo politiko v skupno strokovno organizacijo, bi ta ne mogla delati za svoje strokovne cilje, marveč hi se delovanje v njej omejilo na politične prepire. To bi bilo vsekakor škodlji- jo. Kajti če ne izkoriščajo neposredno, izkoriščajo pa vsaj posredno, oziroma so izkoriščani. Srednjega razreda ni! Neke vrste srednji razred bi lahko videli v tistih, ki deloma izkoriščajo druge, deloma so pa sami izkoriščani. Toda napačno bi bilo tako pojmovanje. Izkoriščanja ne^ smemo vzeti osebno, temveč stvarno. Tudi ga ne smemo presojati po uspehu, temveč po namenu. Lenuhi in postopači se radi prištevajo med izkori-ščance, v resnici so pa izkoriščevalci, ker žive na račun drugih, ki morajo zanje delati. Kadar jim le pretrda prede, vstopijo h kapitalistu v službo. Gotovo jih ta potem izkorišča, toda zdi se nam, da to zaslužijo, saj so prej sami hoteli izkoriščali druge! Mali kmet, ki je jeseni z veleposestnikom vred dražil krompir, da je več dobil zanj, nima pravice, spomladi kričati proti draginji, če mu je zmanjkalo krompirja za setev in ga mora zdaj drago kupovati. Zaslužil je to kazen! Kvalificirani delavci, ki hočejo trikrat toliko zaslužiti kakor drusri delavci, so izkoriščevalci, čeprav so obenem tudi izkori- vq, zato je v takih primerih pravilno ge- ščani. Če bi pritegnili vse delavce k sebi slo: politika ne sme v strokovne organizacije. Stvarno pa je to načelo popolnoma napačno za proletarsko politiko. Kaj je proletarska politika? Proletarska politika je razredni boj. Razredni boj se bojuje na 4 frontah: strokovno, gospodarsko, kulturno in politično. Na vseh teh 4 frontah se bije razredni boj od istih proletarcev. Če kak proletarec tega boja ne bojuje, vemo, da je bodisi nezaveden, bodisi zasužnjen, telesno ali duševno vkovan, da ne sme bojevati v razrednem boju. Kaj je razredni boi? Nemogoče je v par besedah povedati to! Čitajte, sodrugi, učite se! Vsi morate vedeti o razrednem boju za cele knjige, ne pa, da iščete pouka samo v člankih, napisanih o slavnostnih prilikah. Razredni boj je svetovni boj dveh razredov. Na ta dva razreda je razdeljeno vse človeštvo sveta, vsak človek je član enega teh dveh razredov. Laž je, če pravi kdo, da se ne briga za razredni boj, ker je kristjan, ali pa, da ne priznava razrednega boja, ker smo vsi Slovenci in se moramo kot Slovenci skupno boriti proti Neslovencem. Laž je vse to! Kajti v resnici vsak človek izkorišča druge, ali pa drugi izkoriščajo — njega. Srede ni! Pač so ljudje, ki mislijo da ne izkoriščajo nikogar in da tudi njih ne izkorišča nihče, toda vsi ti se zelo inoti- Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica ti-I. Stane mesečno 2lh pšeničnih kg, celoletno 30 pk. V marcu 1922 računamo pk po 4 din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 60 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. in se zadovoljili lc s primerno boljšo plačo, če bi torej ne hrepeneli po izkoriščanju slabejših, bi ne bili izkoriščani od močnejših. Tovarnar izkorišča delavce, trgovec izkorišča proizvajalce in porabnike, izobražence izkorišča vse, ki znajo manj nego on, diplomat izkorišča svojo in tuje države z vsemi stanovi vred. Kdo ne izkorišča nikogar? Pri kapitalističnem družabnem redu ne najdete takega!Dovolj je, da se je kdo odrekel izkoriščanja in da dela za odpravo krivičnega družabnega reda. Ne mislimo na osebe! Osebno smo izkoriščevalci vsi, prav vsi! Tudi tisti reveži so izkoriščevalci, ki jim izžemu kapitalizem že zadnje kaplje — kajti oni služijo kapitalizmu s svojim trpljenjem in mu bodo služili tudi s svojo smrtjo: za pogrebne stroške bo plačevala rodbina s svojim znojem celo leto. Izkoriščevalci so posebno tudi tisti reveži, ki si v enem podjetju ne zaslužijo niti za hrano, pa se vprežejo še v drugo delo. da delajo za dva in ženejo na delo tudi svojo ženo in otroke — dočim drugj sploh ne najdejo zaslužka nikjer. Strašni izkoriščevalci so to, čeprav ne iz dobičkaželj-nosti, marveč iz gole nezavednosti. Ta njih nezavednost se maščuje danes nad nezaposlenimi, jutri se bo maščevala pa nad njimi samimi in nad njih otroki. Ne mislimo na osebe, ne popravljajmo grešnikov, odpraviti moramo grehe, naš boj mora veljati izkoriščevalskim sistemom. Tak boj pa morejo voditi edinole organizacije. Sistem podjetniškega izkori-ščanja delavcev morajo odpraviti razredne strokovne organizacije, izkorišča* nje proizvajalcev in porabnikov morajo odpraviti razredne gospodarske organizacije, razredne kulturne organizacije morajo poskrbeti za temeljito vsestransko izobrazbo proletarcev in njih naraščaja, razredna politična stranka mora pa pomagati vsem tem s političnim delovanjem in pripravljati pot za bodočo brezrazredno družbo. Mnogim organizacijam se je očitalo, da niso razredne. Marsikateri očitek je bil opravičen — toda organizacije same niso bile krive, krivi so bili njih člani, ki so hoteli brez truda žeti uspehe, ki sol čakali, da jim posamezni voditelji prine-sejo novo družbo kar na krožniku. To pa je nemogoče — razen na izkoriščevalski način. Ta način se je že tudi uveljavljal in imeli smo slučaje, da so »razredne«? organizacije bojevale druga proti drugi. A kapitalizem je to izrabil. Udarec za: udarcem je padal po proletariatu, dokler, ni prišlo iztreznjenje. Ni še vse v redu, po pijanosti smo se iztreznili, a mačka se nismo še popolnoma iznebili. Bomo se ga pa na teh treh strokovnih kongresih., Slišali bomo, kako krvavo smo plačali svojo pijanost, ta obračun nam bo popolnoma vrnil proletarsko zavest, da bomo zmagali le, če bomo bojevali vsi na vseh 4 frontah razrednega boja. Te 4 fronte tvorijo kare, ki se neprestano širi in širi, kare, ki bo končno tudi zmagal in ustva-; ril brezrazredno družbo, družabno družbo — socializem. Tako gledamo mi na strokovne organizacije. Meščanske stranke gledajo seveda drugače. Razredov ne marajo odstraniti, zato so proti razrednemu boju. Ljudstvu ne marajo dati odločevanja v roke, zato so proti organizacijam splol^ — le neorganizirano množico lahko obvladajo s svojimi demagoškimi gesli. Ker na se ljudstvo oklepa organizacij, da se ubrani nasilnemu izkoriščanju, zato ustanavljajo svoje posebne la-žiorganizacije. Toda ne bo jim pomagalo! Najslabša organizacija je boljša, nego nič. vsak se tam več nauči, nego v gostilni. Razvoj narodnega socializma to lepo dokazuje, liberalci so si morali ustanoviti zopet nove limanice. Tudi klerikalci bodo kmalu prisiljeni k istemu koraku, ker se že tudi njihovi backi vsak dan bolj prepričujejo, da se nebesa ne marajo vtikati v strokovne razmere! Deniagogija je, če kdo razrednim strokovnim organizacijam očita politiko. Političnega delovanja tam ni, ker ni prostora zanj. Vsak človek pa ima pravico biti politično opredeljen, ali po naše, or- ganMran itižB politično. 'Ctani razrednih -strokovnih organizacij si bodo poiskali prav gotovo tudi med strankami tisto, ki je razredna, nikdar pa nc tiste, ki ie pro- ti razrecfeemti Soju. Zato Eoralčamo skupno. Zato smo si dovolili pozdraviti te tri kongrese, če je izkoriščevalski gospodi to všeč ali ne! Gledališče je cerkev, ne torišče za špekulante. KAJ NAM JE POVEDALA VLADA V ZADNJEM TRENUTKU. Dne 23. t. nt. ob pol H), dopoldne nismo na naš poziv z dne 21. t. in. imeli sicer še nobenih izjav od prizadetih gospodov v gledališču v svojih rokah, pač pa se je oglasil v našem uredništvu telefon, ki je klical našega urednika nujno na deželno vlado, kjer da bo nudil gospod dr. Skaberne, šef oddelka za prosveto in vero. vse gledališke akte na vpogled in sploh dos t rege 1 z informacijami o gledališkem škandalu. G. dr. Skaberne je prosil, naj ne objavljamo v »Napreju« člankov o gledališkem smradu, ker mi ti* ta način gledališču prav nič. ne koristimo, pač Da škodimo. G. šef je izjavil, da se preiskava vrši, in sicer z vso strogostjo, toda predsednik komisije, g. Lindtner, je zaradi bolezni odstopil in vlada je imenovala na njegovo mesto g. dr. Mraka, bivšega sodnika. Vlada se je namreč prepričala, da mora voditi preiskavo jurist, in sicer sodnik. ki bo znal stavljati vprašanja, da se ne bo godilo tako kakor doslej, da je obtoženec dobival zaradi neizkušenosti preiskovalnih organov že v vprašanju navodila, kako naj odgovarja. G. dr. Mrak vrši ravno sedaj preiskavo na Vrhniki in kakor hitro jo bo končal tam, bo pričel raziskovati gledališko zadevo z vso brezobzirnostjo in strogostjo. Kar se pa tiče namigavani. da podpira minister Pucelj gledališkega administrativnega ravnatelja Rusa. ic izmišljotina, kajti iz Belgrada da je že oriše! ukaz, da ga morajo premestiti. Zaenkrat na mora ostati še pri gledališču. da ie na razpolago za informacijo trem računskim uradnikom, ki vrše zdaj tam svojo službo s pregledovanjem računskih knjig. To so gg. Hočevar, Galo-vič in Pengal. ki im.ajo ugotoviti bilanco in deficit. Izjavil ie. da ie vladi dobro znano, da sta vprizorila akcijo Droti gledališču dva gospoda, in sicer g. Lajovic in g. Levar. Ker sta ta dva gospoda osumljena po opernem ravnatelju Rukavini, da delujeta proti napredku našega gledališča, poživljamo javno g. skladatelja iti g. pevca, da izjavita, če je navedena trditev resnična?! Končno še omenimo, da je g. dr. Skaberne izjavil, da gledališka zadeva tako smrdi, da ga je strah, čeprav ima najboljšo voljo. Potrdil je. da je g. upravnik Juvančič v resnici hodil y. Celovec s svojo metreso pod pretvezo, da se vozi kot kurir v Pariz, za kar si je zaračunaval ogromne vsote! Naš urednik, ki ni dobil nri vladi nobenih aktov na vpogled, seveda ni mogel podati izjave, da ne bomo pisali o gledaliških škandalih, ker nam |g vendar znano, da so gospodič sedeli na aktih, kf so krvavo kompromitirali predvsem g. ravnatelja Rukavino, za katerim stoji baje sam minister Pribiče-vič. Zato bomo neizprosno nadaljevali naš boj proti ostankom bivše gledališke uprave v javnosti, ker je upravičeno poklicana, da tudi ona kotrolira posamezne člane., ki so upropastili gledališče materi- , ahio in moralno in niso še do danes pod ključem, kar bi se moralo že davno zgoditi! KAKO NAJ MERODAJNI KROGI PREDVSEM DOKAŽEJO. DA JIM .TE NA SRCU OČIŠČENJE GLEDALIŠKE GNILOBE! Z ozirom na izjavo g. Govekarja v včerajšnjem_»Naroduc in kompetentnega vladnega mesta našemu uredniku, ki potrjujejo nerednosti in čudne manipulacije z državnim imetjem pri gledališču, poživljamo državno pravd-ništvo, naj ukrene vse potrebno, da se spravijo v preiskovalni zapor zaenkrat glavni krivci. f'r.: Juvančič, Rukavina. Rus In Pohan. To svojo zahtevo utemeljujemo s tem, da imajo same oblasti obtežilni material v svojih rokah, ki ga je čisto dovolj. da je pravdno mogoče okrivljencc spraviti na varno. Onemogočal jim treba namreč vsaj zanadalje vsako sporazumevanje in even-tuelno nabavo raznih novih — mogoče zanje .potrebnih računov. Gospodje bodo že razumeli, kaj smo hoteli s tem povedali. NEKOLIKO VPRAŠANJ, KT NAI DOKAŽEJO, DA SMO RES POUČENI DO NAJMANJŠIH PODROBNOSTI. (Še ne debeli tooovi, temveč le majhni topiči, kakor žnlitni slovenski fantle pokajo ob slovesnih prilikah.) Gospod ravnatelj Rukavina, mar niste nekoč zahtevali od g. Poliana. da vam odstopi 50 odstotkov dobička od na-, kupljenih trikotaž iz Češke? G. baletni mojster Pohan, ali kaj veste in kaj bi nam lahko povedali o »pariških večerih« z vašimi, od nesrečnih staršev vam zaupanimi učenkami (sic. mladoletnimi!) ob asistenci g. administrativnega ravnatelja Rusa? G. Rus, ali je na mestu, da ste vi, kot državni uradnik in vladni zaupnik, »nakupovali« silkarsko platno namesto po ugodnih cenah, po najvišji ceni...? V čigavem interesu? (Koliko je zaslužila pri tem »triperesna deteljica-.)?) G. bivši upravnik Juvančič, ali nc bi katere povedali v obrambo (?) imenovanih? Katera vprašanja pa bi vam bila omenjenim iz našega »Malega Vsevede-ža- ali »Coprastega katekizma« še naj-Ijubša? Ali sploh obstojate trdovratno na tem. da z vprašanji nadaljujemo? Lahko se zgodi, da pridemo potem še do — odgovarjanja... Dajte, spametujte se — tudi merodajni krogi, ker bi se znalo dogoditi, da bodo »visoke zveze s in poro-dičarski sistem enkrat kratko slamico potegnil, glas javnosti pa dolgo... (k Interpelacija na narodno skupščino. zahteva izročitev bivšega vojnega ministra sodišču, ker jc zakrivil siryi in obolenje 5820 vojakov-rekrutov.) 299 Predsedstvu narodne skupščine v Bei-gradu! Na vprašanje narodnega poslanca gospoda Jovana Gjonoviča o slabem prevažanju letošnjih rekrutov (koncem leta 1921.) je dal gospod vojni minister na 29. redni seji Narodne skupščine sledeči odgovor : »Gospod Gjonovič vprašuje: 1. Ali ste ukrenili preiskavo, da se dožeue, koliko letošnjih rekrutov je zaradi slabega prevoza in pomanjdjive oskrbe obolelo za plučnico in koliko jih je umrlo? 2. Mislite li krivce pozvali na odgovornost? 3. Ali je po srbskem zakonu o organizaciji vojske, ki velja za našo vojsko, sploh dovoljeno klicati rekrute po zimi? To je moj odgovor: Da bi povišal številčno stanje vojske, ki se je znižalo vsled odpuščanja dosluženih vojakov, in ker je vpoklic obveznikov spojen z velikimi težavami, je moj predhodnik pozval rekrute za prvo polovico decembra na službo v kader. Navodila so se morala odgoditi zaradi znanih dogodkov na Ogrskem; izvršila so se v prvi polovici decembra po načrtu, ki je bil izdelan sporazumno s prometnim ministrstvom. V nare&bi, s katero so se pozvali rekruti, ic bilo naglašeno. da naj pjidejo toplo oblečeni, od prometnega ministrstva smo pa zahtevali, da izvrši prevoz samo v zanrtih vagonih z zadostnim prostorom. Na večjih postajah jo bila pripravljena topla hrana za prevažane rekrute. Ukrenil sem. da se dožene. koliko rekrutov je ob priliki prevažanja obolelo in koliko tih je umrlo. Podatki še niso dobljeni, izvzemši nekoliko polkov, v katerih je bilo 29 smrtnih slučajev, in sicer 6 od Škrlatice. 23 pa od plučnicc in influence. Jaz sem dobii sedaj nekoliko podatkov. toda ker ie promet prekinjen, ni moglo prispeti vse iz IV. in V., vojne oblasti. To so podatki, ki jih imam: Število obolelih vojakov v 1. vojni oblasti, ki ima pet divizij, znaša 3287, v drugi vojni oblasti 2533. skupaj 5820. Od teh je umrlo za plučnico 151, in sicer 89 v II. armadi, 25 v III. in 37 v IV. ~ Od dizenterije je umrl eden, za Škrlatico 10, vsled tetanusa 1, za jetiko 8, za tifom 1, za pegavcem 1, vsled zas trupi je-nja 1, in povrh ie bilo eno ponesrečen ie. Skup a i ilh je um rlo 299. Znano ie gospodom in vsakomur v narodu, da je zima ostra sablja ini da. sc je za zimo treba dobro pripraviti, (Medklic: Zato so hodili peš.) šc tedaj, če jc človek doma, kaj še, č$, gre na. pot. Jaz ne vem. kakšni so bili razlogi za to, da so sc klicali rekruti po zimi. Pra- vi se^ da je bila nevarnost, in tudi sedaj se govori, da se utegne spomladi pojaviti gibanje, nekaj v naših kroiih, nekaj od Arnavtov, in nekaj od strani naših sovražnikov, in da so hoteli imeti rekrute gotove za spomlad. Če hočete za zimo dobiti rekrute, pomeni to. da se je treba pripraviti, in to pomeni kredit. Vojaki niso obolevali zaradi tega. ker ni bilo priprav po vojašnicah; večinoma so oboleli na poti. Ukrenil sem preiskavo, da bi se dognalo, ali so se izvršili varnostni ukrepi, ki so bili potrebni za tako prevažanje. K6fiB5r~B? se dSgnalo. da le Krivica na strani vojnih oblasti, rh pozovem na odgovornost. Ampak da ni krivica le na strani vojnih oblasti, se vidi v/, slociečega: 1. Transporti rekrutov iz bitoljskega in fcčevskega vojnega okrožja so bali zadržani na postaji Ristovac zaradi ?>c>-kvariene proge pri postaji Grdeljce, ker ie bil izskočil neki osebni vlak s tira. 'fa transporti so prišli v Beograd s 24 urno zamudo. 2. Promet na progi Beograd—Niš je bil začasno usta vi jeru. zaradi izmenjave mostne konstrukcije na ripanjskem viaduktu. 3. Promet je bil začasno ustavljen, jfcer je izskočil brzovlak pri Džunisu. 4. Promet na progi Paračin—Zaječar le bil za dva dni ustavljen zaradi zame-dene proge. 5. Promet na progi Kičevo—Gosti-var—Bitolj—Prilep ie bil ustavljen zaradi tehničnih nezgod in nesigurnosti proge. 6. Paroplovba na Donavi in Savi, katere izkoriščanje se je predvidevalo v načrtu za prevažanie, je bila ustavljena zaradi ledu na Donavi. 7. Velik mraz je zadržaval gibanje strojev, ker je zmrznilo strojno olje. 8. Transport rekrutov, ki so bili namenjeni iz Subotice v Skoplje, je odpotoval iz Subotice v zaprtih vagonih, ki so bili opremljeni s slamo. Pred Novim Sadom je izgorel en vagon; rekruti so poskakali iz vagona in 12 se iih je znatneje poškodovalo. Pred Nišem je skočil vlak s tira, in transport je moral prestopiti v. druge kompozicije. Vagoni so bili večinoma razbiti in nečisti. Prej se je bila v njih prevažala živina. Posredovanje spremljevalcev pri železniških oblastih ie ostalo brez uspeha. Drugih vagonov ni bilo na razpolaganje.. Transport je prišel v Skoplje po štirih dneh potovanja. 9. Transport iz Beograda do Požege 5e trajal 48 ur. iz Kraševca do Požege 73 ur. iz Skoplja do Požege pa 120 ur. V nekaterih vagonih je bilo malo slame, v nekaterih nič. Transport iz Skoplja je prišel oblečen v lahke krpe. 10. Transport rekrutov 42. pešpolka, ki je potoval iz Požarevca v Belovar, ni imel dovodi slame in je stal v Slavonskem Brodu in v Sisku po 10 ur. V Gradiški so strojevodja in ostalo železniško osobje odšli v kavarno in tam pili, medtem ko je vlak čakal. 11. Transport rekrutov 42. pešpolka, ki je potoval iz Kosovske Mitroviče v Belovar, je sel no Srbiji točno kot vlak prvega reda, toda iz Belgrada do Zagreba so ga smatrali za vlak zadnjega reda in po postajah je bil brez potrebe zadr-žavan. Tako je v Vinkovcih čakal 5 ur Ponoči ob hudem mrazu, medtem ko je železniško osobje opravljalo manevre s celim transportom, da SO mogli s tem transportom vzeti še 15 vagonov svinj in volov nekega trgovca, ki iih je izvažal v J talijo. _ ■12- ^goni. ki so Mi določeni trans-,43* ^polka v Kraševcu, v f.^0 slabem stanju, da so »h vojaki morali prej osnažiti, 13. \ mnogih vagonih, zlasti v tistih, v katere so posamezni transporti rekrutov morah prestopati v Slavonskem Brodu, ni bilo slame, kar je povzročib nal več prehlada. 14. Čakanje transportov v posameznih postajah je bilo predolgo, pogostoma zaradi izmenjave lokomotiv. 15. Rekruti iz .mostarskega vojnega okrožja so šli na pot povsem lahko oblečeni. Zakon o organizaciji vojske ne predpisuje, kdaj nai rekruti stopijo v kader. Odvaiani so bili v kader pozimi kakor v prejšnjih letih, in. sicer leta 1919. začetkom decembra, leta 1921. pa koncem januarja in začetkom februarja. Iz tega lahko zaključite, da ni bila krivica le na strani vojaških oblasti, ampak v splošocni položaju. Promet še ni urejen, kakor sami dobro veste. Vi ste o tem debatirali in razmišljali. Vi skrbite, da daste potrebne kredite, da se to popravi. Jaz nimam v tem oziru ničesar več rečic Po vsem navedenem je jasno, in najbolje se izraža ta jasnost baš v odgovoru samega vojnega ministra, da je bivši vojni minister, general Zečevič. s svojim nepremišljenim odlokom o vpoklicu rekrutov lahkoumno in brezskrbno ugonobil življenje stotim rekrutov. Ta pogreška se ne more zagovarjati s slabim prometom, zakai gosood vojni minister rti enak rektorju kakšne bogoslovije. ki bi povedel svoje učence na nevarno pot, ne da bi imel pojma o zanikrnem stanju prometa. Gospod vojni minister, tedanji in sedanji in vsak drugi, kolikorkoli se jih bo izmenjavalo, mora vsak trepotek točno poznati stanje prometa, ne le zaradi pozivanja rekrutov, ampak tudi splošno zaradi deželne obrambe. Ce ni gospod vojni minister nič mislil na deželno brambo, tedai pač tudi ni nič mislil na promet in niegov zločin je toliko večji. Če je pa mislil na obrambo dežele, je moral natanko nozngjti stanje prometa. Njegova brezbrižnost je torei očitna. On se je vdal tako grešni pozabnosti in brezskrbnosti, da je poslal rekrute na pot v najhujši zimi, meseca decembra, brez gorke obleke, obutal, pokrival in ogrinjal, v nezakurjenih vagonih, celo v odprtih vagonih. S tem svojim postopanjem je prišel bivši vojni minister, general Zečevič, v konflikt z eno najkardinalnejših določb našega kazenskega zakona, ki jemlje v zaščito človeško življenje, ker je zlorabljajoč svojo oblast v izvrševanju svoje dolžnosti ubil nekoliko sto rekrutov. Kazenski zakonik za kraljevino Srbijo, poglavje XV.. par. 150 pravi: »Kdor ubije človeka iz nemarnosti (aesmotrenosti), se kaznuje z zaporom od 2 mesecev do 2 let. Ce pa je bil krivec po svojem poklicu, po svoji službi ali pq svojem opravilu dolžan biti previden, se mu povrh zapora lahko prepove izvrševanje poklica ali opravila začasno ali trajno.« Podobne določbe ima kazenski zakon za Hrvatsko in Slavonijo ter za Slovenijo in Dalmacijo v par. 335. Prav tako tudi kazenski zakon'_za Crno goro in kazenski zakon za Bosno in Hercegovino v par. 362. Krivica bivšega vojnega ministra gospoda Zečeviča je tem težja, ker je vojna obveznost za vse naše državljane v zmi-slu XI. oddelka ustave, člena 119. absolutno obvezna, ker so torej rekruti v fizičnem in moralnem pogledu popolnoma izročeni ministrski oblasti. To izročanje v ministrsko oblast še pojačava stroga vojaška disciplina vojne organizacije. Z ministrsko uradno oblastjo se torej viema tudi kompleks njegovih dolžnosti nanram vojakom. Ena prvih njegovih dolžnosti je brezpogojna briga in skrb za vojake, kar pomeni, da mora predvzemati vse mogoče mere previdnosti in na vse načine skr- beti. da ne trpi zijravdje in življenje njemu, zatipanih ljudi, to se pravi, vseh vojakov« V tem z mi s'lu govori tudi vojni kazenski zakon kraljevine Srbije. On predvideva opravičene kazni za poveljnike, ki bi iz brezbrižnosti povzročili škodo svrn jim vojakom, .bodisi na vojnem maršu, bodisi v taborih. Duh zakona, je tak, da hoče s strogimi kaznimi zadeti poveljnike, ki bi se brezbrižno igrali z življenjem voiakov. Za uboj iz brezbrižnosti ne kaznuje kazenski zakon s smrtjo, medtem ko predvideva to vojaški kazenski zakon in predpisuje, iver velja brezbrižnost vojnega poveljnika lahko na tisoče ljudskih življenj. Paragraf 37. vojnega kazenskega zakona pravi: »Komandant, iz čigar brezbrižnosti na vojnem hodu ali Pri taborovanju nastane znatna škoda ali slabe posledice za vojsko, se kaznuje z zaporom od naj maja je deset let, po velikosti škode ali nevarnosti se pa lahko izreče tudi smrtna kazen.« Sledeče kazni določa par. 90. istega zakona za brezbrižnost glede na .zdravk ne le ljudi, ampak celo živine: >Kdar v, okviriu svoje kompetence ne stori potreb* nih ukrepov za varovanje zdravja in za prenrečenje bolezni, ali kdor se ne briga za nego in varstvo bolnikov in ranjenih, kdor ne stori tega za zdravje živine, se kaznuie z zaporom. Ce se pokažejo hude posledice, se kaznuje krivec s ta^kn lečo do deset let k Po obeh navedenih paragrafih tega zakona se vidi, da se malomarnost od strani vojaških poveljnikov strogo kaznuje, ue le tedaj, kadar gre za človeško življenje, ampak tudi tedaj, kadar gre za živina Bivši vojni minister se je ogrešil ne le proti jasni določbi kazenskega zakona, ampak tudi oroti določbam vojaškega, kazenskega zakona. On je M vrhovni poveljnik rekrutskih čet in ker je razpolagal z njimi brezbrižno, so nastopile, hude in najhuiše posledice, o katerih govori vojno-kazenski zakon. Zaradi tega podajajo podpisani narodni poslanci v zmislu čl. 91. in 92. ustave predlog za obtožbo, s katerim obtožujete bivšega vojnega ministra generala Zečeviča: »Da ie za prvo polovico meseca de-, cembra vpoklical rekrute v kader in ukazal njih uvrščevanje v prvi polovici meseca decembra 1921.. ne da bi bil prej storil potrebnih ukreoov previdnosti, da ne bi rekrutirani vojaki vsled pomanjkanja tople obleke in obutve, vsled dolgotrajnih prevozov do svojih kadrov po ostri zimi in v nezakurjenih vagonih trpeli škode na zdravju, vsled česar je bilo oo uradnih podatkih do. dneva 29. seje Narodne skupščine: Pri konjeniških polkih 29 smrtnih slučajev, nadalje v prvi vojni oblasti s petimi devizijanii 3287, v drugi vojni oblasti pa 2533 obolelih, .skupaj 5820, od katerih jp umrlo 29 vojakov, in sicer 89 v U., 25 v 111. in 37 v IV. armadi. Skupaj ie umrlo: 151 vojakov za pljučnico, 1 za disenterijo, 1 vsled tetanusa, 8 za jetiko. 1 za tifusom, 1 za pe-gavcem, 1 vsled zastruplienja in 1 vsled ponesrečenja. S tem je obtoženi kršil deželne zakone, in sicer: Kazenski zakon par. 158., in vojno-kazenski zakon par. 37. in 90. Zarad tega predlagajo podpisani narodni poslanci, da obtoži Narodna skupščina bivšega vojnega in mornariškega ministra gospoda generala Zečeviča iu da nastopi oroti njemu po zakonu v zmi-siu člena 92. in 93. ustave. V Belgradu, 12 marca 1922. (Slede podpisi socialistov, republikancev, Jugoslovanskega kluba in narodnih socialistov). Politične vesti. ' -F Do jr. Smodeja, glavnega »Slovenčevega« urednika in predsednika ljubljanske sekcije Udruženja jugoslovanskih novinarjev, se javno obra.čamo s pozivom, da nam pojasni, zakaj stoji v današnjem »Slovencu« v poročilu k včerajšnjemu ljubljanskemu shodu pasus: Cela vrsta socialnodemokraških govornikov ni mogla našteti (Beltramu) nobenega »greha« in pravega vzroka za izključitev (iz akcijskega odbora). Ta pasus ie namreč vseskozi lažnjiv in sleparski, ko je vendar- lahko vsak, recimo — človek na shodu videl, da ni mogla »cela vrsta so-ciahiodemokraških govornikov« prav nič naštoti in dokazati Bgltramu grehov, ker jim klerikalni pofel z g. Beltramom na čelu sploh ni pustil, kakor nobenemu nasprotnemu govorniku razen komunistov, do besede, dokler ni točka o Beltramov>h grehih bila odstavljena z dnevnega reda. Razumemo, da bo prinesel vsak list o Včerajšnjem shodu po svoje pobarvano poročilo, vendar ne razumemo, ali je dovoljeno, da prinese kak list na ta način lažnjivo zavito poročilo, ki ga lahko vsakdo izined navzočih na lahek način kontrolira. G. Smodej ve. da je časnikarskim poročevalcem kot članom UJN vendar moralno prepovedano, posluževati se takih sredstev v svojih poročilih.Zato vprašamo, če ie g. Smodei pripravljen dati v svoj list tozadevni pooravek. Vprašamo zato, ker poznamo Smodeja kot objektivnega človeka, in mu bo potemtakem toliko lažje popraviti to, recimo, poročevalčevo netaktnost v njegovem listu. -f Delavska zbornica. Glasilo mladih liberalcev »Jutro« je v številki 68. z dne 21. marca t. 1. poročalo o plenarni seji Delavske zbornice. Predno pa ie priobčilo stvarno poročilo, razstresa svojo jezo nad predsednikom zbornice in socialistično zbornično večino. Njegova kritika je .tako smešna in otročja, da če bi kaj ta-cega trdili otroci iz pr.vega razreda, bi se človek ne smejal. Kar pa trdijo liberalni dohtarji, je jako čudno. Hudobni ljudje seveda pravijo, da je uvod tega poročila napisal živinozdravnik, ki se nikoli ne bavi s paragrafi kakšne uredbe, zato pa uredbo tako slabo razume. Da se gospodje jezijo, to že razumemo, ker ie zbornica v nedeljo dobro obdelala to demokratsko gospodo, ki se hoče hliniti delavstvu potom raznih kupljenih izmečkov iz delavskih vrst, kakor so Zupanc, Curhalek ali pa pokvarjeni študent Majcen, na drugem kraju pa delavstvu nasprotuje, kar je le mogoče. Uredba odločno določa, da mora provizorično zbornico vzdrževati ministrstvo za socialno politiko, da 1200 Din. mesečno ne zadostuje, to pa menda že razumeio tudi liberalni dohtarji. Da mora imeti zbornica prostore za pisarno, tudi menda razumejo, in če hoče imeti tajnika, ki bo opravljal posle, ga mora tudi plačati in upamo, da to tudi razumejo. Da se bo rabil denar za statut, volitve itd., je jasno. In kaj je zahtevala zbornica? Da paj da ministrstvo za socialno politiko toliko sredstev, da more gorenje stroške pokrivati za izvršitev svoje naloge. Delavstvu pa je bilo javno povedano, da, če se bo ta izvršitev zavlekla, bo v prvi vrsti temu kriv oddelek za socialno politiko v Ljubljani, ker nasprotuje, da bi si najela zbornica posojilo vsaj za toliko časa, da ministrstvo za socialno politiko dovoli večji kredit, drugič pa ministrstvo za socialno politiko samo. ker nič ne stori, kar bi bilo v prid delavstvu. + Imperialistične države barantajo z vzhodnimi narodi. V Parizu zborujejo zunanji ministri Francije, Anglije in Italije. ki sklepajo o usodi orienta. Francoski minister Poincare je izrecno prosil, naj ne dajejo javno konferenci značaja, da razpravljajo o vzhodnih narodih. Grški in turški vladi so že poslali brzojavko, naj takoj skleneta premirje. + Brzojavna prošnja za intervencijo. Zanella. predsednik reške vlade, kT ie pobegnil zaradi fašistovskega terorja v Zagreb. je poslal brzojavno prošnjo belgraj-ski vladi, nai čimprei intervenira na Reki. J- Ostudna politika .nacionalističnih držav. Italijanske čete so zasedle Reko in »vpostavljajo red«. Obenem razglaša laška »Agenzia Stefani«, da so bile vse vesti o fašistovskih orgijah na Reki izmišljene in da so že pred prihodom rednih laških čet, vršili kara b i nji e r j i z vso odločnostjo svojo dolžnost. Laška vlada že zopet dokazuje, da je pet pa do glave lažniiva. _______________________ KDO JE ZMAGAL? Včerajšnji javni shod v Ljubljani je pokazal, da ima klerikalno politično kla-tiviteštvo prav malo smisla za pot, po kateri bi se naj sestradana in demoralizirana železničarska masa povedla iz sedanjega desperatnega življenskega položaja, da pa ima ogromen talent za prirejanje cirkuških predstav. Današnji klerikalni listi vpijejo sicer kakor jesiharji, da je prodrl Beltram, ker se je zanjga iztu-lilo kakih sto grl nalašč za ta posel pozvane avantgarde rimskokatoliških akademsko izobraženih mladičev, tercialk iz tobačne tovarne, peščice klerikalnega železničarstva in anarhosindikalističnih razbijačev, ki so že preboleli Zaloško cesto, pa so se znašli v divjem objemu s črnimi morilci; vendar si morajo tudi klerikalci, vsaj tista pest, ki jih je v stranki poštenih, priznati, da je včerajšnji večer eden najsramotnejših v zgodovini slovenskega proletariata. To, kar se je včeraj godilo v Mestnem domu, mora poštenjaka navdati z gnusom in žalostjo in treba vam ni nič drugega, kot da si preberete n. pr. današnje »Jutro«, da vidite kako ponižan in osramočen stoji proletariat, pred očmi buržujske javnosti radi ognusnega vedenja peščice socializdajalskih in klerikalnih vodilnih demagogov ter njihove slepe, zapeljane, brezponosne garde lum-penproletarcev. Nakratko povedano: vsebina celega tri in pol ure trajajočega shoda je bilo eno samo dolgotrajno tuljenje, prerekanje, medklicevanje, opičje skakanje jezuitskih versko - blaznih in anarhističnih pebesnelih tipov po govorniškem odru, ruvanje in suvanje ... Klerikalci, ki razbijajo od sebe samih sklicani shod ... Idioti, ki sprevračajo krvavo tragedijo ljudske bede in nezavednosti v krvavo farso, da se nad njo na glas in zaničljivo krohotajo svinjski obrazi navzoče buržoazije. Par momentov: Na odru se dvigne od verskega fanatizma izpita poiava sklicatelja Beltrama in se s teatralično gesto obtožuje grehov, radi katerih so ga morali iz akcijskega odbora spoditi. Obtožuje se po klerikalnem sistemu: Kar je davno, pustimo previdno na stran, saj navzoči tnoji zarukanci in plačanci itak ne bodo pustili, da se bodo na tem shodu od kaferesibodi strani povedale glavne nečednosti, masa pa pojde itak za mojo demagogijo in to je dovolj. Za nadalje nam bo pa že še rimski blagoslov priskrbel novih slepil... Tako se je zgodilo: Kdor se je dvignil, da razkrinka to gnusno početje, je bil sprejet s huronskim krikom pobesnelega orlovskega upa, gabljivih tercialk, lumpenproletari-ata in anarhosindikalistov, da je moral odstopiti. Par »komunistov« je smelo govoriti, ker ti so sklenili zvezo na življenje in smrt s klerikalnim kapitalizmom, zvezo, radi katere je moral pasti celo spomin na Zaloško cesto. In še tem »komunistom« so dali klerikalci kruto okusiti pest svojega zaničevanja, ker niso niti njim vedno prizanesli z žvižganjem in tuljenjem. Rupnik, vodja narodnoso-cialnih železničarjev, kateremu so Beltram in komunisti zabrusili »lopov« v obraz, sploh ni mogel do besede! — Medklici (Beltramu): »Dokažite, kdo so v odborih lopovi! Imenujte imena!« Beltram (jecljajoč): »Meni — meni ni treba imenovati imen ... Lopovi so in to zadostuje!« Ali je treba še kaj komentarja? Beltrama so izžvižgali, a njegovi plačanci so s pestmi delali red. — Sodr. Nachtigall si je s trudom pridobil besedo. Njegovemu magnetičnemu govoru je morala množica prisiljena do konca slediti. Očrtal je Beltrama in dr. Korošca: Rešitelji ljudstva — verskoblazni fanatiki! — Ob koncu glasovanje za Beltramovo resolucijo za Beltrama: Od vseh navzočih je dvignila roke komaj desetina — kruleči klerikalni in »komunistični« pofel. Proti - nihče. Pošteno železničarstvo se je zgražalo nad demagogijo klerikalne in »komunistične« bagaže, ena desetina je tulila, osem desetin prisotnih je z molkom pokazalo, da sploh ne vidi nič resnega v Beltramovi inscenaciji. Marsikateri pošteni komunistični delavec se je spreobrnil. Kdo je torej zmagal? Mi! Ker vsak razsodni človek je videl, kje je stvarnost, zavednost in resnost. Ni nas bilo dosti, toda naši fantje so pokazali z dostojnostjo, da tvori organiziran socialist cvet v proletarskem gibanju! In Iumpenproletariat? Z njim imamo usmiljenje, toda enkrat za vselej moramo povedati, da se naše vrste od njega ne bodo dale uplivati in po njegovih nezavednih instinktih voditi! Naj gre h klerikalcem' Naš proletariat je tudi sestradan in raztrgan, toda ima ponos, ima organizacijo, ima jasen cilj pred seboj. Kdor tega nima, nima niti pravice, da se imenuje proletarec! Včeraj polomija vsega nezavednega, brezciljnega — danes pa se sestanejo naše strokovne organizacije na svoj zedi-njevalni kongres! In kdo bo dal železničarjem in vsemu delavstvu boljšo bodočnost: demoralizirana desorganizacija ali zavedna, razrednobojna organizacija? Dnevne vesti. Za stradajoče rusko Ljudstvo so darovale naslednje podružnice Unije slov. rudarjev: podružnica Lese pri Prevaljah znesek 3000 K; podružnica Trbovlje znesek 1701 I<: podružnica Črna pri Prevaljah znesek 1549 K; podružnica Možica pri Prevaljah znesek 1300 K 40 vin.; podružnica Zagorje ob Savi znesek 1000 K: podružnica Velenje znesek 452 K; podružnica Zabukovca znesek 258 K; podružnica Štore znesek 92 K; skupaj 9352 kron 40 vin. — Vodstvo Unije slov. rudarjev se zahvaljuje zgoraj navedenim podružnicam za njihovo požrtvovalnost, ki naj bo vzgled vsem onim podružnicam, ki nam še niso vrnile nabiralnih pol, ali pa ?.o jih že vrnile, toda prazne. Vodstvo Unije slov. rudarjev odpošlje zgoraj navedeni znesek takoi potom Zadružne banke v Ljubljani 11. strokovni mednarodni zvezi v Amsterdam. Mlekarska družba za Slovenijo v Ljubljani nam poroča: S 1. aprilom nameravamo. upehati redno dostavljanje pasteriziranega mleka strankam na dom, in sicer v poljubni množini. Za enkrat bodo naši vozovi pasirali med 6. in 8. zjutraj sledeče ulice: Slomškova, Pražako-va, Dunajska cesta. Aleksandrova cesta, Gledališka ulica, Blei\veisova, Rimska, Vegova ulica. Kongresni trg, Wolfova ulica, Marijin irg. Sv. Petra cesta, in se bo mleko strankam teh in sosednjih ulic dostavljalo, — Pozneje se bo dostavljanje na dom razširilo na vse ostale dele mesta. — Naročnikom se bo po želji dostavljalo na dom tudi surovo maslo., smetana in zlasti zdravilno kislo mleko Yuhourt in Kefir. Samoposebi umevno se prevzame za kvaliteto mleka popolno odgovornost. — Kdor se hoče posjužiti te ugodnost), nai se prijavi v pisarni Mlekarske družbe, Vojaška .ulica 10, osebno ali pismeno. Stavbena in gostilniška zadruga »Delavski dom« na GUncah ori Ljubljani vabi na občni zbor, kateri se bo vršil v soboto, dne 8. aprila 1922 ob pqL_8. zvečer v restavraciji »Amerika« na Glincah s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika ustanovnega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Raznoterosti. — Udeležba vseh zadružnikov dolžnost. — Načelstvo. Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo s sedežem v Ljublianl, opozarja, da se vrši prihodnja javna odbo-rova seja v sredo dne 29. marca t. 1. ob 20. v mali d^mni Mestnega doma. Društvena pisarna daie čbnom dnevno od 18. do 20. informacije Sv. Petra cesta štev. 12 pritlično, desno. Poziv lastnikom ali najemnikom gozdov in parkov. Mestno gozdarstvo poroča, da ie najti po gozdih, parkih in drugih smrekovih nasadih na ozemlju mestne občine ljubljanske mnogo smrekovih dreves, ki so deloma že suha, deloma se pa sušijo ter je v njih pod lubjem mrčes, to je: zalega lubadarja. Da se lubadar ne razmnoži ter v še večji množini ne napade drevia po gozdih in drugih nasadih, poživljajo se na podlagi predpisov § 51. gozdnega zakona, vsi lastniki ali najemniki gozdov in parkov, da do 15. aprila 1922 posekajo sušice ter od lubadaria napadena drevesa. Posekano drevje, v katerem se nahaja zalega lubadarja, je oma-iiti in skorjo na varnem mestu sežgati. Ako se bodo po tem roku našle sušice po gozdih ali drugih nasadih, se bode zoper brezbrižne lastnike dotičnih deležev postopalo po določilih §§ 50. in 4. gozdnega zakona. Celje, Nadaljevanje sele občinskega odbora celjskega. G. Rebek, predsednik odseka za obč. podjetja Poroča: Delavcem v plinarni se zviša plača za 2o% od 1. marca. Za ravno toliko^ se je zvišalo tudi delavcem v elektrarni, poleg tega dobijo tudi letni dopust Skladiščniku se zviša od 1800 na 3000 K. Kontoristinii od 1800 na 2400 K. Za elektrarno se kupi uradno kolo. So-drug Leskošek interpelira župana, 'zakaj ne pridejo vse prošnie in spomenkte za zvišanje plače v sejo odseka. Župan da pojasnilo, katero se vzame na znanje. S. Koren vpraša župana, če imajo vojašnice električen tok za razsvetljavo v pavšalu ali imaio števec? In to zaradi tega, ker je vojašnica cele noči razsvetljena in če vojaška komanda ne plačuje, ni čuda. da ima občina ogromno škodo! G. Gobec, referent klavniškega odseka poroča: Obrat se je v klavnici vsled izvoza mesa znatno zvišal, zaradi tega se g. Dramše-ku, upravitelju klavnice zviša plača na 2400 K ter njegovi hčerki, ki mu pomaga v pisarni da mesečna nagrada 600 K. — S. Koren interpelira županstvo zaradi razmer v klavnici. Zdi se mu, da se za podjetja vsi premalo brigajo. Bilo je že leta 1920. jasno, da bo potrebno v klavnici večjih popravil. Izgovor, da se ne bi dala izvesti v zimskem času popravila, ki ne spadajo v zidarsko stroko, je ničev! Imamo pač utis, da se uraduje pri naših gospodarskih podjetjih preveč birokra-tično. Gospod knjigovodja je menda mnenja, da je na magisjratu najprej on, potem šele župan in občinski svet. Po pisarjenju semiotia. se vse zavlačuje in posledica je, da moramo koncem koncev vse dražje olačati. Tako se v tern slučaju že sedaj pritožujejo mesarji, da se meso v klavnici več ne drži, ker je pretoplo. Ravno tako so mesarji zahtevali, da se popravijo šipe. To se je zavleklo tako dolgo, da še danes šine niso vrezane. —• Nato je dal g. župan pojasnilo. Razvila se ie živahna debata. Sklene se, da se naj vrši v klavnici komisionalni ogled, h kateremu se pritegne tudi zastopnika mesarske zadruge in g. dr. Stegna. Sodrug Leskošek predlaga, naj se izdela klavni-ški red. Sprejeto. — G. K u r e t, referent pogrebnega zavoda, predlaga novo tarifo. Po živahni debati se je na predlog gosp. Bizjaka ista vrnila odseku nazaj z motivacijo, da io odsek znova preuči. — Odda se dela za pleskanje Aleksandrove vojašnice g. Bevcu. — Sodrug Koren interpelira župana zaradi razdelitve občinske zemlje, ki se daje vsako leto revnejšim sloiem v najem. Razdelila se je zemlja nekorektno. Tako so si pridržali nekateri občinski uslužbenci cele komplekse in to opravičeno razburja ljudi, ker zgleda kakor kakšna korupcija. Sodrug Koren ie izvajal, da ni proti temu, da do-biio mestni .uslužbenci zemljo, a ta bi se iim naj od občinskega odbora določila. Sklene se razdelitev zemlje razveljaviti ter na novo razpisati. Umetniški večer v Celju pod okriljem »Svobode« bo danes, 25. t. m. ob pol 8. zvečer v mestnem gledališču. Spored bo približno isti kakor je bil v Ljubljani, Trbovljah in na Jesenicah. Anton Podbevšek bo v svojem otvoritvenem govoru »Raketa iz svetovne norišnice« govoril o mednarodnem stanju duha. Tone S e 1 i š k a r bo recitiral iz s voje pesniSke zbirke »Trbovlje« in Štefanija Ravnikar bo recitirala svoje izbrane črtice. Spored je izbran in zaradi svoje elementarnosti vsakemu dostopen. Vstopnice se dobijo v Delavskem tajništvu, v Konsumncm društvu pri sodrugn Korenu Franu, zvečer pa pri gledališki blagajni. — Dopoldne ob 9. na bo vodil v dvorani hotela »Union« romanopisec Angelo Cerkvenik javno diskusijo, na kateri bo obravnaval vsa mogoča pereča vprašanja. Bližajoča sobota bo na ta način kulturni dan »Svobode« in vsega celjskega proletariata. Razmere, v katerih se nahajajo brivski pomočniki, so lake, da vpijejo v nebo. Pred dobrim mesecem so gg. mojstri zvišali cenik kar za 100%, a za svoje pomočnike so dali majhno drobtinico, ki še ni človeška. To se more zgoditi samo v Celju, kjer je predsednik zadruge brivskih mojstrov brivski mojster in trgovec obenem. Taki ljudje, kakor je on«, se bri-i gajo samo za svoj želodec, za svoje nslužbence pa nič. Kakor g.. Koštomaj dela, tako dela.io vsi njegovi kolegi. Marsikaj govore po Celju, da pri njem ni vse v redu. Posebno glede izpričeval za njegovo obrt. No, pa o tem bomo še pisalu Lahko bi kaj o tem povedalo tudi celjsko nadzorništvo dela. ker ono mora vse vedeti, toda, kakor je videti, se za to stvar noče brigati. Zahtevali pa bomo mi, da se nekaj ukrene v zboljšanje življenskega položaja brivskih pomočnikov. — Opazovalci. Batine. V tovarni »Zlatarka« prej Pachiaffo so upeljali batine. Kot izvršilni organ tega balkanskega kazenskega postopanja je na delu g. obratovodja Biitt-ner iz Pforzheima v Nemčiji, ki se dobro razume na »Priigelstrafe«. Batine se delijo fantom (vajencem) po končanem delu pomočnikov in delavcev, ko so zaposleni liri snaženju. Opozarjamo obrtno oblast v Celju, da napravi nemudoma temu škandaloznemu postopanju konec* Starišem pa svetujemo, da se nekoliko več brigajo za svoje sinove. No g. Bijak, rešitelj mladine v »N. I).« kaj pa pravite vi k takemu postopanju. »Rechtlos in SJowenieu« je napisat belgrajski dopisnik »Berliuer Tagblatta«. Mi se pa temu prav čudimo. »Rechtlos« Nemci v Celju in drugod v Sloveniji niso, ampak samo grdih manir, ala one v letu 1908. smo jih odvadili! Takrat so bili tako mogočni, da slovenske govorice v mestu niti prepustili niso. Mi, ki smo proti vsakemu tlačenju narodnih manjšin, smo rek- li, da naj imajo tudi Nemci iste pravice, kot Slovenci in sodrug Korun jih je zagovarjal v parlamentu. Toda komaj so slišali te besede, so jim postali grebeni veliki in vpeljati hočejo zopet buršovsko pretepanje ne nemštva. V soboto zvečer se je zgodil slučaj, ki prav lepo kaže germansko »kulturo« in ki diskreditira vsakega poštenega Nemca. Ob pol 1. ponoči je napadel frakarski uslužbenec firme Rakusch v Celju. Vclenemec Planinc mirne pasante. Cela jata pijane druhali je bila navzoča in dali so duška svojemu nacionalnemu prepričanju. Pretepli so ljudi, ki jih niti pogledali niso. Prizadeti so stvar tirali pred sodišče. Zanimivo je pa to, da so ravno nastavljenci firme Rakusch vedno s svojo roko vmes. G. Rakusch je zadnje pravil, kako lojalen naš državljan da je. V svojem brlogu pa vzgaja pretepače in avantgardo nemštva, ki bo dala jako lepo spričevalo in garancijo za lojalnost »Partei der Deutschen«. G. Rakuscha ob tej priliki opozarjamo, da smo bili mi tisti, ki smo ga branili, da mu trgovine 1. 1920. niso razbili, danes pa po svojih uslužbencih pretepa naše sodruge. Stanovanjski oblasti v album. V »No- vi Dobi« smo čitali inserat, v katerem nekdo ponuja 500 K nagrade onemu, ki mu preskrbi stanovanje. Za l sobo in kuhinjo daje 600 do 800^ K mesečne najemnine. Tajnost je zajamčena. — Tega ne beležimo, da bi delali »Novi Dobi« brezplačno reklamo, ampak samo želimo, da bi se stanovanjska oblast, od katere vse najboljše pričakujemo, pobrigala za tega kavalirskega interesenta. Stanovanjsko oblast dotičnik s tem precej ignorira. Zato upamo, da bo »Novi Dobi« prepovedala tako posredovanje stanovanj. mm* Člane politične organizacije pozivamo, naj čimpreje plačajo zaostale prispevke, ker mora politični odbor s I. aprilom pričeti z rednim obračunavanjem; Opozarjamo jih obenem na občni zbor politične organizacije, ki se bo vršil v kratkem. Pogreb sodruga Srečka Auerja se je vršil v sredo 22, t. m. ob ogromni udeležiti občinstva, ki je rajnkega spremilo na zadnji poti vkljub slabemu vremenu in dežju. Občinski odbor, z županom in podžupanom na čelu, se je udeležil pogreba skoro polnoštevilno. Mrtvaški sprevod je spremljala mestna godba, delavski pevski zbor pa je zapel pred hišo žalosti iii na pokopališču žalostinke. Mestna občina, socialistični občinski klub, delavske organizacije iu več drugih je poklonilo pokojniku lepe vence v zadnji pozdrav. Ob grobu se je od umrlega sodruga poslovil sodrug Komavli. Številna udeležba pri }«>grebu je pokazala. da je bil sodrug Auer splošno priljubljen. Naša stranka pa je v njemu izgubila zvestega in agilnega sobojevnika in ueumomega agitatorja za proletarsko idejo. Naj mu bo domača gruda lahka, mi vsi pa mu ohranimo trajen spomin. Na mesto umrlega sodruga Auerja pride v občinski odbor sodrug Kralj, krojaški mojster. Nov položaj. Tukaj ko se je izvede- lo, da je stopil v veljavo nov — ali bolje rečeno potvorjeni občinski volilni zakon — so se na ptujskem obzorju pokazali zuaki nove politične konstelacije. Dasi-ravno ni še gotovo, ali bo tudi ptujski mestni zastop razpuščen, se čujejo glasovi o ustanovitvi novih strank, ki bi pod eno ali drugo firmo nastopile pri morebitnih volitvah. Zdi se, da so demo-kratje zelo vneti prijatelji m zagovorniki ustanovitve kake nove stranke, ker bi bilo to z ozirom na lokalne razmere voda na demokratski mlin. Kakor povsod, | tako skušajo demokratje tudi v Ptuju s kakšnim prefriganim trikom priti zopet na površje. Nam se zdi, da delajo račun brez krčmarja in smo prepričani, da ne bo v Ptuju nobenega volilca, ki se bo dal j speljati od demokratov na led. Vsekakor pa opozarjamo naše pristaše na to in jim priporočamo, da stojijo na straži. Najnovejše gibanje bomo opazovali m po potrebi poročali. Gospodarstvo. Naša valuta. Zagreb, 23. marca: Ameriški dolar 298 K, čehoslovaška krona 5.92 K, angleški ium 1350 K, italijanska lira 15 K, tumnnski lej 2.40 K, nemška marka 1.18 K, 100 nemško-avstrijskih kron 4.70 K, francoski frank 29J5 K, švicarski frank 59.50 K. Naša krona strahovito pada. Pred 14 dnevi se je imšu valuta orav lepo dvignila, tako da smo že upali težko pričakovano rešitev našega denarnega prekletstva. Takrat je zrasla naša krona v šestih dneh (Ciirich, 4.—10. t. m.) od 1.55—1.80. Toda ta poslednji kurz se je vzdrzal le dva cini. Takoj nato ie začela nepretrgoma padati do danes in padla (Cnrich, 11. do 23. t. m.) od 1.80—1.52. Brezdvomno bo padala še nadalje. Uvoz živine iz Karlovca za Ljubljano. Vesti, da je pokrajinska uprava, oddelek za kmetijstvo ali veterinarski odsek tega oddelka prepovedal uvoz živine iz Karlovca v Ljubljano, niso resnične, ker se, kakor se nam sporoča, taka prepoved ni nikdar izdala. Is šflrSnRfe. Občni zbor krajevne pol, org. KOZ v Tržiču se bo vršil na dan 26. t. in. ob 9. dopoldne v prostorih konzumnega društva. Dnevni red: 1. Pozdrav preds., II. poročilo tajnika in blagajnika, II!. volitve, IV. poroča, občinski klub, V. slučajnosti. Udeležba dolžnost. — Odbor. Svobode. Trbovlje. Dramatični odsek splošne zveze delavskega izobraževalnega društva »Svobode*, podružnica Trbovlje priredi v soboto, dne 25. marca 1922 ob 6. zvečer v dvorani »Delavskega doma* igro: »On in njegova sestra«, burka v 4. dejanjih s petjem. Petje spremlja domači orkester. Predprodaja vstopnic v trgovini »Del. uoma« pri sodr. Braga. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Zagorje. Splošna delavska izobraževalna zveza »Svoboda«, podružnica Zagorje ob Savi, opozarja vss zaupnike po- i družnic, kateri so prejeli nabiralne bloke \ za »Delavski donv^da za iste obračjmajo j ter nam ostale bloke vrnejo. — Odbor. Šoštanj. Dne 26. marca 1922 ob 9. dopoldne se bo vršil v tukajšnjem hotelu »Jugoslavija * občni zbor podružnice »Svobode« z običajnim dnevnim redom. Ker se bo sklepalo o raznih novih ureditvah, tako na primer o otvoritvi knjižnice, o otvoritvi tajništva itd., vabimo vse or-ganizirance, da sc občnega zbora gotovo udeleže. — Odbor. Mežiška dolina. Dramatični odsek splošne delavske zveze »Svoboda« v Prevaljah priredi v nedeljo, dne 26. marca ob 3. popoldne v dvorani nad konsum-niin društvom za Slovenijo v Mežici tri-deiansko dramo »Mati«. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. ŠoorL Kolesarska Ilirija otvori v nedeljo 26. marca t. 1. svojo sezijo z Gross Country j tekmo, ki se bo vršila v rožniškem in po- i dutiškem terenu. Tekmovalna proga bo markirana tik pred tekmo in je dirkačem neznana. Omenimo samo toliko, da bo šla določena proga preko Rožnika, na katerega vrhu bo glavna kontrola. Cilj in start pri gostilni »Križ« v Šiški. Prijave se sprejemajo do petka zvečer v telovadnici I. drž. gimnazije ali pa do 11. zvečer pri blagajni klubove kavarne Prešeren. Prijavnina 1 Din. Člani v podsavezu včlanjenih klubov vabljeni. Pozneje se bodo prijave sprejemale tudi še do 3. v nedeljo na startu, toda proti dvojni prijavnini. P. t občinstvo se naproša, da na gozdnih potih prepusti tekmovalcem prosto pot. Ker je ta tekma prva te vrste v Jugoslaviji, je pričakovati obilne udeležbe tako od strani tekmovalcev kakor športne publike, IVstopnina na cilju 2 Din. Pričetek tekme ob 4. popoldne. Nogometna tekma. V soboto, dne 25. t. m. se vrši na prostoru S. K. Ilirije nogometna tekma med Athletiksportktubom Celje in S^. K. »Primorje* Ljubljana. Pričetek ob pol 4. popoldne. Nogometna tekma. V soboto, dne 25. L m. se vrši na prostoru S. K. Ilirije nogometna tekma med Athletiksportklu-bpm, Celje in S. K. Primorje, Ljubljana Pričetek ob 3. popoldne. Vstopnina: Sedeži I. vrste 8 Din, 1L vrste 5 Din, stojišča 3 Din, dijaške vstopnice 2 Din. Ljubljanski nogometni klubi dobe 11 vstopnic no 1 Din, ki nai jih pooblaščenci posameznih klubov dvignejo s tozadevnim pooblastilom skupno. 1 UTRINEK. Tudi blagoslovljena voda se usmradi) če dolgo stoji. Izdajatelj; Zvonimir Beraot (v imenu pokr. oclb. SSJ.j Odgovorni urednik: Frarsee Svetek. Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani. LEPOTA kože, obraza, vrata, rok, tako kakor tudi lepa rast las, se morejo samo skozi razumno nego lepote doseči. Tisočera pripoznanja so dospela od vseh dežel sveta za lekarnarja Kellerja: .,EF,SA~ L1LUKO MLE&HO M1X0 najbolje blago, najfinejsa „milo lepote*; 4 kosi z zamolčat in poštnino 98 K. „E£SA“ (1BUIZK POMADA odstrani vsako nečistost kože, solnčne pege, zajedance, nabore, Ltd., naredi kožo mehko rožnato-belc in cisto; 2 porcelanasta lončka z zamotam in poštnino 52 K. „£XS4« TMOCHHH4 POMADA ZA KAST AS krepi kožo giave, preprečuje izpada** nje, lomljenje in cepanje las, zaprečnje prhat, prerano osivelost i. t. d. 2 porcelanasta lončka z zamo tom in poštnino 52 K. PRODAJALCI ako naročijo najmanj 12 kosov od jednega predmeta dobijo popust v naravi. RAZNO: Lilij no mleko 15 K; Brkomaz 8 K; naj-finejši Hega-puder Dr. Klugera v velikih originalnih Skatuijah 30K; uajfinejši Hega zobni prašek v patent škatljah 30K; pader za gospe v vrečicah 5 K; zobni prašek v škatljah 7 K: v vrečicah 5 K Saehet dišava za perilo 8 K: Sehampoon za lase 5K; rumenilo 12 listkov 24K; najltnejai parfuru po 40 in SOK; Močna voda za laae 58 K. Za te razne predmete se zamot in poštnina posebej računa. EVGEN V.FELLERJital, STUBICA donja Elsatrg št. 252 Hrvaško. Razpis službe. Pri mestnem magistratu ljubljanskem razpisuje se za vodstvo mestne plinarne služba inženirja kemije. Plača do dogovoru s prostim stanovanjem, kurjavo, razsvetljavo in uporabo vrta. Po enoletnem zadovoljivem službovanju stalno nameščenje v statusu mestnih uradnikov ljubljanskih. Za namesti-: lev v tej službi zahteva se poleg splošnih pogojev, to je jugoslovanskega ali slovanskega državljanstva, neomadeževa-nega življenja, telesnega in duševnega zdravja ter starosti pod 40 let, še posebej dokazilo o uspešno dovršenih inženirskih študijah ter potrebno znanje za samostojno tehnično m administrativno vodstvo plinarne. Službo bode nastopiti najkasneje do 1. julija 1922. Tozadevne ponudbe, opremljene z vsemi potrebnimi dokazili ter primernim curriculum vitae je vložiti do 15. aprila 1922 pri predsedstvu mestnega magistrata ljubljanskega. Mestni magistrat v Ljubljani;, dne 20. marca 1922. SUKNO za promenadne in športne obleke v bogati izbiri. i A« & E. Skabernč 1 BJu&ljanau Mestni trg 10. 02?} r*:i cr Brez posebnega obvestila. V globoki žalosti javimo vssm sorodnikom in znancem, da je nas preljubljeni sin, bral, svak in stric, gospod Hugon del Cott gradbeni komisar pri ravnateljstvu juž. želez, v Ljubljani v četrtek, dne 23. marca 1.1., po kratki bolezni mirno v Bogu izdihnil svojo dušo. Pogreb nepozabnega, dragega pokojnika bo v soboto dne 25. marca 1922 ob pol 4. ure popoldne iz hiše žalosti Strossmayerjeva uiiea st, i> na pokopališče k sv. Križu. V Ljubljani, dne 23. mara 1922. Globoko žalujoče rodbine; del Cott, Trenkler in Lasssin. Mesini pogrebni zavod v Ljubljani. m 18 II Pr. HS ,®aw§fŠ* 4W&:n?iiGtoF1&&&i uajltetilfše iniTo. sS^SKela* fftllo je visokoprocentuo m zategadelj sledljivo v porabi. tOaze1^* iwlio je popolnoma nevtralno, torej ne škod ti j o perilu. sailO je v ceni brez konkurence. mm Sl. občinstvo se vljudno naznanja, da se je dne 23. t, m. otvoriia nanovo preurejena KAVARNA „JADRAN“ (preje „E GI Aft). Za točno in dobro postrežbo je preskrbljeno. Od 8. zvfečer vsak dan KONCERT. Za mnogobrojen obisk se priporoča vodstvo „Kavarne Jadran*. = =..............- F=>^3 mm (pili ... .T-n im lam .. hiii iiiiit m mn _ jp« g) povečane po vsaki | 1| sliki, društvene skupine, legitima-& cije za železničarje izvršuje najfineje po zmernih cenah. -1.:--------- Mi jur. [tli, zmn M Sii. I Kdor hoče imeti res s pristnim blagom prepleskano hišo, pohištvo in lakiranje voznih koles v pe5š, naj se obrne na tvrdko f©H" sasss««" is' m mm wm mmmm m .iijii silili » Pii® ilila in 11 Urtljia 5^=== KoSodvorska oiica št. 6 * " 3-^': leHisl, Ms-Mii in gumiievl predmet: nefi visi ne {Sreluno in debelo. UMU: LiaSIp, Hita cesti l TeJsfon Si, 583. Glavno zastopstvo polnih gumijevih obročev za tovorne automobile tovarne Walter Martiuv, Torino. Hydravlična stiskalnica za montiranje gumijevih obročev v centrali, Ljubljana, Rimska cesta 2. Prevozno podjetje za prevoz blaga celih vagonov na vse kraje, za kar je na razpolago 10 tovornih automobilov. Parne mlatilne garniture na lokornobiie s parnim obratom in mlatilnice s | kroglastim tečajem, do- \ Podružnice: LfubEjana, Maribor, Dunajska cesta 20, Jurčičeva ulica 9, tel. št. 470. tel. št. 133. Beograd, Knez Mihajlova ulica 3. Brzojav: RECORD. bavne v kratkem roku do bodoče mlatitve. (S Silfc tijjiSlžitU! UIMMi MIH i i I a trsaviao in industrijo Osijek, teina olica St. 2. Telefon: 86. Tvrdka SNOJ In MODIC i Kiala, VoivccSir a.