Stran 124 VRTEC Leto Dim. Igra za mladino v treh dejanjih. Nadučitelj Ivan Štrukelj. Osebe: Ivan Slavič, učitelj. Blaž Iglič, izseljenec iz Amerike. Janko Igliči ttjegov nečak. Joško, Mihec, Radek, součenci. Francek, Mirko, součenke. Alenka, Franja, Tončka, Slavka, Barica, Mila. Razboršek, kmet pogorelec. Orlič, star kmet. Dolšek, župan. K součcnccm in součenkam sc lahko privzamc več drugih učenc kot nemili igraicev. Uprizoritev: č«s dejania: ob postanku Jugoslavije. Kraj: 1. dejanje se vr$i v logu. il. dejaaje v solski pisarni ali pa tudi lahko na šolskem vrtu. 111. dejanje zopet v logu (5 dni pozneie). , rišča. Na levi nekaj porobkov ati skalin z& sedeže. — V II. dejanju: Ako se samesto Pozortiče v I. dejanju: Fot od desne prolt levi se zavija v sredi proti ozadju pozo-pisarne uporabi Solski vrt, naj stoji senčnica 2 vrtno mizo in klopjo srcdi pozorisča, odprta proli občinstvu. — V III. dejanju zopct log: skoro tako kakor v I. deianju vodi pot. Na desni strani preprosla klop. Odrastlc osebe v igri predstavljajo lahko tudi Solarji, ki 80 žc boli vciiki; sevcda morajo biti prim«mo oblečeni in maskirani. Ali pa se pridobe v ta nameo dijaki ali udie izobraževalnih druStev. I. dejanje. 1. pri zor. (Joiko in Mihcc prideu, držeča se ob ramenih. na hrbtu imala šolske nahrbtnike.) Joško (voaiajoč po zraku). A, a — kako prijeten vonj cigarete! Ni še dolgo, kar jc bil nekdo tukaj, ki je kadil. Mihec. Vidiš, tu leži ogorek, ki še tli. Precejšen konček ga ie. (Hočc ga vtckniti v usta.) Joiko (mu ga izbiie iz roke]. Beži, beži, bož kadil ostanke! To je ne-varao; lahko dobii izpuščaje. GJej, jaz itnam tu nekaj celih, no^ih cigaret. 1 Gofipod pisatelj nam piic: >Tobakova kaja med nežno mladino se ni nikdar lako razpasla kakor v vojnem io povojnem času. Otroci so doma icmali moko, raaat. jajca » kurjih gnezd, da so dobivali cijlarctc, ker iih vsakrat ni bilo možno dobiti za denar. Odrastli ljudje pa »o tudi Solarje nagradovalt s cigaretami za kako uslugo. V svoii učiteljski tluibi sem osivel, pa kaj takega doil«) nisem doživljal. Da pomorem zau^taviti to strast, sem spisai to itfrico.- Leto 49_____________________VRTEC _______ Stran 125 Morda res niso tako fine kakor ta, ki sva jo tukai našia, pa imajo vendar izboren duh in okus. Preskrbel mi jih je moj brat Tone iz mesta. Kako prijeten prostorček tu; sediva scmka)! {Sedeta k levi na parobke ali skaline ob gnnovju.) Najini tovariši so najbrže že vsi naprej, Na, vzemi si eno cigareto! Imaš Ii vžigalice? Mihec. Da, imam jih. (Prižigata si cigarete.) Kako težko sem že čaical konca pouka! Tak6 sem se navadil kajenja, da ne morem biti noben dan brez njega. Joško, Jaz tudi ne! Ko Še nisetn kadil, sem z veliko slastjo srkal v se tobakov dim; zato sem se rad pomešal iz cerkve grede med gručo fantov, ki so kadili. Mihec. Res, nekaj imenitnega je, kaditi tobak. S cigarclo v ustih se postaviš, da je kaj! Samo mevžc ne kadijo. Joško. Ko dorastem, boni venorner kadil, Mihec. Pst, nekdo prihaja! (Pazoo gieda skozi vejevje.) 0, to je pa^H Radekl Ta ima pa vedno dovoJj tobakove zaloge. ^m 2. p r i z o r. ^| Radek. Živio, fanta' SHšal sem vaju. Danes imam pa res fin .ciga-retni tobak, pristen macedonec. Zdaj znam žc sam delati cigarete. Vidi5f iu v škatli imam tri, tak6 vitke in ravnc so. JoŠko, Res, kaJio čedne si naredil! Tudi jaz bi se rad navaddl, svalfkati jih. Mihec. Pa kako lepo tobačnico imaš! Prav taka je, kakor jo ima grajski kočijai. Radek (se uslraSi, pa odgovarja iccljaje).Ja — ja —¦ jaz scm jo kupil — vcš — od Rozmanovega Florčeta, vcš — ! Mihec. Ta jo ;e pa gotovo ukradel kočijažu in tebi prodaJ? Radek. Naj bo, kakpr hoče. 0 tem tiho bodi, pa je najbolje! ^^ Joško, Danes se nam pridruž-i tudi Lipičev Francek. (Z rok« si zk-^J •tira oči ter gieda v daljavo.] Brž bo tukaj! fl 3. p r i z o r_ I^^^^H Francek. Oi fantjc, vi imate pa cigarete! Jaz pa fino smotko. ^^B Mifaec. Ali te bo vrgla! Taka reč jc zate premočna. Kie pa si jo^^H dobil? fl Francck. Brat Nande mi jo je dal. On ima vedno dosti smotk. Vče- H raj jc bil v me«tu in tam je naletel na nekega častnika na kolodvoru. Poncsel mu je kovčeg do doma. Vrhu dobre napitnioe rnu je dal častnik kar štiri fine smotke, kakršne kadijo le častniki, kakor mi je zatrjeval _ brat. Ne vohaš li, kako izboren vonj ima taka smotka? S Mihec. Naj malo pokusim! (Poizkuša.) Res, izvrstna! A za tebe bo^| premočna; saj ie blediš! H Francek. A vrgla me ne bo, bostc videli, Jaz sem poizkusil že vir-žinko. Eh, zakaj ste šleve boječc? Čemu pa tičite za grraotn kakor strabo-petni zajci? Joško. Bolje je, da smo v zatišju. Ako nas kdo zagleda, nas ovadi učitelju; potem pa ne bo drugcga kot hude bescde in kazen. Francek. Ah kaj, čemu ta strahl Jaz se učitelja kaj ne bojim! Čez naes^ec dni dopolnim 14. lcto, pa z Bogom šola! Tedai bom že fant od fare! [Polrka se na prsi, pa ponosno stopa s prekriianima rokama po pozori*5n ¦emterija.] Prvokrat, ko srečam učitelja, mu zapuham dim pod nos! Kar zeden bo od jeze! Cigareta ali sraotka v ustih, la napravi iz drvarja gospoda! Močna je pa res ta smotka! Vrti se mi malo v glavi — kakor je bilo takrat, ko sem prvikrat poizkusil kaditi. 4. p r i z o r. '^M (0d dalcč se čuje pesem sVeČerno solnce«: Glejte, že aolnce zahaja...) ^H Mihec. Naše součenke so to, ki so delale na Šolskem vrtu! ^M^| se vračajo domov mitno nas, Najbolje bo, če se dobro poskrijemo, siccn^^ bodo razbobnale po vsej vasi, da smo kadili. ^M (Na pozoriSče pride od desne strani tropa deklic. Na ramah imajo grablfil^H Ustavijo se, da odpoj6 2. kitico. Potem zafno vihati nosove in vohati.) ^H Alenka. Miun, tu pa smrdi po tobakovem dimu! ^M Franja. Saj res! Lej, kar v oblakih se tu vije dlm' (Deklice zdča^f iirkati in pljuvaii.) Tončka. Oh, tu pa res smrdi, kakoT bi kdo gade žgal! Slavka, Ni dolgo, da je bil nekdo tu, ki fe ostudno okužil ta bistri večerni zrak. iStopi nckoliko naprej proti gnnovju tcr vzklikne]: Aha, tu je pa naš Francek, pa Tvorinov Mihec, pa Vodrinov Joško — o, o, ka^ jih je tukaj, ha, ha, ha! (Frutopijo tudi druge deklice ter se glasno stnejijo.j Alenka. Ajt le čajte, vi ogabni deborji! Vse vas zatožimo, in doma ¦boste tcpcni! (OznaČt i roko tepenje.) Batica, Sram vas bodi, smraduharfe! Gospodu učitelju vas zatožtaKb pa boste zaprti! Pri gobovi in kredni )uhi boste pokoro delali. ^k Vse deklice. Ha, ha, ha! Hi( hi, hi! M Slavka. Kako vam bomo korenček strgale! (Oznatujejo to s prsti.) Mila. Vidis, kaksni visoki gospodici so to! Kako cmakajo svoje Clgareike in StOpajO imenitno! [OpoaaŠa jih, držeč prste pred usti, kakar bi kadilul Tako jih posnemajo tudi nekatere druge deklice.) ^f Francck- Kaj, ve se boste iz nas norčevale? Fantic, ali naj to trpitno? {PoŽcnc &e proii njim, a deklice pogumno dvignejo in nastavijo grablje kakor kopje proli napadalca.) Frftnja. Kaj boste vi, postopaČi, posedači! (Deklice zopet povesijo graHie.) Alenka, Doma pa kradcie denar, da imate za cigarete, srake tatinskel & MlflCCf Kdo fcr&fle? (PoŽene se proti njim, a deklicc mu iznova nastavijo Žrablie.) Barica. Kaj se boste le usajali, ietike! Oi, kako bodo doma po va^H padale brezovke in leskovke! ^J Franja (prestraSena kazaje). Kaj pa to? Nebo žari! ^M Alenka. Usrailjeni Bog! — To }e ogenj, to je požar! Velik požarf^| kakor siv steber se dviga proti nebu dim! ^M Tončka. Kje neki gori? Proti tej strani je Nova cerkev. TainH bo ogenj. (Izza pozoriifa se zafiujeio kiici: Gori! Gori! — Ogenj! Ogenj! Pomagajte! Poidirao gasit! — Začuje se plat zvona.) ^_ Mila. Oh, čujte! Tudi v našem zvoniku bije plat zvona in klii^H na pomoč! ^H Barica. Dobri Bog, varuj naše domove! ^U Franja. Menc je strah! j^t Več deklic. Mene tudi, mene tudi! (Dceki in dekl.ce zbett.) H Zavesa pade. ^M II. dejanje. ,^^| 1. prizor, ^^^^^| Učitetj (sedi pri raizi. Poleg n,e^a kup zvezkov, ki jih popravlja. čita iz zvczka). Kakor bi angel dahnil čez vrte, polja in trate, prek grmovja in dre\"ja, vsc je odičeno s prekrasnim cvetjem. in bujnim zelenjem. 0 Bog, kako veličastno >e tvoje deio v naiiepšem letnem času! (Dvigne pogled,) Prav dobro Je napisal Rupnikov Vinko to nalogo! Konča s kitico Stritarjeve pe&mi; »Kako je lepci zdaj na svetil Čast pojmo m hvalo Bogu, ki dal nam je ?pet doživcti to rajsko lepoto — tu^u's (Učitelj vzame v roko drug zvczek. En čas čtta.) Ha, ha, ta jo jft pa imenitno pogodil, {Glasno). Ah, pomlad! Preljuba pomlad! Ta prelepa poraiad, ko rož'ce cveto in ptičke pojo. A najlepše pojo žabe v naši mlaki: rega, regaf rcg, reg! Kako mi sega v srce njih potnladna pesem! — [Proti obeinstvu:] Le čakaj, ti Rcčnikov Neiče! In to je vsa njegova naloga? Lenoba lena! . ! Napisal je samo par stavkov, pa se v teh kup napak! Pa ta prešinia hudomušnost! Rad bi se celo norčeval iz dane naloge, Ta paglavcc bi bil rad dovtipen! A za tako površnost in drznost bo treba malo pokore, Jutri^H bo sedel in to nalogo bo še enkrat izdelal. (Na vratih trkanie.) Naprej! H 2. pnzor, ^| RazborŠek (vstopt, slabo oblečen. Levo roko ima pohabljeno, zaveSeno z ruto. 2 Q|im vstopi deček Janko Iglič. brez suknjiča, hlače samo na eni naramnicj). DobfO jutro, gospod učitelj! Vidite, pritiral sem vam tega požigalca! Tukaj ga imate. Mi Novocerkovčani ne maramo takih nepridipravov. (Strese dn6Vm_^ za lUnik.) -fl VRTEC Leto 49 Stran 130 VRTEC Leto 49 Janko (ihtečj. Jaz — o jaz — nisem zanetil... m Razboršek. Bodi tiho! Kaj boš tajil? Naj ljudje vedo, kak zlodej tM USitelj. Kdo pa je ta deček? 1 Razboršek. No, to je Igličev Janko. Včeraj je kadil pod VrbJ nikovfcn kozolcem cigareto. Vidcl ga je pa domači hlapcc. Vrbnikav kozolec je pogorel, in meni je pogorelo vse dbmovje, vsc! Od obleke si nisem otcl dragega kot to, kar imam na sebi. Vidite! Pri gašenju sem si pa hudo opekel Ievo roko, da delati ne morem. Ta potepin me je spravil na beražko palico! To imam sedaj za plačilo, da sem ga skoro dve Ieti redil. Zdaj sem ga pa privedel nazaj k vam v Loko, ker je semkaj pristojen. Učitelj. Povedite ga k županu, oče! — 0, ti nesrečni otrok, kaj si učini! s tem neumnim kajenjem! Dim, ta tobakov dim! Koliko otrčk je že zavedel, da so napravili ogromno nesrcčo sebi, svojim ljudem io vsej občini! Razboršek. Torej naj ga peljem k županu? Bogve, če ga najdem doma? Prosim pa, zapišite ga vi v imenik, ker bo odslej sem hodil v šolo. hnejte ga pri trdem in strahujte ga brez usmiljenja, kakor hitro bi zvedeJi, da zopet kadi cigarete. Jaz bi ga ne bil nikdar vzel pod streho, a sirota je brez staršev, pa mu je žena nekoliko v sorodstvu, in birmski boter sem mu bii — sem se ga pa usmilil. Zdaj rai je pa povrnil vse dobrote! Oh, oh! Janko. Verjeinite mi, oče, da jaz nisem kriv .. . Razboršek. Molči ti, lažnik! Kaj nisi kadil tisti dan pod Vrbnikovim kozolcem? Janko. Kadil sem pač — saj po pravici povem. Pa ognja jaz nisem zatrpil. Razboršek. Zdaj kar idiva, ti capin ti! (Poiisne ga predse ter odide i njim,) Učitelj. Siromaka, smilita se mi oba! Morda pa Ie ni kriv? Velika nesreča ga bo pa vendar izparaetovala, da ne bo več kadil. (Spet tikanie oa ˇratih.] Naprej! 3. prizor, Orlič (star biož). Dobro jutro, gospod učiteli! USitelj. Kaj dobrega prmašate, Orlič? Orlič. E, ne vera, če je to kaj dobrega, kar vajn prinašam. — Pipo porcelanko! Vidite, lepa je res in dobro zakajena. Veste, Vrbanov Štefe, vaš učenec, jo je imel skrito na vrtu pod drevesno korenino. Včeraj je pasel poleg naše njive, pa je živino popustil, da jc zašla k nam v škodo. Iziaknil semi ga pa za grcnovjetn, ko je kadil. Hitro je skril pipo pod korenino in ni mislil, da sem to videl. Malopridnežu sem jih nekaj naložil z leskovko, da bo pomnil svojo lenobo, oče bo pa plačal škodo. V šoli pa dečka še vi kaznujte, prosim, zaradi kajenja. Tako majhen, pa vam kadi kakor Turek. Učilelj. Hvaia vam, Orlič, da ste prinesli to pipo. Ali jo prepustite meni? Vpričo vsega razreda jo bom razbil. J Ortič. Napravite, kakor vam je ljubo, gospod učitelj. Pipe je sice: ttoda, marsikateri tobakar bi se je srčno razveselil. Učitelj, Vem, tudi šolarjem se bo pipe zdelo škoda, a ravno s tem ftn hočem pokazati, kako črtim to tobakovo kajo, zlasti še pri mladini. Oj, ta zlokobni dim, koliko požre zdravja, denarja in časa! ^t Orlič, Vidite, gospod učtielj, tudi jaz sem sovražnik tobaku od mladitlH let. Težko ga voham, in v moji hiši ga nihče ne kadi. Ko sem bil potrjcn lc vojakom, so mi govorili, da se bom moral kot vojak navaditi tobaka, da bom drugače podlegel mrzlici, tresliki, legarju, želodčevim in bogvc še kakšnim boleznim. Udelcžil sem se vojne ob zasedenju Bosne, pa tobaka mi ni biJo treba okušati. Božja volja je bila, da sem prišel zdrav iz vojne; a vrhu zdravja sem prinesel šc par stotakov, ker sem si ves denar, kar bi ga bil imel izdati za tobak, nalašč deval na stran. Služil sem vojake polnih pct let. Strastni kadilci pa so sc povrnili domov borni bolj kot cerkvcna miš. Imam zdaj Štiri sinc, a kaditi ne pustim nobcnemu, Ko so prišli v tista norčava leta, so poizkušaJi skrivoma, a preprečil sem vsem, nekaj z lepim, nekaj s hudim. Zdaj so mi zato hvaležni vsi, da niso tobakarji. Prcpričali so se, da človck z malimi dohodki mora varcevati tudi v drobnih rečeh. Denar za tobakov dim naj izmetavajo tisti, ki imajo vsega dovolj. h Učitelj. Prav govorite, Orlič! Žal, da se dob6 celo odrastli Ijudje, k^H dečkom nalašČ kupujejo in dcle cigarctc, češ, neko veseljc morajo imeti.^' Ne vcd6, da skodujc tobak raiadim živcem in možganom, V pravera po-menu besede si ti siromaki zakadijo možgane, da ne morefo veČ bistro misliti. kakor so poprcj. Uporni postanejo taki reveži staršem in učiteljem, Icni za učenje in lcni tudi za drugo delo, ponigtavi, potnhnjeni, tihotapc, in tatiči, dostikrat nehote celo požigalci. Tudi majhna strast zamori mla^ dosti cvet! Ah, o ženskab, dekletih, pa niti ne govorim. Fej! Orlič. Zato jaz pravim: treba bo ostre postave, da bo mladini za-branjevala kaienje. Zdaj pa z Bogom, gospod ucitelj. Učcncem-tobakariem pa mkdar nič nc prizatiašajtc! Učitclj. Srcčno, Orlič! (Orlič odide. Takoi za njim pa vslopi:) t 4. prizor. Slavka. Dobro iutro, gospod učitelj! Tukaj vam prinašam napisaae učence, ki so kadili včcraj cigarcte in smotke. H Učitelj (pogleda Ustie). Pa svojega brata Francka si tudi zapisala? H Slavka, Ata in mama so strogo zapovedali, da moram napisali tudi Francka, Doma jc bil kaznovan, pa še v šoli mora dobiti kazen. Tako so mi naročili starši. Z Bogom, gospod učiteljf ^^m Učitclj. Srcčno, Slavka! — Zdaj pa zopet to! Dancs pač ne sliMiaH nič veselega. (Takoj za Slavko vstopt:) ^^ Fran>a. Dobro jutro, gospod učitelj! Tole knjižico sem našla mimo-grede, ko sem šla iz prodajalne. Knjižica ]e — kakor kaže napis —^^ Stojanovega Mirka. (Pokloni se.) Z Bogora, gospod učiteljt . S Stran 132 VRTBC Uto 49 Ufcitel). SreČno, Fra&ia! Nu, priden učenec to! Piše celo dnevnik? Itita:) Danes z^večer je bilo. Moja mamica je tudi pogledala v moj dnevmk. Octprl se ji je na oni strani, kjer sera zapisal, da sem ji nekdaj izmaknil desetico in da sem si kupil zanjo cigareto. Uprla je oči v m6, pot.em pa pritisnila mojo glavo k sebi na prsa, »Odkrito je tvoje srce«, je rekla. aOdpuŠčam ti.« Iznova me je pogledala, v očesu ji je pa zaigrala solza. Jaz scm bil pa neizmerno srečen, ker sem vedel, da so mi odpustili mama mojo krivdo. — [Učiteli proti občinstvu:) Dobri Mirko, tudi jaz čulim Ivojo SreČO. (Spet trkanje na vratih.) Naprej! Župan Dolšek. Prosim vas, gospod učitelj, boditc taJa. To pa dobro vem, da cigarctnega ogorka nisem jaz vrgel pod kozolcem proč. Cigareto sem si že poprej prižgal, preden sem prisel pod kozolec A sosedov hlapec Gašper me je videl, pa je povedal vašča-S nom, da scm kadil pod kozolccm. V Blai. Ti nesrecni otrok ti, zdaj vidiš, kakšjia nespamet je kajcnje! S tesn si vcndar kvariš zdravje in še tuje imetje spravljas v nevaraost. Glci, vsa vas bi bila lahko pogorela! — In kaj je bilo potem? ¦) Janko. Razjarjeni Ifudje so me skorajda vrgli v ogenj, Utekel sem^ pm v hosto. Vest mi pa pravi, da nisem jaz kriv tiste nesreče. Ogenj j. moral nastati na kak drug naČin. Blaž. Zdaj vsaj čutiš, kakšna kazen te je zadela zaradi te tvafC lafakomišl jenosti! Janko. Nikdar več ne bom kadil! A kam naj grem? Nihčc mtf| ne mara! Blaž. Ali nimaš nic staršev? Janko. Oba sta mi že umrla. Očcta sem izgubil že zgodaj, komaj sem fh poznal. Podsulo jih \e v nemških premogovnikih. Mati so mi pa umrtt pred dvema Ietoma. Tedaj je najbolj divjala voina. Stiska in beda jim je| zrahljaJa zdravje in ph ugonobila. Blaž. Ali sicer nimaŠ nikogar, ki naj skrbi zatc? Janko. Niicogar! Mati so rai pravili, da so imeli oče brata, ki je že zdavnaj odšcl v tuji svct. Ta stric so enkrat očetu poslali precej dcnarja, da so poplačali dolgove, ki so biii na naši kočariii. Potera pa ni bilo nobe-nega glasu več o tcm stricu. Blaž. Kako se pa pišeš? Janko. Janko Iglič. Blaž (osupnej. Janko, o Janko! Tako, tako! Torej res? Kolika sreča zame, da lahko povrncm tebi, kar nisem mogel povrniti tvo]'emu očeiu. (Frlsrčno objaroe Janka.) Janko [se oklene strica). Stric, ali res? Stric, moi stric! Ali res? Blai. Zdaj brž na tvoj dora! Tvoj stric sem jaz. Rcs, tvoi stric. Janko (žalosien). Je v tujih rokah nas dom; bil }e prodan. Blaž. Torej pa k Razboršku! Četudi morda nisi U kriv, da je pogorel, pa mu vendar potnorem, da si zopet postavi svoj dom, kcr jc skrbel zate. Janko (ginjen). Oh stric, kako stc dobri! Blaž. Otrosko petjc sc razlega! Čuj! (»V dolinci prijetni ]e Ijubi mof dom ..,«} Kako prijetno mi zveai na uho ta stara domača pesem! Janko (pogleda.) TukajŠnji gospod učitel} prihajap s svojimi ucenci. 2. p r i z o r. Ucitelj (učencem). Tu se nekoliko odpočijmo! Blai. 0, dober dan, gospod učitelj! Dovolite, da se vam predstavim: ' Jaz scm BlaŽ IgliČ, koJar. Po posebni sreči mi jc bilo možno sedaj v teh iežkih časih, da sem pripotoval iz daljne Amerike v svajo staro domovino. Ucitelj. 0, srčno dobrodošli! Pozdravljcni v svobodni Jugoslaviji! j Blaz, Da, da, to ni več stara, zasužnjena domovina, ki nara jc dajala samo še grobove. Kmha iskati smo si morali pa v tujini, onkraj morja. UčiteJj, Prišli ste \z svobodne države pod svobodno solnce naše Ijube novc domovine. Torei še enkrat: prisrcno dobrodosli! Ali kaj počneš ti,i Janko, tukai? Janko. To so moj stric, ki jih nisetn Še nikdar videl. Blaž. 0, ta nesrečni otrok! Veiika nezgoda se mu jc pripetila. Ob- Stran 134___________________VRTEC_____________________Leto 49 dolžiji so ga, da ie po labkomišlienosti zanetil ogenj, ki je njegoveinu skrb-niku upepelil domovje. Morda pa le ni Janko kriv te velike nesreče? Vsaj tak6 mi zatrjuje, a škodo hočem jaz poravnati. Bog je blagoslovil moje delo v tujini. Učitelj. Jaako, glej, da boš hvaležcn svojcmu dobrotnemu slricul Odslej bodi pameten, skrban. dclaven, varčen — potem boš kdai tudi vrlH občan in državljan. H Blaž. Obljubi to gospodu učitelju! Janko. Obljubljam vam, gospod učitelj. V spomin na oni nesrečni požarni dan se odpovem tobaku za vse svoje življenje! ^m Uciiel) tga prirae za roko). Glej, da ostaneš mož-beseda! Pri gospodi^H stricu se ti bo dobro godilo. (Janko stopi nato k svojim součencem ter se i n)tnd^| tiho, a z vidnim veseljem pomenkuje.) ^H Blaž. Oprostite, gospod učitelj, kam ste se nameniH s svojimiučencii^B Učitelj. To je samo en oddelek mojih učencev. Danes imamo »varo-valni« dan. Otroci mnogokaj poškodujejo, ne vselcj \t zlobnosti, antpak največkrat iz nevednosti. Nekateri stopajo brezbrižno ob robu žitnega^| polja in teptajo bijke. Koliko zlatega zrnja se s tem uniči! Glejte, ondi so^^| posestniki z vejami in tmjem ogradili pot, da ljudie ne pohodijo trave po .travnikiii; a otroci dostikrat te ograje razmetavajo. Tudi lese odpirajo, da živina uhaja v škodo. Izbrisujejo in kvarijo znake, koder so zaznameno-^H vana pota za hribolazce in tujce. Na telegrafskih in telefonskih drogih soH porcelanasti klobučki; pa objestni dečki jih dostikrat s kamenjem pobijajo,^! Kolika ncvarnost je spomladi ob suhem vremenu, da kurijo blizu gozdov^^ koder se listje tako rado vname, pa nastane gozdni požar. Ob naših izletih pa najdejo otroci sami mnogo stvari, ki jih poprej niso upoštevali in niso čutili, da sc godi škoda, da andi preti nevamost. _ Blaž. Res, lep nanien una vaš pouk. Hkrati ie pa tudi otrokom *^^| razvedrilo. Kako vesele obraze vidim med n)imi! ^M Učitelj. Danes so še posebno razigrani, uprav iidane volje. Ne vem^H zakaj. I Več otrok. Hranilčke smo dancs dobili od posopjniškega tajnika. Glejtc jih! (Ropočejo ž njimi.) Jc^ko. Jaz sem ves dar svojega birmskega botra danes vložil v po-^| sojilnico. H Nekateri drugi Jaz tudi, jaz tudi! Mihec. Odslej bom vsak novčič, ki sem ga poprej pokadil v dim, spustil v hranilček. Drngi dečki. Jaz tudi, jaz tudi! Blaž. Vidcti je, da je otroke ta nesreča res izpametovala. Upanje je, da bodo opustUi tobakov dim. Deklice pa itak menda ne kadijo? (Deklicc hrkajo i gnevom.l Radc pa bodo šc boli varčcvale z drobižcm po starem slo-venskem pregovoru: Zmo do zrna pogača, kamen do kamena palača. Janko. Gospod učitelj, Stojanov Mirko tukaj ima pesem »o dimu«. _ Zložil jo je njegov brat Stanko, ki hodi v gimnazijo v Celju. H Učilelj. Pokaži jo, pokaži, da jo tudi jaz preatam. I Janko. Mirko jo zna na pamet, Učitelj. Dobro! Nam jo boš pa kar deklamova). Atirko (slopi na vzvišen prostor): Dim. Ko sem še deček niajhen bil. Tobak mi tice je bledil, le rad s«m svalčice kadil. iz prs mi zdravje. moč je pil, Kaj treba mi Se vcč časti in slave. » Do dela slast mi naglo |e oslabil, ko se ovija mi okoli glave: v upornost grdo me jc tajno zvabil dim, dito, dimt dini, dim, dim, Ponosno biio je srci, Narava oudi li evetov, Kdo Se za slast kje vecjo vč? presladkih lisoč dL sadov. Zato je sodba moja bila taka, Zalo sovraži te stmpene zeli, da dela vriega moža — junaka: da v iebi b6li zgodnjih ne naseli dim, ditti, dim. diin, dim. dtm. J A zmota! To junak pač ni. Kajcnje pač igrača ni, * ki Evojih ne krotf strasli. otrokora Skodo le stori. Tobak le matni mehke ti rnoŽgane, Telesne, duSne \im učini kvare, in Živce mlade dela ti pijane povzroča vsepovsod strašnfe požare dim, dfm, dim. dim, dim, dim. Življenje naše ni pa dlm, srčn6 se te^a veselim; Kaš dom naj bo enkrat v aeba vijavi, le zlobnike naj v pčklu čracm davi dim. dim. dinril Blaž. Kako prepričevalna je res ta pesem! Taki otroci so mi povžcčM — o, da! — ki znajo samisebe obvladovati. To so rcs mladi junakil Velike nadc smo stavili mi Slovenci tam v Jolietu, v daljni Ameriki, v naŠo Juga-slavijo. Ta nada mi je sedaj temvečia, temsvetlejša, ko vidim pred seboj miacii naraŽčaf tafeo krepaic. Pre/epa zarfa nam vslafa. Naša m/a