Letnik 2.
Maribor, sreda 24. septembra lili.
e v. 21 &
Naročnina znaša:
Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 5-50 mesečno.
četrtletno K 16’50.
Če si pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 5'—. — Inserati po dogovoru.
Političen list.
List izhaja vsak delavnik po 16. uri popoldne z datumom drugega dne.
Posamezna številka stane 30 vin.
Uredništvo in uprava:
Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice)
Telefon št. 242.
Dr. Avg. Reisman:
Maribor—Špiije—Cmurek.
(Konec.)
Proti Cmureku pelje sicer lepa cesta, ki pa se v občini Ploderšnica, na meji med farama Marija Snežna in Sv. Jakob v Slov. gor. konča in ni nato prav nikake zveze z okrajno cesto, ki pelje iz Maribora in se konča pri cerkvi Sv. Jakoba v Slov. gor., desna stranska proga pa v sredi Št. Jurskega dola. N a jvinorodnejši kraji med Marijo Snežno, Sv. Jakobom, Jarenino in Št. Ujem nimajo nikake ceste. Ljudje pa so konservativni, apatični in do skrajnosti nezavedni, tako da so pri zadnjih volitvah naši najboljši možje volili z Nemci v mariborski okrajni zastop, čeprav je ta okrajni zastop popolnoma zanemarjal te kraje.
Treba je torej pomoči in tudi ini-cijative od zgoraj. Ljudje sami bodo godrnjali in preklinjali, k samopomoči pa se ne bodo nikdar zganili in mi bomo imeli na meji mrtev kapital in
vedno pognojeno njivo za sejanje ljulike po nemških hujskačih ob Muri.
Mi sami pa še tudi doslej nismo prav nič storili za te kraje, da bi ljudje lahko rekli: V Jugoslaviji lepo skrbijo za nas. Nasprotno. Mariborski okrajni zastop je že 10 mesecev v naših 'rokah, a okrajna cesta proti Sv. Jakobu, Jarenini in Sv. Jurju še do danes ni bila posuta, kakor celi vojni čas ne. Sredi ceste so take luknje, da se lahko na vsem lepem zvrne voz in kmalu bo cesta tako razbita, da jo bo treba znova graditi. Tožijo, da ni voznikov. Ali danes, ko leta toliko osebnih luksusnih automobilov po cestah, ni mogoče dobiti bencina za tovorni auto, ki bi v par dneh navozil potrebno kamenje za posutje te tako krvavo potrebne ceste ? Pred vojno so že gradili podaljšanje te ceste, da bi se združila po Št. Jurskem dolu z ono iz Cmu-reka. Ali ne bi bil čas, da dogradimo to zvezo sedaj, ko bomo, oziroma smo že odrezani od železnice Radgona— Špiije in sploh gospodarskega stika s
Tugomer.
(K otvoritvi »Slovenskega gledališča«).
Habent sua fata libellil L. 1876 je izšel Jurčičev »Tugomer«, a svojo uprizoritev je moral čakati skoraj 43 let. Poiskušal ga je spraviti na oder intendant Fran Milčinski in ga je priredil ne le za oder, nego tudi za — cenzuro, poiskušal sem ga nato uprizoriti jaz z novo priredbo, a oba sva se trudila zaman. Cenzura je ostala neizprosna. Kar pa se ni posrečilo v Ljubljani, je dosegel brez truda vodja slovenskega giedališča v Mariboru, Ivan Kejžar: graška censura je Dramatičnemu društvu mariborskemu brez ugovora dovolila uprizoritev »Tugomera«. Cenzor v Gradcu ie bil pač komoden gospod, ki nad 40 let stare tiskane igre ni. smatral za nevarno. Zato je ni niti prečital. Tako so »Tugomera« igrali opetovano mariborski vrli naši ditetantje ter dosezali ž njo najlepši literarni in gledališki uspeh.
O »Tugomeru« sta prinesla prvi kritiki Stritarjev »Zvon« in Pajkova »Zora« 1.1876 — prvo obširno oceno je objavil »Rimski Katolik« i. 1895, lepo študijo o obeh Jurčičevih tragedijah pa »Izvestje držav, nižje gimnazije v Ljubljani o šol. letu 1899,1900« iz peresa prof. dr. Jos. Debevca. Edini Stritar je bil s »Tugomerom« povsem zadovoljen: zdi se mu ta drama »povsem dodelana in dovršena, misel, besede, vse izborno 1 Nič kritike, nič pretresovanja in pojasnjevanja vse ie jasno,
Cmurekom in sosednimi nemškimi kraji? In nove ceste? Ali »voditelji« mislijo na to, ali sploh poznajo te kraje, ljudske potrebe in njegovo mišljenje?
Pred kratkim je neka stranka napovedala v enem teh krajev, kjer lahko zavedene Slovence preštejemo skoro na prstih ene roke, političen shod v šoli, a da ne bi imela preveč »uspehov«, je sklicala konkurenčna stranka v isto šolsko poslopje svoj shod ob isti uri in govornika sta se iz dveh šolskih sobah krepko zmerjala pred očmi začudenega ljudstva. Obe stranki trdita, da sta »kmečki«. Gospodje,tako si nismo predstavljali našega narodnega Vstajenja!
Vprašanje prometnih sredstev je torej predvsem rešiti v teh krajih in tudi nova železniška zveza iz Prekmurja v Maribor naj se kolikor mogoče približa severni meji, ker so je tu ti od boga zapuščeni kraji najbolj potrebni, dotlej pa bi se naj upeljala vsaj automobilna zveza.
Imamo pa še seve rešiti nebroj
vse razvidno«. Vendar pa dostavlja: »Reklo se bode, da je tendenzsttick« . . . Janko Pajk sklepa svojo dosti negativnejšo sodbo z besedami: »Sploh pa je Jurčič s tem nemalim poskusom (!) dokazal, da ima dovolj pesniških moči v sebi, tudi kakovo dovršeno tragedijo proizvesti, kakova njegov »Tugomer« ni«,
Vsi naslednji kritiki — izvzemši Ant. Trstenjaka in dr. K. Glaserja, ki sta ponavljala le Stritarjevo sodbo, ker svoje nista imela—so naglašali, da je Jurčič polagal večjo pozornost na značaje in jezik, nego na dejanje svoje drame. Deianje dani »enovito«, da se dogodki le zunanje sučejo okrog glav-inega junaka, ki pa ni pravo, notranje središče. Dr. Debevec trdi, da v prvih treh činih sploh ni Tugomer glavni junak, nego je Gripo oni, ki vleče in zapleta zanjke svojega zvitega načrta; šele v 4. in 5. činu pričenja delo Tugomerovo.
Meni pa se zdi, da je Jurčič sam jasno izrazil idejo, jedro svoje drame z besedami umirajočega Tugomera:
,»Tvrd bodi, neizprosen, mož jeklen kadar je braniti časti in pravde • naroda in jezika svojega . . .«
Borba optimizma in pesimizma ter poštenosti in podlosti, ta dvojna borba je od vse drame: na eni strani idealni poštenjak, prezaupljivi Tugomer s svojimi pritaši, na drugi strani trezni, previdni, nezaupni Me-
stislav s svojimi prijatelji. Med njimi tipični zastopniki nemške imperijalistične politike, zavratne, spletkarske, nasilne in brezsično egoistne. Da morajo v borbi z brezznačajnimi, podlimi, zversko brezsrčnimi nasprotniki podleči lehkoverni, mehki, plemeniti Slovenci Tugomerove stranke: baš to je Jurčič hotel pokazati na usodi Tugomerovi. Tragična krivda Tugomerova torej je, da ie idealist in optimist, da sodi Nemce in vse ljudi po sebi. Ko se svoje zmote kruto zave, vzame vso žrtev nase. naloži sam sebi največjo pokoro, stopi — prej glavar — kot prostak v slovensko vojsko in pade kot junak. Kot oporoko pa zapušča svojemu sinu in vsem rojakom potomcem nauk in svarilo: Nemcu ne zaupaj in ne veruj nikoli! Ne poznaj mehkobe, ne delaj kompromisov z nikomur, kadar gre za čast in pravico svojega naroda! Bodi trd, neizprosen, jeklen — bodi kakor Mestislav!«
Da je bilo med Slovenci — med voditelji in med narodom — vedno več Tugomerov kakor Mestislavov, nam kaže vsa naša zgodovina. Po 1.1870 je zmagovitim Nemcem vzrasla nanovo brezstidna ošabnost in njih brezmejna gospcdstvaželjnost je gnala svoje nasilne valove preko naše domovine po vsem svetu. Kot urednik »Slovenskega Naroda« je stal takrat Jurčič v sredi srditega boja z nemško prepotenco. In baš v tisti dobi je čital Lud. Giestbrechtovo delo »Wen-dische Geschichten aus dan Jahren 780 bis
Stom M. _____________________________________
—drttgiti,^a^f^zOo7'36spod'afšfva življenjskih vprašanj, v teh krajih. Cele se* verne Slovenske gorice nimajo na pr. itfr -enega večjega mlina, in zato so iz vseli navedenih krajev vozili kmetje na mline onstran Mure,- posebno po leti, ko v domačih potokih ni vode. Podjetniki, tu so še zlate jame za Vas in obenem za ljudstvo. Samo začnimo že enkrat resnično delati za ljudstvo, ki res trpi vlsed političnega prevrata in čaka na obljubljene olajšave v svoji Jugoslaviji!
Dr. Vekoslav Kukovec:
Opombe po zboru občin in okrajev.
Če smo 11. in 12. t. m. zborovali za sebe Štajerci, hoteli smo le izvršiti kos potrebnega javnega dela. Zdi se mi, da ima vsakdo vtis, da se je tako delo res izvršilo. Reklo se nam je včasih, da s propovedjo edinstvenosti naroda, enotnosti države, varstva slabših nasproti gospodarsko močnejšim itd. ni nič pomagano ljudstvu. Zdaj smo pokazali, da ne ostajamo samo pri splošnih izrekih, ampak da javni delavci, ki zahtevajo veliko skupnost, tudi drobno delo v vsakem kraju cenijo in ga izvršujejo. S tem, da so govorili poročevalci raznih panog upravfc pred zastopniki občin in okrajev marsikaj o mnogih gospodarskih in družabnih potrebah, vse to seveda še ni bilo tudi že izvršeno, dana je pa bila podlaga za prihodnost.
A.ko je na primer ravnatelj Smrtnik stvarno dokazal hranilnicam, da napačne bilance delajo, če vodijo nakupno vrednost vojnoposojilnih papirjev,^ doČim Čehi zapisujejo največ 70 K za 100 K, to gotovo ne bo brez uspeha, ampak So se.morale prizadetim oči odpreti. Ne bodo smeli vstrajati pri starem.
Če je poverjenik ministra financ dr. Šavnik dokazal, da deželne štajerske doklade/ ki se še naprej pobirajo, s prištetjem tega, kar se je prej deželam odkazalo iz državne blagajne, komaj pokrijejo izdatke deželne uprave za Slovenijo v našem štajerskem okrožju, tudi ta na-uk ne bode brez pomena. Naši ljudje morajo iz tega videti, da za sebe mi nismo sposobni
1182«. Iz tega dela je zajel osebo Tugo-merjevo, ki je v bitki pri Lečah (Leuzen) zašel v nemško sužnjost, kjer se je dal podkupiti, da je postal morilec svojih sorodnikov in izdajalec naroda. Jurčič je preos-noval zgodovinskega Tugomera ter ga podredil usodnemu vplivu nemškega naseljenca, spletkarja Gripa, ki je zaupnik in orodje mejnega vojvode Gerona. Ta Geron je edini prava zgodovinska oseba v drami, predstavljen tako, kakor ga slika objektivna kritika, neusmiljen, brez vesti in srca, zverski krvnik nemškega vladarja Otona I. Nemški zgodovinar Avg. Frid. Gfrorer trdi: »Gero war fiir die Slaven das verkorperte bose Geschick, ein Wurgengel«.
Kot tip fanatičnega katoliškega škofa, ki mu je vzor le krvoločni Karel Veliki, je predstavil Jurčič mogunškega biskupa Hilde-berta. Slovansko poganstvo iztreblja ta bestija z ognjem in mečem. »Samo meč naj vero oznanjuje! Slovena treba ni na zemlji božji. Uničiti! Čim prej, tem bolje!« — to so načela tega tipičnega nemškega škofa. On je podnihovalec Geronov, on je, ki ni zadovoljen, da bi slovenske kneze le zajeli in zaprli, nego Bogu na čast in v duhu Karla Velikega odločno zahteva, naj se vzemo Slo*
NUriborsU delavec.
•jlveti, ker bi še celo Šole moiali zapreti,’ kaj še le, da bi zmogli izdatke za državne skupne naprave, ako bi z dosedanjimi dohodki davkov izhajati hoteli in bi ne bili združeni s Srbi in Hrvati v veliko državno enoto.
Iz poročila poverjenika dr. Oražna smo iz-prevideli, koliko stane državo vzdrževanje bolnišnic in naši kmeti so z glasnim odobravanjem potrdili, da je poverjenik na pravi poti, če hoče po svojem načrtu zdravstvo na kmetih s pomočjo države dvigniti. Kmetje so tudi videli iz poročil učiteljev naših kmetijskih šol gg. Beleta, Žnidariča, Zidanška in Matjašiča, s kakim globokim znanjem in s kako ljubeznijo se v naših gospodarskih napravah želi napredek.
Iz šolskega poročila poverjenika dr. Vrstovška, temeljitih izvajanj poslanca Brenčiča, opazk župnika Gorniška itd. so videli zborovalci, da delamo lahko složno, četudi imamo ostro ločena politična prepričanja Obrtniki in kmetje so s takimi zanimanjem pretresali zanimivo poročilo podpredsednika deželne vlade dr. Žrjava o elektrarni na Fali in deset drugih važnih javnih stvari, da so pač morali reči, da se moramo Bogu zahvaliti, če imamo na vladi može takega znanja in rodoljubja, če tudi so doktorji, kar ne ustreza kmečkemu okusu. Bilo je mogoče sporazumno sestaviti sosvet glede likvidacije, v katerem se je brez pomislekov dala ljudski stranki večina in poleg socijalistov dalo prvikrat oficijelno zastopstvo tudi novi samostojni kmetijski stranki. Dokar je to, da hočemo, da se odgovornost deli. Če smem kaj grajati, moram omenjati, da so bili zastopniki občin in okrajev celo preveč tihi. Ali bodo deželne doklade okrajem tu v pomoč, kdo bode odločeval o deležu istih, kdo bode nadzoroval občinske blagajne, kdo nam jamči, da okrajni odbori in gerenti porabljajo okrajne doklade jednakomerno koristno za okraj? O teh važnih stvareh še niti govorili nismo. Ali si je ljubljanska vlada o teh stvareh že na jasnem ?
Pogledali smo resno v obraz vprašanju zadolženja občin in okrajev z vojnimi posojili, rešili pa vprašanja nikakor še nismo. Vladi v Ljubljani in v Beogradu smo označili vsaj smer, v kateri naj se skušajo reševati zadolžene občine in sicer s tem, da ostanejo deželne nepremičnine nek jamstveni sklad, ki je pridržan našemu spodnještajerskem okrožju. Stališče vlade moramo kmalu izvedeti, saj je v njeno
vencem »glave s teles«. In ko zve, da so slovenski knezi, na prijateljski gostiji brez orožja sedeči in 2e vinjeni, po njegovi želji resnično vsi pomorjeni, vzklika Hildebert slovesno blažen:
»Storjeno li ? — Bogu v viSavl hvala I«
Najdramatičnejši značaj v vsej drami ie ženski: Tugomerova babica — Vrza. Osveta je njena edina misel, edini cilj. Nemci so ji ubili tri sinove. Za osveto je vzgajala vnuka Tugomera in za osveto vzgaja pravnuka Rastka. Sovraštvo do Nemcev vceplja Groz-dani, Tugomerovi svakinji, in sovraštvo do Nemcev, ki jih pozna med vsemi najgloblje, je vsaka Vrzina beseda. In ko zaradi zaporednih porazov svojih rojakov obupa nad pravičnostjo božjo, prekolne v blazni besnosti Nemce, njih vnuke in pravnukov pravnuke in kliče nad nje najgroznejše maščevanje:
»Nai bode tisoč let vas drgetanje
na tleh ukradenih, do zdaj slovenskih . . .
dokler ne zagrmi usoda vaša,
slovenski dan! — Goriš tedaj nad vami,
kadšr na vas naš rod razjarjen plane!
Nebo ostani tudi vam gluho na veke, vekom veke J«
ftaftfcoi, 4B4 24 sefttembrfl
korist da ne pride do polomov. Zavest se je zbudila, koliko politično odgovornost smo prevzeli s tem, da so velike občine Maribor, Celje v naših rokah in da je za njih napredek odgovornost naša.
Če je zbor 11. in 12. t. m. vzbudil v narodu zavest velikih nalog časa, če je utrdil zavest potrebe, da si moremo in moramo sami pomagati začenši pri delu v občini in za občino, tedaj smo po mojem mnenju že nekaj dosegli.
>< Političen pregled. N
Kronski svet v Beogradu. Beograd,
20. septembra Danes popoldne je bil kronski svet v dvorani ministrskega predsedništva pod predsedstvom Njegovega kraljevskega Visočan-stva prestolonaslednika Aleksandra. Prisotni so bili razen ministrov tudi Trumbič. Pašič, Rybar, Smodlaka in Slobodan Jovanovič. Kakor čujemo sta predložila Pašič in Trumbič obširne referate o jako mnogih detajlih, o katerih vlada do sedaj ni bila poučena in ki dajo stvari popolnoma drugačno lice. Kronski svet je trajal od 17. do 20. ure in se bo nadaljeval jutri ob desetih. Potem je bila ministrska seja zaradi vprašanja stavke bančnih uradnikov v Zagrebu in drugih stavk, ki bi se v zvezi z njo mogle razviti — Beograd, 20 septembra. V Beogradu se veruje, da bo Smodlaki in Trum-biču uspelo pomiriti stranke »Politikat javlja, da so možna ponovna pogajanja med Narodnim klubom in Demokratsko zajednico.
D’ Annunzio ne gre z Reke. Berlin,
21. septembra. Zadnje vesti iz Reke kažejo, da Nittijevo ministrstvo ni doseglo napram D’ Annunziu nobenega uspeha. General Badoglio je poslal dva mlajša častnika kot odposlanca k D’ Annunziu. Ta častnika pa sta se priključila D’ Annunziu in ostala na Reki. Povelje, naj se vrnejo v Italijo, je od vse posadke izvršilo le 11 častnikov in 117 vojakov. D’Annunzijevo brodovje sestoji iz treh vojnih ladij in ene tor-pedovke. Po kopnem in po morju so pripeljali mnogo živil za prebivalstvo, ker so vojne ladje entente, ki so v reški luki, dvignile blokado mesta. Kazen tega se je italijanska vlada glede dobave živil za civilno prebivalstvo sporazumela z italijanskim Rdečim križem. Vojaki brigade „Regina" so izjavili, da ostanejo na vsak način na Reki. D’ Annunzio je izdal na prebivalstvo Benetk proglas, kjer ga pozivlje, naj nasprotuje Nittijevemu ministrstvu. Zbirka, ki jo je začel „Popolo d’ Italia", je že prekoračila vsoto 100 000 lir. Reško vprašanje pa je imelo že vpliv na politične razmere Italije. Kakor javlja „Secolo", menijo v parlamentaričnih krogih glavnega mesta, da je med Tittonijem in Nittijem nastalo glede postopanja proti D’ Annunziu nesporazumljenje
Koliko slovenskih mater je od Vrzine dobe — 1. 940 po Kristu — tekom celih stoletij takole proklinjalo — koliko slovenskih, srbskih, hrvatskih majk Jugovičev in Vrz ie takole klicalo osveto na Nemce tekom še ne povsem minole vojne Pro-kletstvo se je izpolnilo in se izpolnjuje . . . in se bo izpolnjevalo . . .
Dvojni — Janusov obrav imajo vsi »Tugomerov!* slovenski in nemški značaji: v preteklost in sedanjost zro, a vedno so isti; a tudi dejanje ima dvojno lice. Godi se v X. veku, godilo se je nadalje vse kasnejše veke in godilo se je v potencirani besnoči v pravkar pretekli ali svaj potekajoči vojni . . . »Tendenzstiick«, je zapisal Štritar, reči pa se mora: drama večne istine, tragedija tisočletne borbe med slovansko dobrosrčno mehkob-nostjo in germansko zverinsko samogolt-nostjo.
Od svojega rojstva je »Tugomer« iz srca, iz duše naroda zajeta drama. Aktualna že 43 let, ni bila aktualnejša nikdar tako kot dandanes.
»Tugomer« naj nas uči. kremeni, jekleni 1 Fr, Govekar (Slov. Narod).
Ua« '24. septembra ,l»t»l 	—	-	-
in da se mora r čunati z odstopom Nitiija. Na mesto Nittija hi stopil Titt<-ni. Tudi vesti 7 mirovne konfer nce so neugodne. VViison ie mirovni konferenci predlagal, naj ne napravi Reke za italijansko mesto, temveč naj bo Reka neodvisna država. Te vesti so novo razočaranje za Italijo in morejo povečati ogorčenje proti zaveznikom.
Boji proti boljševikom. Beograd, 20. septembra. Tukajšnja ruska agencija javlja: Ni poljski fronti je inicijativa na poljski strani. Močno napred vanje--/groža edino transverzalno črto na Moskvi. A k o bi Poljaki mogli podreti ob Dnjepru in Vitebsku, bi izgubili boliseviki vso obrambno črto. Z oadi t ga so boijševiki odnostavili svoio premoč na severno poljsko fronto. General Seviicki napreduj«- od Berezine proti Dnjepru, proti Mog ijevtt. Južno od reke Berezine ni bilo nobenih resnih napadov, ker so se boijševiki utoakniki na sever. Kaže se uspeh velikega dela britanske tnisiie, ki je opremila armado z vsem potrebnim. Armada je dobila 20.ti()0 pušk, mnogo inunicije, 40 000 kožuhov in drugega materijala. Osvojitev Jatn-burga je važna, ker to mesto obvladuje reko. Dela vci in minerji, ki so evakui ani iz uralskega predela, zasedenega po boljševikih, so zaposleni sedaj v državnih tvornicah in delavnicah centralne Sihirii ■. Delo se živahno nadaljuje. Minister sibirske vlade za poljedelstvo je odredil racionalno eksploatacijo gozdnega bogatstva v Sibiriji. Sekcija za narodno kulturo je organizirala jako dobro delo na sibirski fronti in v sosednji coni. Pri; ravliene so ročne biblioteke in bioslcopi za vojake. Vojaki ruske države poslušajo predavanja o današnji krizi.
tl
Dnevne novice.
Pi
.{Ji
Rege; it Aleksander nn Hrvatskern In v Sloveniji. Beogradska „Puiitika" poroča: Prestolonaslednik Aleksander bo odpotoval v Zagreb 5. oktobra. V Zemunu ga bo pričakoval hrvatski ban dr Paieček. V Zagreb bo prišel istega dne ob J 5. uri popoldne. Zvečer bo v banskem dvorcu, kjer bo prestolonaslednik Aleksander stanoval, svečan banket. V ponedeljek 6. oktobra bo prestolonaslednik v dvorcu sprejemal deputacije velikih županij in svobodnih mest: Zagreba, Karlovca, Osjeka, Varaždina, Reke in Zemuna. Zvečer bo v gledališču slavnostna predstava. Dne 7. oktobra bo velika vojaška parada, ki se je bodo udeležili srbski iti hrvatski polki. Potem bo prestolonaslednik Aleksander sprejel v vojašnici 35. pešpolka častniški zbor. Zvečer bo velika narodna veselica Prestolonaslednik bo obiskal tudi; Krapino in Karlovac ter bo tudi prisostvoval j narodni svečanosti v Maksimirtl, velikim sokol-j skim vajam in dirki zagrebškega jahalnega! kluba Obiskal bo vseučilišči, akademijo zna-! nosti, knjižnico in vse pros etne in dobrodelne' ustanove v Zagrebu. Katoliške in pravoslavne duh ivnike* ki jih bo vodil zagrebški nadškof i dr. Bauer, bo sprejel v posebni svečani avdi-jenci. — Regent prestolonaslednik Aleksander bo obiskal Ljubljano dne 13. oktobra. Program prestolonaslednikovega bivanja v Sloveniji še ni ugotovljen. Regenta bosta spremljala na potovanju vojvoda Mišič in vojni 'minister general Hadžič
Klavnični red. Mestni magistrat razglaša: j Ker se je za časn vojske udomačila razvada, j da^ so bili klavnica in klavnični prostori vsakemu * pristopni, opozarja se z ozirom na § 4. in 7. klavničnega reda za mestno klavnico v Mariboru, z dne 20. febr. 1901, da je vstop na sejmišče, dokler so sejmi zaprti, in v klavnico! V obče le v klavnici zaposlenim osebam do-j voljen. Klavne prostore smejo prestopiti edinole mesarji in klavnični uslužbenci. Mladini je vstop brez izjeme prepovedan. Nezaposlenim osebam dovoljuje vstop upravilelistvo klavnice.
dobruvino, kri itd- v klavnici pr dajati je brez izjeme strogo prepovedano. Ker se na klavmči kolje tudi ni slinovki obolela živina, je smatrati vse klavnične prostore s živ. trgom vred kot okužene. Prestopke t ga razglasa se bo kaznovalo po ministrski naredbi z dne 30. sept. 1857 drž. zak. 198 v denarju z 200 kron
aii t zapbro n od 6	ur	do	14 dnij in	po §§ 63
iri 68 zakona proti živ.	kuž	bolez. z dne 6. avg.
1909, drž. zak. 177 in k temu izdane izvršilne naredbe. z, zaporom do 2 mescev in v denarju do 600 kron.
Razmere na Koroškem zasedenem po Nemcih. V noči od	2.	na	3. avgusta	1919 ob
1 uri je došlo kakih	5	do	6 nemških	vojakov
od Volkswehra! k hiši družine Reichmana, po domače Jesenik v Lipi nad Vrbo. Začeli so razbijati po hiši in zahtevali, naj jim odpro vrata, češ da iščejo nekega jugoslovanskega vojaka. Grozili so s streljanjem in požigom. Eden izmed njih je .skozi okrio opazil 74 let starega očeta Filipa Reichmanna, kateremu je zaklical, naj takoj odpre vrata, a v istem trenutku že razbil šipo in pričel streljati skozi okno. Sin Rado Reich man n, ki je stražil vežna vrata, je skočil nato v sobo ter ustrelil s samokresom nekoliko-krat proti napadalcem. Oče je ležal nezavesten na tleh, trikrat zadet v noge. Nemškega vojaka, ki je strehal skozi okno, je sin Rado Reichmann zadel v trebuh, tako, da se je opotekaje odstranil od okna. Eden njegovih tovarišev ga je nato odvedel na orožniško postajo v polure oddaljeno vas Podravlje, kjer sta izpovedala, da sta šla mimo hiše in da je nekdo streljal za njima. Isti dan zjutraj sta prišla k Reichmannu dva nemška orožnika in napravila površen zapisnik. Dognalo se je, da so bili trije napadalci od „Sturmkompagnie Obit. Arneitz* in sicer: Karol Hudrič, sin mesarja in restavraterja v Svetni vasi, Erih Užeser, sin koroškega deželnega poslanca iz Pischeldorfa pri Celovcu in mki Viktor Zdravnik iz Krapffelda. Karl Hudrič je vsled dobljene rane umrl dne 3. avgusta 1919 v bolnišnici v Beljaku. Druga dva napadalca sta pa prosta. — Dne 18. avgusta 1919 ob 14. uri je prišla v hišo soduijska komisija in sicer bivši sodnik v Rožeku svetnik Friede], njegov kontorist Stroitz, zdravnik dr. Engstler iz Vrbe oh jezeru in pred Jugoslovani ubegli zdravnik iz Guštanja. Zdravnika sta konstatirala, da je desna n 'ga starejšega Reichmanna dvakrat prestreljena skozi kost in sicer skozi stegno in pod kolenom Rane so od blizu izstreljenega samokresa Kost je v stegnu prestreljena, pod kolenom pa je ranjena in prestreljene so neke žile. DeSna noga je za' štiri centimetre krajša kakor leva noga. Na levi nogi je prestreljeno meso na stegnu. Zdravljenje bo trajalo v najboljšem primeru 30 dni, a Reichmann bo za vse življenje pohabljen. Sodnik Friedl si je ogledal sledove na vratih. Napravil je jako površen zapisnik Omalovaževal je mnogo stvati, kakor znake železnih drogov na cementovnem ra^u, s katerimi so hoteli dvigniti hišna vrata, ter ,e rekel: „Saj je itak vse zastonj \“ Kakor vse kaže, se zločincem ne bo ničesar zgodilo, pač pa bo kaznovan Rado Reichmann, dasi je imel orožniški list izstavljen od okrajnega glavarstva v Beljaku meseca aprila 19l9. Med vojaki nemškega „Vohswehra", ki še vedno strašijo po ,naših vaseh, se je razvila grozna propaganda proti družini Reichmanna in tudi proti drugim Slovencem. Grozijo požigom hiše in gospodarskega poslopja in bratu Radu s smrtjo, fiko ga dobijo na primernem kraju in ob pravem času. Vsa družina živi v groznem strahu in nevarnosti. — Nemški orožniki so brez vsakega vpliva in moči in dajejo še celo potuho tem ljudem. V takih razmerah živeti je nemogoče in to se godi v pasu B, kjer bi se moral vršiti plebiscit. Vsako svobodno glasovanje bo tukaj nemogoče.
Sokolska prireditev v Studencih. V
nedeljo popoldne se je vršila v Studencih javna telovadba mariborskega Sokola, ki je izborno uspela Navzlic črnim oblakom se je zbralo več sto ljudi, ki so pazno sledili telovadbi in prostim vajam našega vrlega Sokola. Najprvo je nastopil naraščaj. Zanimivo je bilo gledati dečke in deklice, stare sedem, osem let, kako sigurno po izvajali prv>ste vaje. S svojim nastopom je ta našr mladina spričafa, da se našemu Sokolu ni tuba bati bodočnosti. V vznešenih besedah se je zahvalila naraščaju ueka deklica iz Studencev, ki je obljubila, d i bo tudi v Studencih pričela mladina o- okaditi. Proste vaje Sokolic iz Str-nišča pri Ptuju in Maribora so bile krasne. Izvajale so jih precizno, kar je dokaz, da tudi
naše ženstvo pojmuje velik pomen Sokolstva’ Ravnotako lepo so uspele proste vaje Sokolov-Višek prireditve je bila pa telovadba Sokola na orodju, čeprav je pričelo prav pošteno deževati, je občinstvo vzdržalo do zadnjega. Pa tudi Sokoli se niso ustrašili dežja in so telovadili, kakor pri n&jlepšem vremenu, čeprav sta bila drog in bradlja mokra. Z eno besedo, mariborski Sokol je s svojo nedeljsko telovadbo pokazal, da se popolnoma zaveda svoje naloge. Pa tudi občinstvo je dikazalo, da zna ceniti delo našega Sokola. Po telovadbi se je navzlic dežju razvila v telovadnici prav animirana zabava. Upajmo, da je tudi materialen uspeh dober.
Cvetlični dan prostovoljne požarne brambe. Za cvetlični dan se je priglasilo le malo število naših slovenskih dam. Ker je delo požarne brambe in njenega rešilnega oddelka človekoljubno in izven vsake politike, je upati, da se bo še več dam priglasilo. V četrtek je zadnji dan za priglasitev.
»Glasbena Matica Maribor* V pevski zbor »Glasbene Matice« vpisalo se je do sedaj dokaj lepo število gospa in gospodičen. Nadaljnje vpisovanje vrši se v četrtek, dne 25. t. m. od %17. ure popoldne do 19. ure zvečer na meščanski šoli, Kaiserjeva ulica št. 1, I. nadstr.	Odbor.
»Glasbena Matica Maribor*. Odbor »Glasbene Matice« opozarja, da se vrši nadaljnje vpisovanje v šolo »Glasbene Matice« v sredo, dne 24. t. m. in v soboto dne 27. t. m. vsakokrat od 15. do 18. ure pop. in sicer na meščanski šoli v Kaiserjevi ulici št. 1 v I. nadstropju. Vse podrobnosti glede šole so razvidne iz lepakov.	Odbor.
Državno pravdništvo v Mariboru. Znani Jožef Ornik je dne 22. nov. 1. 1918 odposlal znesek po 55.000 K iz mestne hranilnice v Ptuju v Gradec. Ta znesek je nabral Ornig kot župan mesta Ptuj za sezidanje sirotišnice v Ptuju. Pretežno se nahaja v tej svoti slovenski denar. Zbirka 55.000 K je bila last mestne občine ptujske. Mi vabimo državno pravništvo prav vljudno, da se živo zanima za vprašanje, je li dejanje Ornikovo ne spada pod kak § k. z. in to vkljub temu, da je dejanje storil Jožef Ornig? ...
Mestni sosvet ptujski je razpustil dosedanje gremijalne in nemške trgovske in obrtne nadaljevalne šole v Ptuju ter sklenil ustanovitev novih. Mestna občina je prevzela tretjino stroškov.
Pred kolodvorom v Ptuju postavi Josip Gajser, zasebnik na Hajdini, čeden lesen šotor, v katerem ‘ bo točil pijače in prodajal živila.
Domače perilo. Nifi bi ne imeli proti temu. ko bi v dežju in nalivu progovna sekcija koroške proge Maribor vsaj površno kolodvorske ceste ogledala. Kmalu bo minilo leto dni, odkar opazujemo nered na tej prometni stezi. Ne vemo, zakaj se za snaženje zasipanih cestnih jarkov, obstoječih luž in dokoleuskega blata, ta zaspana družba ne pobriga. Ali ni snaga in red ceste glavni pogoj javnega prometa in za zdravje ob tej cesti bivajočega ljudstva. Ker večina te zanemarjene ceste v občini Studenci leži, se slavni občinski urad naprosi vse potrebne ukrepe storiti, da se ne bode vsaj občinski ugled ponižal med zamazano hribovsko vas.
S
Zadnje vesti.
(Posebna telefonska In brzojavna poročila .Mariborskemu delavcu').
Vprašanje Reke.
Lug a n o, 21. septembra. V merodajnih listih severne Italije se opaža preokret, ki ga je povzročil v različnih mestih razširjeni oklic, v katerem poživlja D’ Annunsio k uporu proti vladi. Ta oklic je že imel učinek, da je mnogo aktivnih častnikov izjavilo v rfPopolo d’ Italia", da so pripravljeni slediti pesnikovemu klicu; med temi se nahaja tudi mornarski častnik Rizzo, ki je v vojni vsled svojih junaštev postal popularen in je sedaj prišel na Reko. Pred svojim odhodom iz Italije je pozval vojake z apelom, v katerem slavi D' Annunzijevo dejanje. — Že začenjajo umevati velikansko nevarnost, ki proti Italiji vsled kršenja discipline v oboroženi sili.
~	<4	/1	4»	/M
Si*!
flUrih«;, 4r« 24- septembra l&U/
jr s
*. (Alf
UTOfl! KiSCIBIi^S
.□
■ -jrv
k A
r\
Nogometaš tekme. Prijatelji športa so bili v nedeljo močno razočarani. Blagonosen dež, ki je bi! za naše kmetovalce tako potreben, jih je takrat prevaril. Kljub temu se je zbralo nekaj strastnih igralcev in gledalcev. Najprej .je tekmovalo moštvo letalskega kluba z Rapidovim moštvom la (8:2 v prid Rapidu) »Aero« ni razpolagal s tako dobrimi močmi kakor pri zadnji tekmi z »Mariborom«.
Bilo je par prav neizvežbanih igralcev. Ni čuda, da so podlegli proti staremu, dobro iz-vežbanemu moštvu, kakor ga ima tukajšnji nemški klub »Rapid«. Druga igra je bila vsekakor bolj zanimiva. Nastopil je »Maribor« proti akadem. moštvu »Rapida«. Igra je obetala biti zelo energična in povsem zanimiva. Igralo se je približno le 20 minut. \J tem času je dosegel »Rapid« po ostrem boju v kazenskem prostoru svoj gol. Smatram se dolžnega izreči • hvalo rnarib. golmanu. Prisotnost duha, ki jo je pokazal pri odbijanju nevarnih sunkov je res vredna priznanja in je žela tudi obilo hvale pri gledalcih. Nekaj pa mi ni bilo po godu Igralca (d. krilo), ki je dobro izvežban za golmana, naj se ne uporabi za drugo stroko, kjer ni na svojem os: mestu. Kotor je imel »Maribor« dva, »Rapid« enega. Igra se je morala radi neugodnega vremena zaključiti že pred prvo polovico in se ni nadaljevala. Sodnik g Rebolj je vodil igro na splošno zadovoljnost. Ker so bili gledalci oropani zanimive in mnogo obeta-
Trgovina kolonijalnega blaga na debelo in drobno
Hladimip PaviScb
Maribor, Grajska ul. 16
se priporoča!
Maribor, Tegetthoffova cesta 34
Modni atelije za gospe in gospode. Naročila po meri se solidno in točno izvrše. Vojaške uniforme se izgotovijo v najkrajšem času.
Zaloga svakovrstnih oblek za moške in dečke, kakor tudi vojaške čepice ter epolete.
—•>
=3)0
jf Pohištvo
Ul Spalne, jedilne in gosposke sobe, kuhinjska oprava, podložki, modroci, otoinane, spalni in dekoracijski divani, postelje, omare, mize in stoli iz mehkega in trdega lesa, železne postelje in umivalniki ter vse vrste lesenega, železnega in tapeciranega pohištva v vsakem slogu od proste do najfin. izvršitve po jako nizkih cenah pri tvrdki za pohištvo
KAREL PRESS, Naribor
Sltsini trg St. 6.
Svoboden ogled 1	Ceniki zastonj 1
tsL _
Ja«-
SKsroar «»>swe*»| m-------------------
i
In se ra ti v našem listu imajo naj večji uspeh/
A. Vertnik
joče i^re, uparn, da se tode tekmaprihodnjo ‘^ovlna z mešanim blagom in premogom
nedeljo ponovila.
S. L.
^ MALA OZNANILA.
Sednijska ulica 17
priporoča se občinstvu.
Igralca glasovirja (dvakrat tedensko) Pis- |
mene ponudbe z navedbo zahtev na upravo. 3—1
Slovenci! Slovenke! Govorite povsod samo slovenski!
______________________
I. Mariborski biostep
Tegetfttofiova cesta.
Največje in najimenitnejše kino-podjetje v iugoslaviji.
Od srede 24.—26. septembra 1919:
Fatina skrivnostna roka
•Krasna drama v 4 dejanjih
Goreči vlak
. Drama v 2 dejanjih
.Vsako sredo in soboto novi spored! ~^KD
Predstave se vrše vsaki dan ob 18. in 20. uri, v nedeljah in praznikih ob 15., 16., 18. in 20. url zvečer.
m
§a±SI	53
o s
ve v
1
Sl
IJSRCIC
kamnoseško odetje
Maribor, Schillerjeva ul. 25
priporoča
svojo veliko zalogo nagrobnih spomenikov iz marmorja in granita.
Prevzame tudi vsa v to stroko spadajoča dela.
i
m
IZZ0ZD | D |
3&1
Restavracija na južnem kolodvoru v Mariboru
se priporoča potujočemu občinstvu.
Priznano izborna kuhinja. Pristna vina in sveže pivo.
Fr. Stickler.
C=©=3 ||D|| CZ©=]
S
Zveza jugoslovanskih železničarjev, podružnica Maribor
priredi dne 5. oktobra 1919 ob 15. uri v vseh javnih prostorih Narodnega doma v Mariboru
wes®lic©
s godbo, petjem, šaljivo pošto, plesom, vinsko trgatvijo in srečolovom.
Opozarjajo se vsa narodna društva na to prireditev in se prosi, da se ozira na to veselico.
V.se m rod n ake in prijatelje društva prosimo za prostovoljne prispevke in darila za srečolov in si dovoljujemo opozarjati slavno občinstvo na veliko važnost te narodne organizacije Prispevki in dariln za sreoolov se bodo pobirala od članov Zve e s polami, ki so žigosane in podpisane od predsedstva podružnice. D >tični cenjeni darovalci, h katerimi ne pridejo člani s polami, naj bl.-.goh >tno pos jejo darila na hišnika Narodnega doma v Mariboru s tozadevnim naročilom
Vabimo vsa društva in korporacije, da opozorijo člane na to prireditev.
Občinstvu se ho nudil lep večer.
Raznašalci časopisov
invalidi, dobe lep zaslužek. Zglase naj se v upravniitvu »Mariborskega delavca".
V zalogi »Tiskovne zadruge« v Mariboru je izišla brošura
»Jugoslovanska mučenika Zrinski in Frankopan"
Spisal Matija Pirc, profesor v Mariboru.
Brošura stane 1'— K, s poštnino 1'05 K Dobi se v vseh knjigarnah. Šolskim vodstvom pri večiih naročilih 10% popusta.
^^Z^A7A^AVACy^A7/^AVA7AVz^^A7AWAVAVAVAVAVAVA7A7A^AVA\^VA^Z\\7Z\VAVAV/^
I
Potrebujem več
drvarjev in oglarjev.
Plata in hrana po dogovoru.	12-9
DRAGO KOBI. lesna trgovina, Maribor.
^7AVAVAVAVAVAVAVAVAX7AVAVAX7AVAVAVAVAVZ/AV/\VAVA\7AVAVAVAS7/S^VAV/\VAVA^V^
 	■jjHMBBBB
m«?** m4mm
ESUš Hill
Zdravilišče Rogaška Slatina
(poprej Rohltsch-Sauerbrunn)
Začetek zdraviliške sezije 15. maja 1919. Vsi zdraviliški pripomočki na razpolago. Živila so'preskrbljena. Prospekte razpošilja in na vprašanja odgovarja Ravnateljstvo državnega zdravilišča „Rogaška Slatina
T?.WS.n?* •	V	fActfre	Pl