St. 228.
Trst, v ponedeljek 18. avgusta 1913.
Tečaj XXXVIII.
IZHAJA VSAK DAN tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične Štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobakarnah t Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele fitev. po 5 nvč. (10 stot.) OOLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širnkosti 1 hoten«. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 ©t. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v Ufcetu lista do 5 vrst 20 K. vsaka nadalje a vrsta L. 2. Mali oglasi po 4- stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave ,£&iaostiu. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
Plačljivo In to&jivo v Trstu.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
„ V edinosti je moč /"
NAROČNINA
za celo leto 24. X, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K ; na na-ročbo brez doposlnne naročnine, se upr:\va rc o/, ra
ItrooB'Dft na nedeljsko t z Janje „EDINOSTI" atan«: » oslo leto Sroa 5-10, s& pel leta Kron 3 60
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana t>isma so ne ^prejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, og-ase in reklamacije je pošiljati na upr.ivo lista.
UREDNIŠTVO : ulica Giorgio Galatti 20 (Narodni do«) Izdajatelj in odgov rni urednik ŠTEFAN GODIN A. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „t.dmopt". vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20-
Poštno-hranilnlčnl račun Stav. 841-652. TELEFON St. 11-57.
Kongres narodni! strokovni! orpizacij.
Prihod Tržcčaim ffanlfestccila slovenskega delavstva.
(Izvirno
Ljubljana, 18. avgusta.
Dočim sta bila dva dneva, 15. in 16. tm,, posvečena najresnejšemu, ne samo za nadaljni razvoj naših narodnih strokovnih organizacij, temveč, kakor lahko rečemo, za ves naš narod najpomembnejšemu delu, je bil današnji dan določen v to, da pokaže kongres svoje delo širšemu občinstvu, splošni javnosti na velikem manifestacij-skemu shodu narodnega delavstva. Priprave za to manifestacijo so bile obširne in izvršila se je tudi kar najsijajneje.
Tržaško narodno delavstvo je napovedalo svoj prihod s posebnim vlakom, a tudi od drugod, iz Štajerske, Goriške in z vseh strani Kranjske se je javljala mnogoštevilna udeležba; glavno pa je bilo seveda prihod Tržačanov. Vlak je imel dospeti ob 9'zo v Ljubljano in pred južnim kolodvorom ga je pričakovala ogromna množica ljubljanskega in že prej od drugod prispelega občinstva. Ko je vlak privozil v postajo, je na peronu zbrano občinstvo zagledalo skoraj iz vsakega okna pri vlaku plapolajoče slovenske zastavice, in zadoneli so ljubim trŽAŠkim gostom v pozdrav navdušeni Živio-klici. Ko ao TrŽačani izstopili iz vlaka, jih je nagovoril državni poslanec
dr. Vladimir Ravaihar,
nazivajoč jih junake od obale sinje Adrije, navajene bejev in navajene zmag, pri katerih je najvažnejša postojanka slovenskega naroda, njegova usoda v najzanesljivejših rokah. Ce je odprta slovenskemu narodu morja Široka cesta, mu je zajamčena bodočnost, in če varujejo to cesto take vrste, kakor je tržaško slovensko delavstvo, po* tem se sme reče, da je slovenski delavec tisti, ki bo rešil slovensko domovino. Pov-darjal je nadalje, da se delavstvo ni zbralo danes v Ljubljani k zabavi, temveč k resnemu delu, katero pa je ovenčal prihod tržaškega delavstva v tako ogromnem številu. Da bi bilo to resno, smotreno delo v korist vsemu slovenskemu narodu! V to ime pozdravlja iz osrčja slovenskega naroda vse delavstvo in mu kliče dobrodošli !
Po viharnih živioklicih, ki so sledili temu pozdravu, ae je v imenu tržaškega delavstva predsednik osrednjega izvrševal-nega odbora NDO v Trst dr. S o s i č, najtoplejše zahvaljeval na tako prisrčnem pozdravu, in povdarjal, da je tržaško na-rodno delavstvo z veseljem sprejelo in se
PODLISTEK.
Izobčenka.
Kriminalni roman, a z angleščine prevel Ivan Dolenec.
— Bregnet je živel s trema ženskama — je nadaljeval lcrd Alla:dyce, priskočivši zopet tako na mojo posest. — Govorilo se je tedaj, da je madame Felicie, mati sedanje tvoje soproge, bila skrivaj poročena z Breg-netom. Vse mogoče stvari so se govorile o njem. Ta je pripovedoval, da je Bregnet bogat Žid, ali pa da je bil zelo bogat, preden je naletel na madame Felieie in njeno hčer. Drugi pa so zopet govorili, da je bil kaznjenec, ki se je vrnil ie pregnanstva in ki si je pridobil v kolonijah velikansko premno-ženje, ki ga je zapravljal za Fay.
Govorilo se je, da je prvikrat naletel na Fay in njeno mater v Petrogradu in je prišel v stiko žnjima po neki uslugi, ki jo Djima je napravil. Od onega časa, odkar sta se seznanili žnjim, so očividno izginile denarne stiske, v katerih sta se prej vedno nahajali. če je imel Bregnet kako oblast nad ojima, sta jo prav tako gotovo imeli tudi oni nad njim, kajti ko ste se pojavili v Be-rolinu, Bte zapravili že večji del njegovega
poročilo).
odzvalo vabilu k temu delavskemu prazniku, zavedajoče se svoje naloge ob obali Adrije, a obenem pričakujoč in želeč, da bi mu bilo središče Slovenije, bela Ljubljana, vedno v pomoč v njegovem težkem boju za obstanek. V tem imenu kliče vsem skupaj: Na zdar !
Godba NDO iz Trsta je nato zasvirala himno „Hej Slovani", ki jo je pela množica razoglava, nakar se je potem pred kolodvorom sestavil izprehod z godbo ter zastavama NDO na čelu, ki je odkorakal po Dunajski cesti, Prešernovi, Stritarjevi ulici in Mestnem trgu pred Mestni dom. Ogromna množica občinstva je spremljala v izsprevodu korakajoče Tržačane, ki jih je bilo okrog tisoč, in jih živahno pozdravljala. Izprevod se je medpotoma ustavil na Marijinem trgu pred Prešernovim sporne-nikom, kjer ste se zastavi poklonili in je godba zasvirala himno „Lepa naša domovina*. Pred Mestnim domom se je izprevod razšel in množica je takoj napolnila veliko dvorano do zadnjega kotička.
Manff Vacijiki shod
je bil sicer napovedan na nekoliko poznejšo uro,"a se je pričel nekoliko preje, ker zaradi preogromne udeležbe ni kazalo čakati dalje, saj je bil naval tak, da so stotine in stotine ljudstva morale ostati zunaj. Izmed udeležnikov naj omenimo posebej drž. poslanca ljubljanskega, dr, Ravniharja, dež. odbornika dr. Novaka, dež. posl, Re isnerja, mestnega podžupana dr. Trillerja. Navzočih je bilo tudi več mestnih občinskih svetovalcev in drugega odličnega občinstva ter lepo šte vilo narodnega ženstva. Shod je otvoril državni poslanec
dr. Vladimir Ravaihar,
ki je izrekel pred vsemi svojo zahvalo občinstvu na tako velikanski udeležbi. Poudarjal je. da so bile priprave za kongres skromne in da so mu bile prvotno določene le ozke meje. vendar pa je delo na-rastlo in storilo se je več, kakor se je začrtalo. Delo na kongresu je bilo resne delo in ni se prezrlo nobeno važnejše vprašanje. Najvažnejše pa je to, da se je dosegel med najpomenbnejšima organizacijama, NDO v Trstu in Narodno socijalno zvezo v Ljubljani sporazum za skupno delo in se je položil temelj zvezi vseh narodnih strokovnih organizacij. Kongres je prišel
denarja in ste že iskali koga drugega, da bi ga oropali. V onem času se je seznanil žnjima ubogi „Adonis*. Bil je kakor začaran.
—	Vem — vem, — je zastokal stotnik. — Začaran, omamljen, ne da bi si mogel pomagati! Nadaljuj, Allardyce 1
—	Sla sva nekega večera v gledališče in sicer precej pozno, tako da sva le z težavo še mogli dobiti prostore. Challis, ti si videl Bvojo soprogo lo v navadni.obleki in njena lepota te je očarala na prvi pogled. Toda ko je oni večer v Berolinu skočila na oder, je bila njena lepota in dražest skoraj nadzemeljska. Njene noge so se dozdevno komaj dotikale tal in njene sijajne oči ter njen čarobni smehljaj bi bile zmešale glavo kakemu modrejšemu človeku, kakor pa je bil ubogi Adonis.
—	In ti — ali ti nisi tudi bil očaran ?
—	Da; toda ne tako kakor on. Zame je imela ta Čarobna lepota nekaj strašnega. Bil sem ves v skrbeh, to sem videl, da je moj prijatelj tako omamljen, in storil sem vse, kar je bilo v mojih močeh, da bi odvrnil nesrečo. Do danes ne vem, ali je bila ljubezen, ki jo je kazala zanj, ko jej je odkril svojo, pristna ali le navidezna. Mislim pa, da je bila pristna. Enkrat v življenju je morebiti le ljubila nesebično.
—	Tudi meni se zdi, da ga je resnično
do prepričanja, da je nujno potrebno, da se ves slovenski narod organizira po stanovih in strokah, kar edino zagotavlja narodu boljšo bodočnost. Na podlagi, zasnovani na kongresu, se morejo najti vsi dooro misleči Slovenci. Ogromna udeležba na tem shodu pa bodi jamstvo, da se kongres ni bavil le s teorijo, temveč da je posegel globoko v Življenje našega naroda.
Pozdravljal je nato vse zunanje ude-ležnike, zlasti Tržačane in one s severnih mej, zastopnike Ljubljane, poslance, časopisje, ki je bilo ves čas kongresu tako radovoljno na razpolago, vse organizacije in udeležnike. Nato je povzel za besedo
dr. Josip Mandić.
V	znamenju dela smo se zbrali, je rekel govornik, da zborujemo v tej dvorani. Svoj čas so se zbirali slovenski rodoljubi pod geslom „Vse za vero, dom, cesarja", a danes se zbirajo velikanske množice pod ge>lom „Za ljudstvo, za delavstvo, za narod-, in to geslo nas je privedlo tudi danes semkaj v tako ogromnem številu.
V	nadaljnem je poudarjal, za bodi ta manifestacijski shod nekako posvečenje dvodnevnega kongresnega dela, započe-ttga s socijalno pravičnostjo in demokratičnim duhom, v namen, da se dvigne pozabljeni in zaničevani slovenski proletarec do one veljave, ki mu gre kot ustvari telju bogastva, kot pijonirju in nositelju narodne misli, slovenske kulture, slovenskega napredka. Ozrl se je nato na vsestransko zatiranje slovenskega naroda in narodno delo slovensko v pretekli dobi, ki se je osredotočevalo skoraj edino le v borbi za pravice slovenskega jezika v javnem Življenju, Slovenski narod se je dvigal, a manjkalo je ume vanj a potreb socijalne ga življenja. Razmere so se premenile. Kmet in delavcc, za katera se prej nihče ni brigal, sta začela zahtevati svoje pravice. Začela se je vojna vseh proti vsem. Nastalo je delavsko gibanje tudi na Slovenskem in tako so se porodile naše delavske, naše strokovne organizacije.
Prešel je na to na delo kongresa in poudarjal, da ni glavni pomen kongresa v storjenem delu, niti da ni pričakovati, da se uresniči vse kar si je začrtal kongres, temveč da je najpomembnejše dejstvo vse te prireditve to, da se je pokazala slovenskemu narodu edina pot, ki ga more dovesti do rešitve. Med tem, ko slovenski narod uničuje vse svoje moči v medsebojnih strankarskin bojih, se njegovi sovražniki Nemci in Lahi čimdalje bolj šopirijo po njegovih tleb. Le tista slovenska politika more biti prava, ki paralelno z narodno političnimi cilji zasleduje tudi soci-
ljubila. Izkazala mi je čast, da mi je povedala, da bi me zapustila in pobegnila k njemu, ko bi bil ie živ.
—	Prav tako se zdi tudi meni, da bi v resnici storila to. Imela ga je namreč za edinega dediča njegovega očeta. Niti ona niti njena mati ni imela niti pojma o nadih angleških zakonih. Ko pa je že skoraj popolnoma dosegla svoj cilj pri Hastingsu, je izginil oni človek, ki je tako dolgo spremljal kakor senca njo in njeno mater,
—	Izginil je ? Kam ?
—	Da, kam? Tako se je povpraševalo vsevprek, toda nihče ni mogel podati pravega odgovora vkljub vsem poizvedovanjem. Felicie je trdila, da se je monsieur Bregnet vrnil k svojim sorodnikom v Avstralijo. Ce se je mademoiselle Fay bala, da bi bil Bregnet sicer nasprotoval njenemu razmerju z Leo-nardom Hastingom, je bila sedaj popolnoma prosta in je tudi prav dobro upotrebila to svobodo. Od prve ure, ko sta se seznanila, pa do dneva, ko sta se poročila, je ni bilo skoraj minute, da ne bi bil v njeni bližini. Imenoval se je Avgust Holloway, a poročil se je pod svojim pravim imenom. Ona je vedela prav dobro, da bi nje a otrok, ako bi ga imela, mogel tedaj postati dedič grofov Templestowslrih.
—	Zato se mi pač ne zdi zagonetno
jalno in gospodarsko povzdigo in osamosvojitev vseh slojev naroda. Naše politične stranke morajo priti do prepričanja, da se za tistega, ki jim je dober v volilnem boju, mora storiti kaj tu Ji v mirnem č su.
Govornik je poudarjal, da se more doseči za slovensko narodno splošnost v resnici kaj pozitivnega edino le s skupnimi močmi, in zato se je tudi kongres narodnih strokovnih organizacij postavil na nadstrankarsko stališče in tako bodi tudi delovanje bodoče zveze narodnih strokovnih organizacij.
Hočemo živeti kot Slovenci, a nočemo stradati kot ljudje. Hočemo neizprosno borbo za vsakdanji kruh, a nočemo prodajati narodnosti zaradi par vinarjev. Zagotoviti nižjim slojem, delavskemu ljudstvu, primerno pozicijo v gospodarstvu In v narodu — to je naš cilj. Dolj s predsodki In s tradicijami Živimo v Času demokratlzma In onega čuta, ki se označuje kot socijalni čut. Ako je slovenski delavec sposoben, da v potu svojega obraza veča bogastvo naroda In ze-slgorava njegovo bodočnost, potem mora biti tudi sposoben, da to bogatstvo soužlva. In vi, ki še z nezaupanjem gledate naše gibanje,, vi odlični voditelji naroda, ki vam je usoda poverila vodstvo In razna odgovorna mesta, ne dopuščajte več, da bi glnevalo 90°/o slovenskega naroda !
Govornik je ši omenjal velikih zaslug g. drž. poslanca dr. Rivniharja na tako uspelem kongresu in zaključil s pozivom k skupnemu delu za blaginjo našega naroda.
Po viharnem odobravanju, ki je sledilo govoru, katerega so zborovalci vseskozi spremljali z navdušenim ritrjeva-njem, se je oglasil k besedi ljubljanski mestni podžupan
dr. Karel Triller, ki je pozdravil zborovalce v imenu 1 ub-ljanskega župana, ki je bil zadržan, da bi se udeležil shoda, nadalje v imenu mastnega občinskega sveta ljubljanskega in kakor se je izrazil, v imenu vsega dobro mislečega ljubljanskega prebival itva. Po-seboj je pozdravljal izvenkranjske goste in to v prvi vrsti tržaško NDO, ki je najmočnejši faktor v boju za narodno in socijalno osamosvojitev svojega naroda. Poudarjal je, da nahaja narodno delavstvo v krogih ljubljanskega prebivalstva razumevanje svojih stremljenj, ker vlada v njem zdrav demokratizem. Ljubljanski občinski svet se zaveda svoje naloge in je prav v zadnjem času pokazal to s pragmatiko, ki jo je dal svojim delojemalcem, moderno in pravično pragmatiko, kakršnej nima nobena občina v Avstriji, Če na drugih po-
njeno poznejše postopanje — je rekel Pavel Challis. — če je vedela to, zakaj pa ni šla takoj h grofu in mu povedala, kdo je ?
— Imela je pač za to važne vzroke. Redil se je otrok in dokler nI bil otrok star mesec dni, je mladi parček živel veselo tja-vendan. Imel nisem niti pojma, kako daleč se je izpozabil Leonard, da bi zadovoljil njeno zapravljivost. Jaz bi mu bil prav rad dal denar, če bi me bil pro3il zanj. Do danes ne vem pravzaprav, kaj je napravilo •jtvari konec ; najbrž je moral že izvedeti kaj. Bil sem ravno v Rimu, ko pride Leonard nekega jutra s smrtnobledim obrazom k meni in mi pove, da odpotuje na Angleško. Vprašal sem ga po njegovi soprogi, a prosil me je, naj nikdar več ne omenjam njenega imena, in je rekel, da upa, da je ne bo videl več. Izpoznal sem toliko, da je prišlo do spora med njima zaradi Bregneta, toda, kaj je bilo, pa nisem mogel izvedeti. Prosil me je, naj odpotujem ž njim iz Italije, in storil sem tudi tako. Potovala sva nekaj časa semtertja in sva slučajno izvedela, da ste madame Felicie in njena hči tudi zapustili oni kraj, kjer ste živeli z Leonarilom Hastingsom. Kmalu potem pa je prejel pismo, ki ga je pisala ženska roka — mislim, da je bila to hišna tvoje soproge — z vestjo, da je mrtva,
Stran H.
EDINOST" 228
V Trsta, dne IS avgusta 1913
ijih še ni storil vsega, kar bi bilo treba, mu ne manjka za to dobre volje, temveč so krive temu neugodne politične in gospodarske razmere. Hvaležen pa bo za vsak migljaj in bo tudi rad upošteval vse nasvete z delavske strani. Poudarjal je, i da s posebnim zadoščenjem vidi, da na- i rodne strokovne organizacije niso poza«! bile, da je največji proletarec slovenski narod. (Živahno odobravanje.)
Nato je pozdravil zborovalce v imenu naprednih deželnih poslancev, deželni odbornik
dr. Fran Novak,
ki je rekel: Dovolite mi, da si usojam izročiti vam iskrene pozdrave kluba na-rodnonaprednih poslancev v deželnem zboru vojvodine Kranjske. So ti pozdravi tem iskrenejši, ker veljajo našim dragim rojakom z juga in seveia, ki vodijo trd in neizprosen boj proti našim skupnim kulturnim in gospodarskim sovražnikom.
Poudarjalo se je, da je vaša priredba nepolitična. Naj si bo politična ali nepolitična, eno dejstvo je gotovo, da nas druži vse skupna ideja, stremljenje za istim ciljem: dobrobit celokupnega slovenskega naroda. Jasno je, da se more narod razvijati le, ako se razvijajo vse panoge v njem, na kulturnem in gospodarskem polju. Gospoda, ne samo kmetski stan je, čigar razvoj imamo pospeševati, tudi delavski stan je eminentne važnosti za razvoj naroda, KLakor hitro imamo svoj delavski stan, je dolžnost vsakega dobro-mi tile čega rodoljuba, posvetiti njega razvoju vso mogočo po zorno it, saj vzklljajo ravno Iz naših proletarsklh mas dostikrat div ne j še cvetke požrtvovalnega rodoljub j a nego kjerkoli si bodi. Če je to spoznavanje resnično, tedaj je neobhodno potreba, da se delavski stan ne zanemarja, kajti le v organizaciji je moč in le potom organizacije je moči doseči gospodarske uspehe. Izkušnja pa kaže, da nam ni moči vztrajati v tujerodnih organizacijah, kjer smo vsikdar le sodrugi druge vrste, kjer ne najdemo zadostnega razumevanja, Čehi so že to uvideli in si osnovali lastno delavsko organizacijo. Pozdravljena bodi torej tudi slovenska organizacija !
Ko vidim pestre množice, rojake iz severa in posebno iz našega Primorja, ljudi žuljavih rok, vajenih bojev in uupchov, na posetu v slovenski pre-stolici, takrat me preveva prav posebno navdušenje, navdaja me iskrena nada, izražena v besedah: Če nI bila naša preteklost, pa je sigurna bodočnost!
Po Živahnem odobravanju teh izvajanj je Še pozdravil shod v imenu Čeških narodnih socijalcev g, K a m i l Č e r n y in želtl končanemu kongresnemu delu najboljših uspehov, nakar je predsednik prečital resolucije, ki so bile soglasno sprejete, in zaključil shod s kratkimi besedami :
na delo !
Po končanem shodu, o katerem so se izražali odlični udeleženci, da jih noben shod še ni zadovoljil tako zelo, kakor le-ta, ker je bilo le malokedaj podanih toliko resnih in dalekosežnih osnutkov, kakor na tem shodu, je množica z godbo in zastavami na Čelu odkorakala pred Narodni dom, kjer se je razšla. Zunanji gostje so se razdelili k obedu po raznih narodnih gostilnah, a popoldne so se po večini vsi udeležili velike veselice v korist CMD na vrtu Narodnega doma, veliko Število pa tudi predstave na prostem v Tivoliju. Dočim je vreme nagajalo ves teden in je še včeraj divjala huda nevihta nad Ljubljano, je danes ves dan najlepše vreme in se je torej mogel izvršiti ves spored popolnoma nemoteno.
Ko s tem zaključujemo poročilo o kongresu narodnih organizacij, izražamo tudi mi le eno željo: naj bi kongresno delo v resnici prineslo našemu delavstvu in našemu narodu one sadove, ki so lebdeli pred očmi kongresnim zborovalcem, in kličemo tudi mi v ta namen vsem poklicanimi činiteljem: na delo, na resno delo, da se bo narod čimprej mogel veseliti uspehov tega delal
Resolucije. Splošni položaj.
Resolucija, predlagana po drŽav-poslane j g. dr. Vladimir|u Ravni-h a r | u.
1.
U/ažuje, da Je naroden dobrobit odvisen od gospodarskega in sccljalnega napredovanja vseh ljudskih stanov, smatramo za nujno potrebo organizacijo stanov po poklicu in strokah.
2.
Zlasti smatramo za potrebno strokovne organizacijo za slovenski kmetski stan, ki ga ob današnjem položaju slov. naroda štejemo za najva£nt|ši narodni in gospodarski element.
3.
V	svrho pospeševanja razvoja domačega kmetijstva do viška popolnosti, zahtevamo ustanovitev specijalnih kmetijskih šol, kmetijskih nadaljevalnih šol z gospodinjskimi tečaji, sploh ustanov, ki Je mogoče ž njimi dvigniti strokovno kmetijsko izobrazbo.
4.
V	svrho razvoja poljedelske industrije Jd racijonalne uporabe kmetijskih produktov z ugodnostmi velikega kapitala in veleprciz-vodstva, Je kar najizdatneje Izgraditi kmetijsko zadružništvo. To zlasti v pospeševanje živinoreje, v svrho posredovanja ob prodaji kmetijskih pfidelfeov in iidelkcv ter ob nakupu kmetijskih potrebščin, in v svrhj omogečenja uporabe dragocenih stic-(e7, v svrho melijoracije planinskih pašcikov in močvirnih tal ter regulacije hudournikov, potokov in rek.
5.
Zakonitim potom je uveljaviti obvezno zavarovanje za vso katerimkoli uimam (elementarnim škodam), kužnim boleznim in drugim nezgodam podvrženo kmetijsko imovino (poslopja, pridelki, izdelki, živina itd}, kakor tudi kmetijskih delavcev in poslov za slučaj, da osiromašijo in postanejo vsled bolezni in drugih telesnih nezgod za delo nesposobni in za starost.
6
Zakonitim potom Je ustanoviti nedeljivost kmetijskih posestev ter v tem poglede urediti dedno pravo.
7.
Enako Je zakonitim potom urediti hipotekami in osebni kredit v tej meri, da je hipotečni kredit dopusten le do gotove meje, da bodi ta kredit proti nizkemu obrestovanju neodpovedljiv ter vračljiv v malih obrokih; v osebnem kreditu je izključiti menico, ek-sekucijo za osebni kredit na kmetijska posestva pa napraviti nedopustno.
8.
(Jjažuje, da so gmotno trdni in s tem kulturno razviti le oni narodi, ki imajo krepko razvito kupčijo, industrijo in obrt, je posvetiti njih razvoju največjo po* zornost. V to svrho zahtevamo izpopolnitev sedanjega trgovskega in obrtnega šolstva, tako zlasti zado&tno število meščanskih šol trgovskega inobrtnega značaja, nižjih in višjih špecijalnih trgovskih in obrtnih šol, zlasti pa trgovsko akademijo v Trstu. Zadružništvo Je izgraditi tudi na polju trgovine in obrti. Močne sirovinske in obrto-valne zadruge naj posredujejo prehod male k veliki obrti ali industriji. Obrt naj pospešujejo razstave strojev ter obrtnih sirovin In izdelkov, mojstrski teča|i, obrtni muzeji i. t. d. Posvetiti je skrb ustanovitvi mojstrskih bolniških blagajen, zahtevati obligatorno zavarovanje mojstrov in delavcev za slučaj onemoglosti i a za starost.
9.
Pozdravljamo protialkoholno gibanje ter vse organizacije proti ljudskim boleznim. Skrbeti |e za zdrava ljudska stanovanja, zdravo pitno vodo, za javna kopališča, telovadbo in storiti sploh vse, kar Je mogoče za ljudsko higijeno.
. 10.
Odpraviti je institucijo takozvanega državnega pogodbenega uradnlštva, ki ga je nadomestiti kot definitivno državno urad-nlštvo s pravico do pokojnine.
11.
Vse javno uradništvo, kakor tudi Ijud-skošolsko učiteljstvo naj bo glede plače in pokojnin stavljeno na isto stopnjo.
12.
Zahtevamo spiošno in enako volilno pravico v vse zakonodajne in javne zastope na podlagi proporcijom I aega volilnega zisiema.
13.
Zahtevamo popolno enakopravnost Slovencev in njihovega jezika v uradu, v Šoli in v javnem življenju v vseh cd Slovencev naseljenih krajih. Zahtevamo zlasti nanseščecjc slovenskega uradništva, delavstva in drugega uslužbenstva povsod, kjer stanujejo
TJ D O L F BCHU/iTZE
___ IZ BERLINA kocesljortiranl zobotehnik -
Ulica Aequedoto šter. 4, I. nadstr., (vogal Via Stadion).
UMETNI ZOBJE PO NAJNOVEJŠI TEHNIKI.
JAMČI SE ZA PERFEKTNO IZVRŠITEV, Zmerne cene z ozirom na razmere manj posedujočih slojev.
OPRAVKI SE IZVRŠUJEJO V DVEH URAH. — SPREJEMA OD 9-1 1X3-8.
mBmmmmmmammmm
.BO!"
i A. Bambič (prej Jakob BnmMć, %rst, mico mm 91
Bt3T Zaloga vsakovrstnega blaga
za vsako gospodinjo na debelo in drobno.
Zaloga otrobov* koruze in moko
ter različnih jestvin.	prip0roča udana
Svoji k svojim I
■s5s-
A. BAMBIČ.
sf,

ANTON 8KERL - TRST
mehanik, zaprisežen Izvedenec. Trf Cvto Mfeai itev. 10—11. Tat. 1734
Zastopnik raznih tovarn avtomobilov, motokol* Itd. Guanlni zastopnik tovarne avtomobilov „Ford*. Zaloga avtomobilov, motokoles itd. Usporava in zaloga električnih zvonikov • prodaja gramofonov, ksenofonov in fonografov. Zaloga priprav za točenj® piva. Lastna delavnic« u popravljanj« li valnih strojev, koles, motokolss itd. — Velika zaloga pripadkov.
mfflT^-^mOK FVmne OOODKIOH ■A POSODO PO
SI	ii
|l Ljudska unarns
3 BOGOMIL PIMO
Trst. ulica Vincenzo Bellini 8t. 13
(luprotl čeme it. litsia loven)
Bog&t fzbor ar, verižic, orratulh verižic, uhauor, prstanov, zapestnic Itd. Konkurenčne cene.
H II
ii H ii
II
ii IH
ssoiaeiiEiHOBiaiaEiiaaiiia
Dobro znani in edini narodni urar in zlatar
ALOJZIJ POVH
naznanja slavnemu občinstvu, da se preseli z 24. avgustom od ul. del Rivo št. 26 v novo hišo na trg Barriera vecchla št, 3, ter upa, da s tem zadovolji obči
želji svojih številnih cenj. odjemalcev — s toplo priporočbo
ALOJZU POVH.
Odlikovana to~ JlnDI fdfl Sv. Ivan Varna sodaviee	f^i pri Trstu,
Via S, Cilino št. 541 (edina slovanska in izven kartela) Tel. 566. ae priporoča naj topleje slovanskim gostilničarjem, kavarnarjem in dragim odjemalcem sodavičarskih izdelkov v mesta in okolici.
i u

Uelikanska zaloga pohištva !d fapecarij
:: Paoio Grast^Irtb ::
Tin, A Stadion it s - IM 22-85 im msm Fenlctf
Najbolj ugoden vir zs nakupovanje bodisi glede cen, kakor tudi kakovosti k»io«»i>i
Hovo pegfehma podjetje, Tz&t
(vogal Piazza Goidoni) - CORSO 47 - (TELEFON št. 14 02.)
Prevoz mrlič&v na vse kraje
Zastopstvo s prodajo pogrebnih predmetov: J. MRZEK, Opdlne it. I70'| T. VITEZ v NabreZinl na trgu pri cerkvi; A. JAMŠE5, pri Orehu (Nogherel; F. BRNETlC v dkednju.	= Zaloga pristnih voščenih sveč lastnega izdelka.
Podjetje bogato preskrbljeno z najnovejšo opravo. Vozovi za veličadtne sprevode z bogato opremo in od najenostavnejših do najbolj luksurjoznih. Krasna izbira vencev iz umetnega cvetja, biserov, kovine in porcelana, krste iz kovine in raznovrstne iz lesa. pajčolan obleke, obuvalo itd. — Za poročence, birmance in drage svečanosti bogata izbira raznovrstnih, vencev in cvetlic veščenih in barvanih. — Vsi predmeti so stalno na razpolago." Stalne cene brez konkurence postrežba točna. Nočna naročila se sprejemajo v lastnih prostorih zaloge podjetja nI. Tesa št. 31. telefon 1402.	Dražaboik in upravitelj M. 6 T I B I L J

B2prc
VSI
R. Oasperini, Trst
Telefon itev. 1974.	Špediter Vi* Economo it 10.
"" Prevozno podjetje
Sprejema razcarinjanje vsakegakoll blaga Iz Ritnic, dostavlja na dom.
POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJUGODNEJŠE CENE.
Zastopstvo tfrdkt „Oement"
Tovarna cement* mFortl*ndu t 8pljeta. PRODAJA NA DROBNO.	CENE BREZ KONKURENCE.

V Trstu, dne 18. avgusta 1913.
„EDENOST" št. 228
Stran m.
Slovenci stalao. ILadoiška mesta pri meša- brodovja, slavnemu zmagoslavcu pri otoku nih upadih se razde1ju)e|o na člane vseh Visu, meščani mesta Trsta ta znak hvalež-carodnosti po njih številnosti. Isto načelo nega srca, ker je razširil slavo avstrijskega veljaj pri podeljevanju mest pri centralnih imena, obvaroval oblast nad Adrijo, ohra-uradih.	nil cesarju dve pokrajini, rešil emporij
14.	pred nesrečo.
Zahtevamo polno prostost izvrševanja To se je dogodilo dne 20. julija 1866u. zbcrovalne, združevalne koalicijske in ti-j Tako a<> čutili in ravnali tržaški meš-skovne pravice ter izpremembo obstoječih čani italijanske narodnosti pred 47 leti. A, zakonov v tem ozfru.	kdor Čita danes .Piccolo", „Indipendente"
J5	in druge njima slične liste, ter prispodablja
Uf&žuje, da ima vsak narod pravico do eno z drugim, mora se nahajati v največi obstoja in razvitka, obsojamo nasilnosti na- zadregi. Ali mi poznamo te pretvezne Ijud-roda proti narodu kot protikulturno in za- j »ke izobraževatelje, ki žive in uživajo edino htevamo zategadel popolno narodnostno od tuje nesreče, ki love v motnem in ki avtonomijo za vsako izmed narodnosti v i podžigajo in podpirajo človeške strasti, Avstro-Ogrski ter združitev neredov jugo- j vspodbudajoč svoje pristaše na borbo, na slovanskega plemena ter monarhije v eno, preganjanja, na nasilja proti vsakomur, ki avtonomno telo.	ijim ie na Poti» jiin križa račune in ki
16.	;jim tržft njihove peklenske mreže.
Ustanovi naj se zveza vseh strokovnih organizacij na narodni podlagi.
(Ostale resolucije jutri)
Še je tudi danes mnogo in mnogo meščanov italijanske narodnosti v Trstu,) ki bi drugače govorili in delali, nego go-! vore in delajo, da niso terorizirani po na-
zovi-liberalnih listih, ako bi se ne bali za
Tržaški Italijani leta 1866 sv°i° east» imetJe in za — sv°ie živiJenje in danes.
■ pred besnimi tirani in -teroristi. \	Po „Naši Slogi".
Domače vesti.
Povodom predvečera cosarj svega rojat-
Kldor čita današnje italijanske nazovi-liberalne liste Trsta in Primorja sploh, mcral bi misliti, da je italijanstvo teh južnih naših krajev bilo od davnine čisto li- I beraino, radikalno, protislovensko in proti-j dn® s0 se	P° rae5tu mlro"
avstrijsko. Toda temu ni tako. To umetno- j	7 *n Po1 IveCer le odš,a Iz V0Iaš\
radikalno-brezobzirno in brezobrazno itali-!n,ce veteranska godba, ob 8 in pol pa tu-j jan&tvo je bilo ustvarjeno v poslednjih 50-tih j kalSaIa g°dba 32- P^Špolka. Med pohodom i letih s pomočjo ali potom avstrijskega H'0 rae5tu *** se godbi ustavili na Velikem j uradi ištva, največ pa s pomočjo bivših | ^ P1™1 namestnlštveno palačo^ pred mor-! a v idrijskih namestnikov Depretisa, Rinal-
SPARKLET
sa takojšnjo prirejanje vseh mralih iumočlh pijač, kakor aodov*e, limonado, šumečih belih in rdečih vin, kakor tndi nmttnih mineralnih voi >$% dodatkom mineralnih ploščic
trgovina in industrija železa deln. društvo Greinitz
TRST
diiuja, Goeisa. Kako so stareji odlični Italijani po mestih Primorja mislili, čutili, go vcrili in delali, doznajemo iz vsake strani zgodovine primorskih Italjanov v dobah, ki no petdeset in več let za nami.
Naši starejši možje se spominjajo, kako prijazni, uljudni, blagi in naklonjeni so bili naobraženi Italijani napram nam Slovencem in kako so se mnogi med njimi radi posluževali tudi našega jezika. Ti možje so bili tudi dobri avstrijski patrijotje in tudi nasprotniki vsakogar, ki bi hotel kaj menjati na obstoječi državni zvezi. Za vse to ne vedo, ali nočejo vedeti današnji kolovodje italijanske liberalne stranke, posebno pa njihovi nazovi-liberalni listi, ki pripovedujejo nevednim in zavedenim svojim maiara, da je italijanstvo tako čisto, radikalno, protislovansko in protiavstrijsko že od najstarejših Časov — da, že vsaj par tiseč let! Temu verujejo priprosti Čitatelji, ki r:e vidijo dalje o i nosa in ki niso prekoračili svojega praga.
Evo le enega dokaza, kako so tržaški Italijani še pred nepolnih petdeset let mislili in čutili. Od meseca maja t. I. je odprta v dunajskem „Praterju" takozvana Jaoranska razstava, na kateri so primorski Ital'jani izložili vse, kar so imeli boljega in v rednejšega na vsakem polju Človeškega znanja in umetnosti, dočim so Hrvatje in Slovenci južnih pokrajin to razstavo večinoma prezrli kakor nemško podjetje.
Med temi razstavljenimi predmeti se nahaja tudi častni dar mesta Trsta pod-admiralu Tegetthoffu, junaškemu zapoved-niku avstrijske vojne mornarica v bitki pri Visru 1. 1866. Ta Častni dar je razstavil oddelek avstrijskega primorskega društva in te nahaja v historični skupini (Grlej razstavni katalog Št. 148). Častni dar mesta tržaškega je namizen okrasek: na pečini, okolo katere stoje 4 alegorične Ženske, stoji močan mož, ki drži v zraku s čvrstim^ rokama ladijo in to kopijo fregate-oklopnice „Ferdinand Miica', ki je, kakor znaro, v bitki pri Visu potopila italijansko ladijo „Re d' Italia*1. Ta dar nosi dvojen napi > ali posvečenje, in to italijansko in lat.n »ko. Italijansko se glasi:
„Allo ammiraglio Guglielmo cav. de Tegctthoff comandante la flotta imperiale au triaca glorioso vincitore alla i*ola di Lisia li abitanti della citta di Trieste questo segno di grato animo offrono.
Perch£ diffuse lo onore del nome au-stru.co cuitodi il dominio dello Adriatico '
n Briškim poveljstvom in v ulici Ghega št. 6,; kjer stanuje poveljnik tržaške posadke, bri-j gadir Hnke. Mnogo hiš je bilo slavnostno) lazsvetljenih, istotako vse ladje v pristanišču, j kjer je bila velikanska množica občinstva.; Tu so tudi na Sladiumu spuščali rakete. Vse I se je izvršilo v najlepšem redu in ni biio treba policiji nikjer intervenirati,
Danes ob 9 dopoldne se vrši v cerkvi
s7. Jjsta slovesna služba božja. Ob isti uri
se bo vršila zahvalna daritev v veliki vojašnici na prostem.
Poroka. V soboto se je poročil v Štednju gosp. Silvester Godina, slikar in odbornic političnega društva „Edinost" z j gospico Reziko Sanci n, p. d. Bjeha.; Novoporočencema: Bilo srečno !
II. nastop telovadnega društva „Sokol" v Mavhinjah se bo vršil prihodnjo nedeljo. Vspored bo nudil same Ubrane točke, s katerimi bo brezdvomno zadovoljeno vsakomurj Gotovo je še vsem v spominu lanski nastop,1 ki je v vsakem ozlru sijajno uspel. Prihitite' zato v čim večjem Številu k nam, da nas podprete, da nam daste silo in pogum, da nam o.nogočite nadaljni razvoj. Pridite in videli boste uspehe našega idealizma 1 Če bomo videli, da najde naš trud v Vas ume-vanje, bomo samozavestno korakali po začrtani poti naprej in bomo tudi v bodoče vedno na svojem mestu! Potem ne ostanejo tudi požrtvovalni bratje kot ie to posebno br. J. Terčon, ki nam je zgradil ravnokar krasno telovadnico, osamljeni! Skrbimo, da bo takim vrlim bratom uspeh našega truda v zadoščenje za njihovo požrtvovalnost! —
Opozarjamo zlasti tržaško občinstvo na na zelo ugodne železniške zveze s postajo Vižo ?lje, od katere so oddaljene Mavhinje komaj četrt ure. Kraj in vsa okolica so kot nalašč ustvarjene za krasie nedeljske Izlete. Naj viled tega nikdo ne zamudi te prilike! Na zda r!
Vest o požaru v včerajšnjem izdanju v rubriki „Ooriški' popravljamo v zmislu, da je bil ta požar v Podgorju v Istri.
j	vijr
Poštno pošiljko 3 kg netto
= pristnega	=
imiinouean sirupa
pošilja franko proti povzetja mE 5 00
c. kr. dvorni dobavatelj
G. PICCOLI::
V LJUBLJANI.
e ■ • ■
Poiiljaiev tud! v sodčkih po K 1-10 kg la v »terelizir. steklenicah v zaoojih po 25 stekisnio a K 1 40.
LETOVIŠČE
Bohinjska Bistrico Bohinjsko Jezera
v Triglavskem pogorju,
na progi drž.železnice Jesenice—Trst, 3 ure oddaljen od Trsta; alpska klima, izborna voda, stanova-nja v gostilnah, vilah in priv. hišah. Ugodne železniške zveze za izlete, gorske ture. Zmerne cene. Informacije in prospekti brezplačno.
Prometno društvo v Boh. Bistrici.
I Gostilna ,pri Deteljici'
v Trstu, ulica Belvedere 7.
Podpisana naznanjam s tem uljudno, da sem prevzela imenovano gostilno, ter se tem potom prav toplo priporočam cenj. gostom. Točila bodem sama pristna vipavska in istrska vina, kakor tudi izboren kraški teran po najzmernejih cenah ; na razpolago so vedno dobra in sveža mrzla in gorka jedila. Posebno se priporočam cenj. gg. uradnikom za abonement na hrano.
Z odličnim spoštovanjem
ANGELA KJUDER, lastnica.
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov.
izdiranje zobov brez » vsake bolečine "
Dr. J. Cermak V. Tuscher
zobozdravnik kouces. zobni tehnik
TRST •
ulioa della Caserms ftt. 13, II. nadst.
IOBI
Preselitev traovine!
Naznanjam slavnemu občinstvu in cenjenim odjemalcem v mestu in na deželi, da sem preselil svojo trgovino jestvin iz ulice Fetronio v ulico Media Štv. 8 in se priporočam uljudno za nadaljni obisk. - Z odličnim spoštovanjem	POCKAJ.
Tržaška mala kronika.
Trst, 17. avgusta.
Ljubezniv mož. Ko |e včeraj popoldse j 23 ietaa Valerija Comar, stanujoča v u!. Pier Lulgi da P^lestrina St. 1, poklic ila svojega moža in ga pozvala, naf gre delat, }e njenega mola to tako vjezilo, da Je zgrabil za kos železa in |o udaril parkrat po glavi in po h?btu. Suf0?ef |e bil seveda	aretiran.
Ž -na je dobila na več krajih telesa precej;
r
. . t veiike p.šicdbe. se r t o allo imperatore due provincie salvo _____
lo riT>porio da sventura.	>
Lanto avvenne il di 20 luglio i866a.!
V prevodu se glasi:	J	_ „	■
„Admiralu Viljemu vitezu pL Tegett-j SV. CIRILH IM METODRI
hoffu, zapovedniku cesarskega avstrijskega ; ^HHlM^HHBHM^HHHiHi
Podpirajte družbo
Anton Breščak
Gorico - Gosposka ol. 14 (o lastni MSI).
Prva in največja slovenska zaloga in tovarna = pohištva na Primorskem. =
0 zalogi Ims oedno nad 50 modernih In Jedilnih spalnih sob.
Cene od 300 do 3000 K soba. : Edina slovenska delavnica tapetarij. a
Veliko Iz&era slik. stollc kakor tudi železnega pohlitoa.
Sprejema naročila za opreme vil, hotelov I. t. d.
SI
Stran IV.
„EDINOST" 5t. 22fc.
V Trstu, dne 18. avgusta 1913.
OD7A I AV1UI? \/I7QTI kot nova P'et?eia ,n Ikufe Turčija zadrže" DKAUJAVilEi V HO 1 1« vati ^o ptehitro vmešavanje veletil ter Jih
postaviti pred fait accempU.
Berchtoldova demisija. Cesar demisijo odklonil.	flriko krikih pogajaaj.
ISCHL, 17. (Izv.) ZunaD|i minister gre! CARIGRAD, 17 (Izv ) Razprave z Oriko
Bercbtold |e prispel dane. zjutraj semkaj	radi obaovlienja dipiomatiCnih stikov so m
1. |e bil sprejet ob U predpoidne od ce-	*tele na nepr^akovane teikoče Od hirike
zarja v EvdfieGci. Avdljezca Je trajala do 1	»trani se zvrača kri,da na grškega m „Istra popoldne. Grcf Berchtold Je bil opoldan pri "»anjih zadev Karom lasa. Turki upajo, da dlneru pri cesarju, popoldan Je pa konferi- " P<> povratku
ral s skupnim foančnlra ministrom vitezom	Venfzelosa pogajanja obnovijo in tudi gladko
Bitinskiro. ter se vrne skupno s tem danes	kopalo-
ob 10 zvečer na Dunaj.	T^t ^n,
DUNAJ. 17. (Izv.) O poteku današnje SOFIJA, 17. (Izv.) Ruski car Nikolaj Je
avdijeoce grofa Berchtolda pri cesarju, se v Poslal povodom včerajšnje obletnice vladar-cflcl elnih krogih strogo melči. Of/cijelno se *ega nastopa kralja Ferdinanda, istemu v le Javlja, da |e grof Berchtold poročal mo- Prisrčnih besedah sestavljeno brzojavno če-narhu o tekočih zadevah. Kakor pa amo iz- »titko.
vedeli Iz absolutno verodostojnega vira, Je	•tacijrtl ladij zapustil Carigrad,
grof Berchtold v resnici na danalnjl avdi- m CARIGRAD 17. (Izv.) Tukajšnji ruski jenci ponudil cesarju svojo demisijo. Vendar ^ijski ladiji .Rostlslav« in .Ksgul« sta od-pa monarh demitlje ni sprejel, temveč na- P««" ^ečer v Sebastopol. prosil grofa Berchtolda z ozlrom na še vedno	Dejaije blaznega,
napeti Znanji poloiaj, ki za sedaj ne d»1 DUNAJ 17 (Isv.) V konjeniški vojašnici pušča perzonalne spremembe, naj za enkrat J M«a-H Iferstrasse Je streljal danes 23 letni še opusti nameravano demisijo. Tukajšnji častniški sluga jakobovič na svojega stotnika diplomatični krogi radi tega menijo, da se Eiseckolba, in ga Je težko ranil. V spremstvu sprememba v vodstvu zunanjega u»da kotnika se je nahajala neka dama, katere zgodi takoj po razjasnitvi mednarodnega po-	ni znano. Jakobovič Je streljal tudi
ložaja. Za naslednika grofa Berchtolda pride *a to damo, ki je bila t»ko| mrtva. Ko Je v poštev v prvi vrsti skupni finančni mini-jMt° pritekel neki podčastnik užke ranjenemu ster vitez Biiinski, potem ogrski ministrski etniku na pomoč, Je jakobovič nameril predsednik gref Tisza in slednjič sedanji!orožje tudi na podčastnika ter ga smrtno poslanik v Bukareštu princ Furstenberg. irafil1- Nato 8e le wSeI J*kobo;ič Iz okna vo-|
Kolektivna demarša velesil v Belgradu. i I«*** na	kJer »e ob[ežla,tJef ko po" ?
BELGRAD, 17. (Kor.) Zastopniki vele- j bodovan. Prepeljali so ga v bolnišnico.
vlasti so izročili danes popoldne mliistr-j	_	|
skemu predsedniku Pašiću kolektivno noto, 7|I flll® K ||lirOC(llQ QvIBS£ v kateri zahtevajo, naj Srbija definitl.no!
Miti iii jlaml
n n iimt priprave is atnaua^a, plantashe kksiee, sofi in vilioe, piuioihi ptlioi, prave na led, lelesa, snežni ihoM, aaMt
Vsakovrstne oblake:
Svsster, pianistke Msls,
is Ciste Totss, rol
Staklenice tielios, Teč dni gerfct k mrzle po 4 krone komad.
Modni predmeti za gospoda* sra| ovratnice, zapestnice in nogovlee.
Zft Slane športnih in planinskih
mr POSEBNE GENE. "M
Športna trsoulna Strniti
Uica s. Aflicsio 12 (mintl Kret miidi)
Noia Bttma in Mitom t Trstu
- Trst
ul. Commerclale 328 (Pendlce dl Scorcola) Priporoča cenj. občinstvu svojo novo pekarno in sladčičarno. Dobi se večkrat na dan svež kruh in sladčice. Prepečenci in konfektura. — Likerji in raznovrstno vino '	v steklenicah. =====
i
k
umakne vse svoje čete Iz Albanije in poda tudi garancije za varstvo manjšin.
Glas iz Nemčije.
BERLIN, 17. (hv.) Oficijozna „Nord-deutsche AUgemelne Zeitung" piše v svojem tedenskem preglsdu: Londonska veieposfa-nlška konferenca Je z rešitvijo albanskega vprašanja ter vprašanja Egejskih otokov za enkrat izpolnila svojo nalogo. Nemčija lahko z zadovoljstvom gleda na dejstvo, da je sodelovala pri uresničenju londonskih razprav ter da je s svojim posredovanjem pripomogla doseči za članice trozveze matsika-tere uspehe, med temi tudi take, ki imajo veliko vrednost. Pričakovati Je, da pride tudi glede vprašanja, kako stališče naj zavzamejo velevlatti napram bukareški mirovni pogodb), do popolnega sporazuma.
Kralj Peter odlikoval tudi Venlzelota.
BELGRAD, 17. (iiv.) Kralj Peter je poleg ministrskega predsednika Pasiča odlikoval tudi grškega ministrskega predsednika Venizgjosa z velikim kordonom orlc-vega reda.
Ministrski predsednik Venizeios Je odpotoval z ostalimi člaai grške delegacije včeraj zvečer v Solun. Protest Bolgarske proti turškemu prodiranju.
SOFIJA, 17. (Izv.) Bolgarska vlada Je naročila svojim zastopnikom pri velevlastih, naj protestirajo proti turškemu prodiranju proti Gumuldžlnl. Istočasno je izrcč.Ia bolgarska vlada poslaništvom velevlasti v Sofiji noto, v kateri jih opozarja, da so tutške Čete, ko so zasedle Svileno, Dimotiko, dospele do Kuču-Karok, 70 km zapadno od Marice ter prodirajo proti Kfrčaii in Gumuld Žini. Ker bukareška mirovna pogodba Bolgarsko sili, da demobilizira svojo armado, bi bila največja nepravičnost, če se dovoli, da Turčija prelomi nekaznovano eno temeljnih določb londonske pogodbe ter zasede ozemlje dLŽave, ki je ravnokar položite svoje orožje.
Ruska vlada ne sprejme drinopoljske deputacije.
FETROGRAD, 17. (Izv.) Turška depu-cija iz Drioopolja je prispela danes z Dunaja. Kakor se Je že poročalo, ruska vlada fe deputacije ne sprejme.
Turki zavlačujejo.
DUNAJ, 17- (Izv ) Neki član turške vlade Je napram zastopniku c. kr. tel. kor. urada izjavil: Porta nima namena prestopiti Marice. Če se je pa to vendar zgodilo, potem se je zgO^o gotovo je fsdi tega, da se varuje prebivalstvo pred bolgarskim raz-sajanjen?. Čete se vrnejo, kakor hitro dosežejo ta namen.
V političnih krogih pa se ne veruje tem turškim zagotavljanjem, ker Je Porta it ponovno p rt lomila svoje obljube. To novo zagotavljanje turške armade se smatra le
Zatoft dfllm&flnsKesa olna
lMtfti pridelek is JESENI O pri Omiftm	s
Filip Ivanišević, Trst B
■lica iValdlrIvo 17. Telefoe 14 05. |
— Prodaja na drobno In u 4efc«lo. — ™
L GOSTILNE : „Ali* Adria", nlica N»ov» fttoT. 18 in gostilna-B uifet, Piuu Gioaeppina iter. 7, ▼ katerih to«
r svoja vina prve vrste.
na UredalStvo lista, is si m TIskarno \-—--
»Bdtnost«, »• a« „Narodni Dom" in ae ?	^^ wa« TM ^^ mm
m .Hotel Balkan« r Trstu, ampak edino ■	|f tlTl 1 A 4P 11
n „Inseratnl oddelek4* naleta listi i
m tU U UpraTO. I
Uredništvo, Tiskarna, Narodni dom f im Hotel Balkan nimajo s oglasi nlka- ; k«ft opravila.	\
To naj al dobro sapoosnijo oni. ki aa- j ro6aJo ofbuo ▼ naiem Matu in lelA, da \ bodo lati tofino uvrščeni. — — — — j
Trat, nlica Belvedere 2
Prodajalna čevljev
finih in preprostih na moške, ženske in otroke vseh vrst. — Sprejemajo se naročila po meri in popravki. CENE ZMERNE,
Slovenci i« Slovani
K*dar kupujete pri tvr4ki& katere oglašajo v „Edinosti"? sklicujte se vedno n« oglas v našem listu, ker f«ko kod* znat« dotično tvrd-te, da prinašajo oglasi, ki jih uvršfeje * Edinosti, dobitek, in radi (ogf kodo uvrSCate svoje oglasa tudi v fcodoCe v nalem listu. Za tr bodete boli« postroZenl, zraves tega pa pomagale s tem m&> : : t«rij£*no listu „Edinost" : s
5s£


Dnevnik „Edinost" v Trstu
je izdal in založil naslednje knjige:	i
1.	„VOHUN". Spisal L F. Cooper. — ^ Cena K 1*60.
2.	„TRI POVESTI GROFA LEVA i TOLSTEGA". — Cena 80 vin.
3.	„KAZAKI". Spisal L. N. Tolstoj. Po-S slovenil Jos. Knaflič. — Cena K 1'60. j
4.	„PRVA LJUBEZEN". Spisal Ivan! Sjergjejevič Turgjenjev. Poslovenil dr. 6. ? Gregorin. — Cena 1 K.
5.	„POLJUB '. Povest iz gorskega življenja; češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. \ Poslovenil F. P. — Cena 80 vin.	;
6.	„BESEDA O SLOVANSKEM O-BREĐNEM JEZIKU PRI KAT. i JUGOSLOVANIH". (Malo odgovora' na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo* v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 30 vin. •
7.	„IGRALEC". Roman. Iz spominov mla-! deniča. Ruski spisal E. M. Dostojevskij. Poslovenil K K. — Cena K 1 60.
8.	„JURKICA AGIĆEVA". Spisal Ks Sandor-Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2
9.	„UDOVICA". Povest iz 18. stoletja Napisal I, E. Tomić. Poslovenil Štefan Klavs — Cena K 1*60.
10.	„JUG". Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.
11.	„VITEZ IZ RDEČE HlSE". (Le:
Čhevalier de Maison rouge.) Roman iz * časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2-50.	i
Vse te knjige se dobivajo v tiskarni „Edinost*, v „Slovanski knjigarni" Jos. Gorenjca v Trstu in v vseh knjigarnah po Slovenskem po povzetju ali proti naprej poslanemu znesku. — Za poštnino posamezne knjige je poslati 20 vin. več. ;
prva in edina pisari — v vojaški stvari —
(kanoetijMiraifi ad o. k. MmMtniitvs) Trst, ulica detla Caserraa 5, ti. n.
Daj a usveta le teformacij« o vsem. kar se tić« novačenja In vojaške službe. Izde^je in odpotpja vsak« vr^to presenj vojaškega značaja — »proiČenj« od vaj, enoletno pro-stove^stro, lonitve, do^eaa'je taicoaitifc ugodnosti dede pr«eenčne sinite, vsprejetia ▼ vojaške lole itd. — Pooblaščena je s»stM>-pati	pnd oblasLuijiunL — Re^eveuja
tetro h* IoCbo. — Uradne tare* Ob wBtik od 9. predpohidne do 7. poaolnU^s Ob	ta prmtnikik od 10. do 12. opold.
__r«»ii
Odhalanle In prDialanle vltito )
od 1. majalka naprej.
Člaai za prihod, oziroma odhod so naznanjeni po srednje-evropskem času.
C. kr. državna železnic*,
Odhod iz Trsta (Campo Marzio)
5.00 B Herpelje, Pnla in medpostaje.
5.50 M do Poreča in medpostaje.
1.40 O do Gorice in medpostaje (AjdovSfin n.
5.35 O Herpelje-Divača-Ljubljana-Dunaj in uiedp.
77.40 B Gorica, (Ajdovščina), Jesenice - Celovec-Dunaj-Praga-Dečin- Beljak-Berlin - M on ako ve in medpostaje.
8 45 B Gorica-Celovec-Dunaj-Prapra-Berlin.
9.05 O Gorica- Jesenice -Celovec- Trbiž-Ljubljana-Beljak-Dunaj in medpostaje.
9.10 O Herpelje, i Rovinj), Pula in medpostaje.
9.15 M le do IJuj in medpostaje.
11,05 B Gorica-Celovec-Solno^rad-Cnrih-Pariz
12.48 O Gorica (Ajdovščina) Jesenice-TrbiA-Ljubljana- Beljak-Celovec in medpostaje.
2.40 M do Poreča in medpostaje.
4.15 O Gorica -Jesenice - Trbiž-Ljubljana - Beljak-Celovec- Dunaj.
4.42 O Herpelje (Divača-Dunaj) - (Rovinj* Pula in medpostaje.
6.00	B (Turški ekspres) Gorica-Jesenice-Ljubljana-Beljak-Inomost-Monakovo-Pariz in medp.
7.35 M le do Buj in medpostaje.
7.40	O do Gorice in medp. (Ajdovščina).
8.24	O Herpelje (Divača- Lj ubijan a-Dunaj) Pula in medpostaje.
8.10 B Gorica-Jesenice-Beljak-(Monakovo Berlin), Celovec-Dunaj-Linec-Praga-Dečin.
10 39 O Gorica, Jesenice, Beljak, lnomost, Vo-nakovo.
Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih t
2.15 O Herpelje-Divača.
220 O v Gorico.
Prihod v Trsf.
6.05 O Iz Dunaja, Solnograda. Celovca, Mona kova, Inomosta, Bolcana, Beljaka, Ljubljane. Jesenic, Gorica.
7.10 O Iz Dunaja (čez Divačo—Herpelje).
7.23 O Iz Gorice (Ajdovščine).
8.25	M Iz Buj (in medpostaje).
9.01	B Iz Berolina, Draždan, Linca. Dunaja, Celovca, Beljaka, Jesenic, Gorice (in Ajdovščine)-
9.35 O Iz Pule (Rovigna).
10.10 O Iz Jesenic, Gorice in med po staj.
11.25 B (Turški ekspres) iz Pariza-Monakova-Co-lovea-Dunaja-Unca-J esenic-Gorice.
12.40 M Iz Poreča in medpostaj.
2.00 O Iz Celovca, Trbiža, Ljubljane, Gorice, (Ajdovščine) Berlina, Draždan, 1'rapo. Dunaja.
3.41	O Iz Pule, (Rovinja), Herpelj in medpostaj.
4 32 M Iz Buj in medpostaj.
4 35 B Iz Pariza, Curiha, Inomo-ta, Gorice.
7.00 O Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Trbiža, Lj ubrane, Jesenic, Gorice.
7.05 O Iz Pule, Rovinj, Herpelje, Divača, Dunaj.
7.30 B Iz Berolina, Draždan, Prape, Unca, Dunaja, Celovca, Inomosta, Beljaka, Jesenic, Gorice, (Ajdovščine).
8 14 B Iz Berolina, Prage, Dunaja, Celovca, Mo-nakova. Gorice.
lOOO M Iz Poreča, Buj, Kopra.
10.2tt B Iz Pule (Rovinja), Dunaja (čez Divačo).
11.16 O Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Gorice.
Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih:
9.3« O Iz Gorice.
»41 O Iz Divače, Herpelj.
'■df^-^eass- i '. '^V-r-IS
GOSTILNA
TRST trg a
AlTAntica Pompel
Goldoni in na istem tr^u se nahajaj*A*
slovanski mu občia- CUFFE GOIDOni
stvu za oblen obisk. Fran Marinick.
Josip VisaiOir^c
Zaloga ulica Dante Alighieri 6t. 3.
Peki in slaščičarji !
Lopate male in velike, lopate v ( bliki vesla, vedno na izbero. Zajamčena kakovost. Cena od 4--6 kron.
Mehanična delavnica
F. Miheučič &
: F. Venutti :
Trst, Via Tiziano Vecellio 4.
Popravlja In postavlja stroje in parne kotle, p^rne motorje, na plin, benzin in nafto. - Industrij al: s instalacije vsake vrste: mline, stiskalnice in Čistilnice. - Specijaliteta žag za kamnje, stlskaki:« sa grosdje; stroj! za obdelovanje lesa - IzdeloTaiije • • oblik in osorcev sa testenine in bldkote. - •
Zaloga novih lm starih motorjev, brizgalnlo, stro *** n vadrlevastje zidarskega materijala, mletje kav«, .... droi In dragih tehničnih predmetov.....