Glas zaveznikov Leto II • St. 261 ormacijjski dneonik A. L S. Cena 4 lire TRST, sreda 24. aprila 1946 UREDNIŠTVO : Via S. PelUco U Telefon it 03354 tn 3444S UGLASI: Cena za milimeter višine (širina ena kolona): trgovski L. 27, mrtvaški L SO (oemrtnlce L. 100), objave L. 20, finančni in pravni oglasi L. 45. V vsebini lista (tekstni oglasi) I* 45. Davek ni vštet. Plačljivo v naprej. Oglase sprejema izključno: B.P.I., Socletš per la Pubbllcltš ln Italla, Trst, ul. Silvio Pelllco št 4. tel. 94044. Cena posamezne številke L, 4 (zaostale L. 8). Rokopisov ne vračamo. Hoover prispel v Novi Delhi Novi Delhi, 24. aprila Bivši predsednik Zdru-Šenih držav in posebni odposlanec predsednika Trumana sa prehrano je včeraj iz Bagdada preko Karačija prispel v Novi Delhi. Seznanil se bo s pololajem prehrane. Včeraj je imel razgovore s Štirimi izvedenci indijske vlade. aretacija poveljnika ..VOLKODLAKOV" Shannon, 24. aprila Stotnik Forst Gustav Fridrich von Flug Hartung, o katerem medijo, da je bil glavni poveljnik nacističnih ((volkodlakov«, je v zavezniških rokah. Stotnik Flug-Hartung je zapustil hod spremstvom letališče v Shannonu (irska) 'ter je na poti v London. Aprila 1943 Je postal, kot poročajo iz stokholma, poveljnik »Volkodlakov«. od tedaj so aretirali vse osebe, ki so jih imeli za njegove najbližje sodelavce, toda Hartung j® izginil na Irsko. Med domnevnimi sodelavci so Ernst Kaltenbrunner, ki je zdaj died obtoženci v Niirnbergu, Karl Herman Frank in Kurt Daluege, Jih sodijo v Pragi ter Otto Škorenj-, ki je podaljšal Mussoliniju Hvljenje FRANCOSKI KOMUNISTI VABIJO SOCIALISTE Pariz, 24. aprila Osrednji odbor komunistične stranke je poslal vodstvu socialistične stranke pismo, v katerem predlaga, naj bi stranki vodili skupno kampanjo za glasovanje o ustavi. Osnove poljske zunanje politike Dobro sosedstvo in ideološka istovetnost s Sovjetsko zvezo VARŠAVA, 24. aprila. — Na tiskovni konferenci, ki jo je imel italijanske novinarje, ki so na obisku v VarSavi, je namestnik hujskega zunanjega ministra Sigismund Modzelewski obrazložil bt-stvene smernice poljske zunanje politike. »Glavni cilj naše zunanje politike — je dejal — je ohranitev prijateljskih odnosa jev z našim dobrim sosedom Sovjetsko zvezo ter z vsemi slovanskimi državami, predvsem s Ce* 6kogiovajjto jn Jugoslavijo«* Afinister je izjavil, da so poljsko-Roglovansko solidarnost potrdili Podpisom prijateljske pogodbe in 0 E°dbo o medsebojni pomoči med ~*n>a državama, ki sc jo nedavno *kl®niu. . Atodzelewskl Je znova potrdil e°>oško istovetnost med obema v^avama — med Poljsko in Soriško zvezo — ter dejal, a* ^°'lska se vedno resno gleda n« ^e,hško nevarnost in da je treba danes napraviti vse potrebne °rake ^ preprečenje novega fr>škega na-pada. Čeprav Poljska pQ pira francoske zahteve P° *n PorenJu, vendar želi, da ®vton^6 Be bi razcePhi na toliko ” ** ■* * Ap razcepili n,a ttbdržjj^b drZav' temve^ da jo 4ajo"J'' «ot politično enoto in da nem5kemu narodu možnost, Se Prevzgoji in ‘a*. , * Ul živi po skih načelih. prebivalstvu vzhod, ki so jih odstopili je minister dejal, •rn vračanje v domovine ^0(j0 naPreduje. Na ■''vsak način *k0 ,Zr»®nja1i poljsko in ukrajin-bre6ij Prebivalstvo, da tako pre-»a teh nadaIJnjl obstoj manjSin področjih; tako bodo tudi Sodbo * n°v° sovjetsko-poljsko podrte. Pogledu razmejitvene demo- tih p0Hskem ^ Pokrajin, s vJetski zvezi, l>VJthovo ^itansk A DELEGACIJA NA MADŽARSKO >ltanakB hOnd0a' 24i apriIa *Nja r, , Parlamentarna dele-? Odpb , Vod»tvom laburistlčne- )S, da bodo to poletje potrebne očiščevalne akcije za uničenje nacističnega uporniškega gibanja v južni Nemčiji. Nacistične vojaške skupine v Juž ni Nemčiji se imenujejo »Edel-weiss». Po Hoegnerju deluje njihova organizacija na področju, ki se razteza od švicarske meje do Tirolske. Člani organizacije so biv£i pripadniki Wehrmachta, ki so Jih, poslali v hribe v času, ko so nacistf še mislili na odpor v južni Nemčiji. Hoegner meni, da je med voditelji te organizacije Hitlerjev namestnik Martin Bormann. Organizacija razpolaga z orožjem, ki je bilo last rezervne vojske in s skladišči razstreliva. Hoegner Je izjavil, da se Je njegovi policiji nedavno posrečilo v hribih aretirati določeno Število •pripadnikov organizacije nEdel-weiss». Policija Je našla pri njih seznam 400 demokratskih voditeljev, ki bi jih morali ubiti; med njimi je tudi Hoegner. Smoter organizacija je Izvajanje terorističnih dejanj. Hoegner je z obžalovanjem priznal, da se Je del bavarskega prebivalstva pokazal pripravljen sodelovati z »nacističnimi Maquis», s tem, da jim preskrbi živila in jih obvešča o gibanju policije. Na področju Tagernsee, JuTno od Monako-vega, je prebivalstvo skus'alo priti nekaterim pripadnikom »Edel-weiss», ki jih je aretirala nemška policija, na pomoč, toda Američani so ta poizkus preprečili. Poročajo, da so nedavno na Bavarskem priprli osem bivših nemških častnikov, ki so pripravljali atentat na dr. Wilhelma Hoegnerja. Kot so Izvedeli, Je ve raj švicarska 'policija poostrila nadzorstvo vzdolž meje med Avstrijo in Nemčijo. ODLOŽEN RAZPUST BEGUNSKIH TABORIŠČ Wa;hington, 24. aprila Zunanje ministrstvo je v ponedeljek izdalo sledeče sporočilo: «Zunanji minister Byrnts je danes javil, da so po nekem razgovoru s jtredscdnllnm v soboto sklenili, da bodo razpust taborišč za begunce (Dtsplaced Persons) nd a-miriškem področju v ‘Nemčiji, ki je bil določen za avgust, odloiili. Zunanji minister je izjavil, da »a predsednik Truman in on strinjata s stališčem vojske, po mnenju katere teh taborišč ne morejo vzdrževati za nedoločen čas, da pa sta prišla do zaključka, da je treba razpust teh taborišč prelollti, dokler skupščina Zdrulenih narodov ne bo preučila poročila odbora, ki ga je za preučitev vprašanja beguncev ustanovila na zadnjem zajedanju. Omenjeni odbor bo poročal na prihodnjem zasedanju skupščine, ki bo septembra. Zaradi tega so sklenili, da taborišč ne bodo razpustili, dokler skupščina ne to imela motnosti preučiti rešitve tega vprašanja. Iitočacno bodo nudili vso pomoč vladam, ki so pripravljene sprejeti te nesrečneže brez domovine, ki so trenotno v taboriščih na ameriškem področju, kot svoje drlavljane. Pred jutrišnjim zasedanjem zunanjih ministrov v Parizu Zaaotovlfena skladnost stališč • Velike Britanije in Amerike WASHINGTON, 24. aprila — Poročevalec ameriškega zunanjega ministrstva je sporočil, da je minister Byrnes s senatorjema Connallyjem in Vandenbcrgom včeraj s predsedniškim letalom odpotoval v Pariz na zasedanje zunanjih ministrov, ki se bo začelo jutri. Dan prej je odpotoval načelnik tiskovnega urada zunanjega ministrstva McDermott. Danes se bo Byrnes posvetoval s svojimi sve tovalci ter bo verjetno stopil v stik z angleškim zunanjim ministrom Bevinom. Enotno gledanje britanskih in ameriških odposlancev je že vsekakor dejansko zagotovljeno. Iz merodajnih virov smo izvedeli, da sta Byr-nes in Bevin po redni diplomatski poti vodila predhodne razgovore. Včeraj je odpotoval v London ZAPISKI ZELEZO IN JEKLO belgijski zunanji minister Spaak. Pred zasedanjem zunanjih min-strov se bo sestal v Bevinom. Belgija se želi posvetovati o bodočnosti N.moije. Spaak se je vrnil nedavno iz Haaga, kjer je ugotovil, da se stališči Belg je in Nizozemske ujemata. Pariški politični krogi menijo, da bo konferenca zunanjih ministrov pomenila preobrat v povojni mednarodni diplomaciji, in sicer no samo za Francijo, marveč tudi za Veliko Britanijo, Združene države ln Sovjetsko zvezo. Eksponenti francoskega zunanjega ministrstva so nekaj časa vztrajali na stališču, da se vprašanja, ki so povezana z mirovnimi pogodbami s sovražnimi evropskimi državami, ne morejo rešiti brez francoske soudeležbe pri razgovorih in da ni upanja, da bi mogli rešiti vprašanja na podlagi pogajanj, ki bi jih vodili nižji uradniki, ne pa zunanji ministri. Francoski uradni krogi menijo, da bo Franclja kljub svojemu slabemu finančnemu položaju ln položaju vojske lahko kot posredovalka znatno vplivala na tri velesile, med katerimi vlada po mnenju pariških krogov veliko nesoglasje v številnih zelo važnih točkah, o katerih bodo morali razpravljati na sestanku. Na seji fra.nooske vlade, ki bo danes, bodo odloc.lt, ali bo sedanja francoska koalicijska vlada, ki jo sestavljajo socialisti, komunisti in katoliški progreslstl, ostala na svojem položaju do volitev in de bodo Byrnes, Bevin in Molotov razpravljali z Bidaultom, ali pa z rovim francoskim zunanjim ministrom. Politični dopisnik agencije »Reuter« javlja, da se vse delegacije pripravljajo na pariški sestanek. Včeraj je odpotoval iz Londona v Pariz sovjetski poslanik Gusev, danes bo odpotoval s številno brltan-cko delegacijo Bevinov namestnik Gladwyn, ki je sodeloval pri sestavljanju mirovnih pogodb v Londonu. Bevin ne bo odpotoval pred četrtkom ter s« bo sestal se z avstralskimi ln novozelandskimi državniki, ki so zdaj v Londonu. Vse delegacije bodo številne1 SESTANEK Z MIN STRI D0MINI0N0V V LONDONU London, 24. aprila Britanski zunanji minister Ernest Bevin je želel pred svojim odhodom v Pariz izmenjati misli o mednarodnih zadevah z ministri do min ionov, ki so zdaj na obisku v Londonu. Zaradi tega so se ministrski predsedniki dominionov včeraj brez predhodnih priprav sestali v Dow-ning Street 10 in takoj začeli z delom. Seji je predsedoval ministrski predsednik element Attlee. Seji, sta prisostvovala tudi zunanji minister Bevin in minister za domi-nione lord Addison. Avstralski ministrski predsednik John Chifleg je bil v spremstvu svojega zunanjega ministra dr. E-vatta; novozelandskega ministrskega predsednika pa je zastopal finančni minister Walter Nash. Sestanlca sta se udeležila tudi Seja glavnega stana Allan Brooke in lord Tedder. \ RAZPRAVA PROTI NIKOLAJU REDINU Seattle, 24. aprila Na včerajšnji razpravi proti sovjetskemu mornariškemu častniku Nikolaju Gregoroviču Redinu, ki je obtožen vohunstva v škodo Združenih držav, posebno pa, da je oskrbel načrte novega tipa ameriškega rušilca, je obtoženec izjavil, da je nedolžen. Perzijski natri aserbejdžanske avtonomije Sedem ioč^. Ghavamove vlade Odločitev britanske vlade, da bo uvedla v Železarski industriji v precejšnji meri javno lastnino, bo postala zelo smrjetno predmet Živahne izmenjave misli, kot lahko sodimo iz ostrih besed, ki jih je uporabil vodja opozicije Winston Churchill v parlamentu, ko je napadel ta ukrep. Istočasno pa ne smemo pozabiti, da je bil ta ukrep del vladinega načrta pred (n v vsem času po volitvah^ četudi ni nihče vedel, kako hitro namerava vlada uvesti te nove ukrepe. C e pogledamo s stališča britanskega potrošnika in kupcev v tujini, novi ukrepi britanske vlade bodo zanje Imeli velikega pomena. Obnovo, katero je prekinila vojna, bo treba z vsemi silami spet začeti v proizvodnji ieleza in jekla. Načrt, katerega je Ze javilo Združenje za železo in jeklo — društvo lastnikov Železarske industrije — po katerem bodo vložili v industrijo 1(8 milijonov funtov za razširitev in modernizacijo, bodo izvajali dalje, toda pod vladinim nadzorstvom. Četudi izvoz nekaterih vrst blaga Železarske industrije (n. pr. oi-nove pločevine) otelujejo povojne neprilike, je izvoz Železa in jekla že znatno prekoračil predvojno količino. Ta izvoz bo verjetno te hitro rastcl. V prvih dveh mesecih tega leta so odposlali v tujino preko 354.000 ton Ieleza in jekla, medtem ko so v enakem razdobju 1939 poslali 319.000 ton Železa in jekla. Nekaj časa bodo razpravljati o tem, ali bo javno lastništvo pospešilo razvoj Železarske industrije, toda tvrdleam, ki kupujejo v tujini angleško železo, »e ni po izjavah strokovnjakov treba bati, da bi zaradi tega njihove upravičene koristi utrpele kakšno škodo. SESTANKI BRITANSKEGA TEHERAN, 24. aprila. — V ponedeljek objavljeno vladno poročilo pravi, da je perzijska vlada Ghavama Suitaneha sklenila, naj »prebivalstvo Asebejdžana uresniči svoje ideale, v kolikor dopušča to perzijska ustava in zakoni«. Izjava poziva «drage sodržavlja- IZJAVA GRŠKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA Atene, 24 aprila Po zaprisegi nove grške vlade j* ministrski predsednik Tsaldaris dal sledečo izjavo: «Populistična, liberalna in narodna stranka, ki so dobile večino glasov grškega naroda, so prevzele vlado v državi. Svesti so položaja, se bodo lotile smele na. loge obnove ruševin, ki jih. je zapustila vojna in narodni spori, v prepričanju, da bo njihovo delo kronano z uspehom. Doba besedičenja je končana. Prizadevajmo si zdaj spoznati s skromnostjo, redom in vestjo dejanski položaj Grčije in izvršiti nalogo, ki nam jo je zaupal grški narodu. ne Aserbejdžana k edinosti , in bratstvu« in naznanja, da imajo ukrepi, ki Jih je odobrila vlada ln ki ze nanašajo na bodočnost Aser-bejdžana namen, da bi 1. izvolili v Aserbejdžanu načelnike uradov za poljedelstvo, trgovino, industrijo, promet, vzgojo, zdravstvo, policijo, pravdo in finance ter pokrajinske in mestne svete, odredbe pa bi izdajali v Teheranu. 2. Glavnega guvernerja Aserbejdžana bo imenovala vlada v Teheranu, pri čemer bo upoštevala stališče aserbejdžaoskega pokrajinskega sveta. Osrednja vlada bo imenovala tudi poveljnika vojske in orožništva. 3. Uradne spise v Aserbejdžanu bodo morali > sestavljati v perzijskem in aserbejdžanskem jeziku, osnovni pouk pa bo samo v aser-bejdžarakem jeziku. 4. Ko bodo obravnavali perzijski preračun, bodo preučili možnost izboljšanja stanja poslopij in gradben« načrta za aserbejdžar.ska mesta; preučili bodo tudi izboljšanje kulturnega in zdravstvenega stanja prebivalstva pokrajine. 5. Demokratske organizacije Aserbejdžana in ostale organizacije bodo morale imeti svobodo izražanje, kot jo imajo slične organizacije v drugih »delih države. 8. Izvajali ne bodo nlkakega pritiska in ne bodo delali ovir onim, ki »o prej prispevali k de mokratalci obliki Aserbejdžana. 7. Dovoljeno bo zvišanje števila aserbejdžanskih poslancev v parlamentu, in sicer na podlagi stvarnega stanja prebivalstva pokrajine; v namen bodo predložili parlamentu zakonski osnutek. Prebivalstvo Je nekoliko zbegano zaradi naznanila Ghavamove vlade. Britanski odpravnik poslov je obiskal ministrskega predsednika, da bi mu ta razjasnil položaj. Ni jasno, ali predstavlja teh sedem točk podlago za bodoča pogajanja s tako imenovano narodno vlado PiŠevarija, ali pa sporazum, k: sta ga Ghavam in Pilevari dosegla s pomočjo tretje oeebe na tajnih pogajanjih. Poznavalci »o v splošnem mnenja, da Je verjetnejša prva domneva. Verjetno jo, da misli Ghavam pomuditi Aserbejdžanu določeno avtonomijo, da bi s tem pripravil PiŠevarija do pogajanj. Najvažnejša koncesija je dovoljenje, ki so ga v veliki meri dali prebivalstvu Aserbejdžana, da sme rabiti svoj jezik. Washington, 24. aprila Na povabilo ameriškega novinarskega združenja so te dni prispeli v Združene države trije sovjetski' novinarji, in sicer urednik slzvestij* IV. ja Grigorovič Ehrenburg, vojaški urednik «Pravde» Mihael Romanovlč Ga-lattonov in urednik sRdeče zvezden Konstantin Mlhajlovlč Simonov. Prispeli so z letalom in prinesli s seboj poslanico sovjetskih novinarjev ameriškim časnikarjem. Ameriško novinarsko združenje je priredilo v Washtngtonu ob njihovem prihodu banket, katerega se je udeležil tudi glavni tajnik organizacije ZN Trygve Lit, ki je ob tej priliki izjavil, da po njegovem mnenju v doglednem času ne bo nove vojne, ker svet trpi in je' utrujen od vojn. Na banketu so govorili tudi vsi trije sovjetski novinarji. Ilija Ehrenburg, ki je bil med vojno morda najpriljubljenejši sovjetski dopisnik ameriških listov, je izročil pozdrave svojim «sta-novsklm tovarišem» in jih pozval k čiščenju fašizma. Omenil je, da je začel svojo kariero kot romanopisec, da pa je čutil doH-rfort, ko je I9.e rluui ra- Soijelšhi novinarji v Združenih državah drtdske ulice oškropljene s krvjo otrok, da uporabi pero v boju proti Jaiizmu. Omenil je, da fašizem še ni premagan in da je dolžnost novinarjev, da ga premagajo s peresom.' Izjavil je tudi, da upa v izboljšano izmenjavo obiskovalcev med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami, predvsem pa novinarjev. Dejal je, da je prepričan, «da bo bolje % nas in zanje, v kolikor bodo Američani potovali v Sovjetsko zvezo. Kar se tiče novinarjev, je vsakemu na svobodno dano, da gre v Sovjetsko zvezo in da obi-žče, kar pač icltn. Na pripombo predsednika novinarskega združenja Davida Laivrenca, da je p Moskvi, ki jo ima za zelo važno svetovno mesto, le 10 zastopnikov vseh tujih držav, je Ehrenbjirg odgovoril, da mu odredbe, ki urejajo prosti dostep dopisnikov p Sovjetsko zvezo, niso dovolj ztia-m. Omenil jr. dr. misli pc trditvi v Sovjetsko zvezo mredlti vprašanje izmenjave dopisnikov v velikem obsegus. Ehrenburg, ki je pretekli petek govoril o ((obrekovanju* ameriškega tiska proti Sovjetski zvezi, se je ponovno dotaknil tega vprašanja in izjavil, da bi bilo v korist obeh držav, če bi Sovjetsko zvezo obiskalo večje število ameriških novinarjev. «Ni-mamo tajnosti», je dejal. Ko je opazil, da poslušalci o tem dvomijo, je dodal: «Ncravno je, da so v vsaki državi tajnosti, vendar ni naloga novinarjev, da bi jih odkrili». Tridesetletni pisec komedij, pesnik in pisatelj Simonov Je izjavil, da se je pričela končana vojna mnogo pred letom 1939 ln da je ne moremo imeti za končano, dokler ne izgine zadnja sled fašizma. Dodal je: »Za nas pisatelje je prezgodaj, da bi, demobilizirali svojega duha tn odložili psresa.* Dejal Je, da morajo pi- satelji Združenih držav in Sovjetske zveze misliti na svoje otroke, pri čemer bodo našli odgovor na vsa vprašanja. Galationov, ki je bil pazljiv o-pazovalec vojaškega razvoja vseh vojnih spopadov, je nasvetoval, da bi Združene države in Sovjetska zveza vpostavili ožje stike na vseh področjih, všteva tisk. V odgovor na vprašanje o stališču Sovjetske zveze v pogledu razorožitve je general Galationov izjavil, da je Sovjetska zveza v preteklosti mnogokrat pokazala naklonjenost do razorožitve. Med drugim je dejal, da sovjetska politika ne stremi za tem, da bi za preprečenje novega spopada ohranila močno vojsko. Sovjetska zveza je bila vedno za mir. Naša država je mnenja, da moramo imeti nočno vojsko, dobro pa razume, da sme ta vojska služiti le za obrambo naših meja. Vsi vedo. da so v zadnjih 30 letih druge države napadle našo državo. To je edini razlog, zakaj imamo močno vojsko — za zaščito svoje države. Sovjetski novinarji so govorili rutico; tolmači so sproti prevajali. Okoli 300 novinarjev, ki je prišlo iz vseh kraje) Združenih držav, ja pogosto ploskalo. KONFERENCA ZA LETALSKE ZVEZE T PARIZU Washlngton, 24. aprila Ameriški zunanji minister Bgrnes je v petek naznanil, da je predsednik Truman odobril sestavo ameriške delegacije, ki bo sodelovala na konferenci za letalske zveze v Evropi in Sredozemlju. Konferenca se bo predvidoma začela danes v Parizu, nanjo so povabili 30 držav. Ta konferenca je druga, kar jih je napovedala organizacija za mednarodno civilno letalstvo. Razpravljala bo o varnosti letal ter o drugih vprašanjih,, med katerimi so vprašanje letalskih zvez, nadzorstvo letalskega prometa, letalskih zvez z letališči in meteoroloških poročil. IMPERIJA Ta teden bo začela v Londonu konferenoa vseh ministrskih predsednikov britanskega imperija. Veliko Britanijo bosta zastopala zunanji minister Brneet Bevin in lord Addison, tajnik za kolonije. Seetanek ni prav za prav prava konferenca, na kateri bodo stordi velevaine sklepe, temveo je bolj• podobna izmenjavi misli. Razpravljali bodo predvsem o vprašanjih obrambe. Velika Britanija, Novi Zeland in Avstralija bodo razpravljale predvsem o obrambi na Pacifiku in o zunanji politiki, ki se tiče področja med Japonsko in Airstralijo. Južna Afrika ss bo pridružila razpravljanju o obrambi v področju Sredozemskega morja in Srednjega Vzhoda. Tudi vprašanja trgovinskega enačaja bodo na dnevnem redu, toda bolj v SirSžh obrisih kot v podrobnostih. Pohtični upasopa'*:’ mislijo, da bodo ministrski predsedniki povedali svoje mnenje o mirovni pogodbi z Italijo in o bodočnosti italijanskih kolonij, o Čemer bo moral zunanji minister Bevin računati pri razgovorih na pariški konferenci. Bilo bi popolnoma napačno ■ videti v tej konferenci poskus ustvariti blok britanskega imperija, kateri bi izključeval sodelovanje z ostalim svetom. Četudi ima n. pr. imperij mnogo skupnih problemov glede obrambe, so 'Odklonili misel o ustanovitvi skupnega obrambnega sveta. Medtem ko imajo domMoni tradicionalne vezi, ki jih vežejo na matično Veliko Britanijo, vendčr ne pozabljajo, da je vsak izmed njih samostojen in neodvisen, da ni nihče vezan pri svojih odločitvah na voljo drugih. NEZNANCI ODNESLI MUSSOLINIJEVO TROFLO MILANO, 24 aprila Včeraj ponoči so neznanci s pokopališča Maggiore odnesli Mussolinijevo truplo. V teku je preiskava, ki naj pojasni odgovornost. Vest o izkopu Mussolinijevega trupla na pokopališču Maggiore je uradno potrdil milanski magistrat, in se ni razširila tako, kot ostale novice, ki so o tem krožile že prej in so jih nato zanikali. Mussolinija so koncem aprila lanskega leta po nekroskop-ski preiskavi trupla pokopali na pokopališču Maggiore v Mussocu. Številki prostora in groba sta bili v največji tajnosti. Čuvaji so odkrili izginotje včeraj zjutraj ob 8 url. Takoj so obvestili župana. Na mesto je odšla komisija, policija pa je začela s preiskavo. Doslej ni znan še noben izid. Po preiskavi, ki jo je vodila I na pokopališča ANSA, so mo-{ ir.!o odnesti Mussolinijevo tru- plo osebe, ki so dobro poznale lego groba. Zdi se, da so udar zasnovali v vseh podrobnostih. Krsto iz surovega lesa, ki je že trohnela, so našli malo stran od groba skupaj z orodjem. Prva preiskava je ugotovila odkrito rakev in čevelj na dnu groba poleg nekaterih sledov človeških erganičnih tvarin blizu vodnjaka na pokopališču. Orodje, ki so ae ga poslužili, je last pokopališča. Jama kjer so zakopali Mussolinijevo truplo, je bila četrta od leve proti desni oddelka, poleg je bil pokopan Starace, katerega truplo so hoteli ravno včeraj zjutraj Izkopati po pooblastilu pristojnih oblasti na zahtevo sorodnikov. Gotovo Je, da na oddelku štv. 16 ln še bližje Mussolinija niso zakopali trupla Olaret-te Petaccl. Na tem oddelku so zakopali' tudi trupla drugih voditeljev, ki so Jih ustrelili v času vstaje. Nobeno ni imelo kakšnega znaka ali številke. Brez dvoma so storilci dobro poznali kraj in navade čuvajev. Gotovo je tudi, da Je pravo mesto groba poznalo le malo oseb in da ga je bilo težkp najti, ker ni imel nobenega znamenja. Neka priča je izpovedala, da j« opazila včeraj zjutraj ob šestih sumljiv avtomobil, ki Je stal ob zad. njem delu pokopališča. o dš Delavska stanovanja "T.i V Angliji morda ne najdete mnogo 'moderne arhitekture, ker je ta de-iela po svojem okusu v bistvu konservativna. Vendar pa so se v tridesetih letih pojavile nekatere zanimive zgradbe, ki nakazujejo povojno smer angleških gradenj. Slika prikazuje blok delavskih stanovanj v Kansal Risu. Novo poslopje ima Številne prostore, po katerih se razlikuje od dosedanjih delavskih stanovanj. Med drugim ima tudi skupno otroSko sobo. Oboroženi upor v milanskih zaporih Pogajanja z jetniki MILAN, 24. aprila. — Na velikonočno nedeljo popoldne je prišlo v milanskih zaporih San Vittorio do oboroženega upora jetnikov. Dosedanje izgube znašajo dva mrtva in 20 ranjenih. Uporniki so pridržali kot talce 14 stražnikov. Po močnem streljanju, ki je trajalo vso noč, so se policijske sile včeraj zjutraj ob 4. uri pogodile za premirje. Upor se je začel z napadom jet- nikov, ki so prišli iz celic oboroženi s strelnim orožjem in ročnimi bombami, na štiri paznike, ki so stražili osrednji stolp v jetnišnlcl. Upor se je razširil tudi na druge oddelke. Med kričanjem, streljanjem s samokresi in eksplozijami ročnih bomb je bil dan alarm. Pazniki niso mogli zadušiti upora in oo zahtevali pomoč oboroženih stražnikov. Po prihodu orožnikov in policije s strojnicami ter oklepnimi vozili, ki so obkolili jetnišnico, se je začel boj z jetniki, ki so prišli do zunanjih vrat Jetnišnice. Boj je trajal brez prestanko vso noč od nedelje na ponedeljek in se nadaljeval tudi v ponedeljek. Zjutraj so jetniki sporočili pogoje za predajo, ki pa niso bili sprejeti, nakar se Je boj nadaljeval. Včasi so morali ustaviti tramvajski in civilni promet v bližnjih ulicah, da ljudje ne bi bili ranjeni. Policijska akcija proti upornikom se je pričela v ponedeljek ob 20.30. Varnostni organi so s pomočjo sklepnih avtomobilov obkolili največja žarišča upora, vendar so začeli Jetniki srdito streljati. Pol ure po pričetku akcije so bili ranjeni trije agenti. Po streljanju, ki je trajalo vso noč na torek, so se policijske sile pogodile za premirje. Pogajanja ob vhodu so trajala skoraj tri ure. U-porniki so predložili spomenico, v kateri zahtevajo odstranitev ravnatelja zaporov, razlikovanje oseb po stanu, bolj cloveČKO ravnanje s priporniki, izboljšanje Zivljen.iskin pogojev in pospešitev sodnih postopkov. Talci so prejeli brano in čakajo zaprti v celicah na izid pogajanj, Včeraj dopoldne je bil okrog zaporov, ki jih je nadzorovala močna policijska aila, mir, .Uporniki niso več manifestirali. Med uporniki v zaporu nadaljujejo s strogo preiskavo. Na podlagi podrobnosti, ki so jih včeraj zvečer poslali v Rim, pričakujejo navodil notranjega ministrstva. Okoli zaporov se še vedno zbira številna množica. O položaju v notranjosti zaporov je le malo poročil. V zadnjih večernih urah so sklenili, da bodo preložili odločilni napad proti upornikom v San Vittore na danes zjutraj ob zori. Do 21. ure je bil položaj reden. Z obeh strani je bilo redko streljanje. Kitajska „fiata Hari pred razpravo v Pekngu V kratkem bo razprava proti mandZurski kneginji Tošiko Kava-Siva, hčeri kneza Sua, članici zadnja kitajske cesarske družine, ki jo kitajski patrioti imenujejo »Mata Kari Daljnega Vzhoda». Obtožili so jo, da je izdala svojo drZavo kot tajni agent St. 1 japonske vohunske službe. Razprava bo v Pekingu, kjer so kraljevali njeni predniki v velikem vladarskem sijaju. Kneginja ima, 39 let ter ji je uspelo z najrazličnejšimi zvijačami ukloniti moške svoji volji. Pojavila se- je včasih kot Študentka, drugič kot učiteljica ali plesalka, nato pa •pet v svileni obleki mandžurske plemkinje ali v sijajni uniformi generala. Po fantastični karieri so jo prijeli agenti čungkinske vlade, ki so vdrli v njeno, palačo v Pekingu. Tu je 'prirejala svoje zabave, zavarovana po dobro pripravljenih pasteh, kačah, policijskih psih in posebno Izurjenih goseh. Poročajo, da Je kneginja izvedla •voje prvo delo mednarodne važnosti 1931, ko se je udeležila »Incidenta v Mukdenu«, ki je dal Japoncem pretvezo za odprt napad, ki je povzročil zasedbo Mandžurije, Dva meseca kasneje sta general Duihara in kneginja Tošiko Ka-vašiva neprijčakovno obiskala mesto Tiencin. Ko sta odšla iz tega mesta, je bil v njihovi družbi 26 letni Hsuan Tung, znan pod imenom Henry Fu Yi, kitajski cesar, ki so ga vrgli s prestola. Pu Yi je postal kasneje voditelj mandžurske lutkovne vlade. Mandžurijo so tedaj zasedali Japonci. Drugo poslanstvo kneginje je bilo ■— kot poročaju Kitajci — najnevarnejše. Slo je za špioražo na sovjetskem ozemlju. Pravijo, da se Je izdajala za kitajsko študentko lu kot taka je dobila podatke o številu sovjetskih čet vzhodno od Bajka'skega jezera. Prejela je zato japonsko odlikovanje za »odlično sluZbo». Po r.jenem zadnjem odposlanstvu v Hongkongu so jo Izročili japonskim zasedbenim silam severne Kitajske. Nastanila se je v Pekingu, kjer je bila njena volja zakon za papon-sko policijo in za zasedbene čete. Po večmesečnem nadzorstvu so čungkinski policijski agenti vdrli v njeno hišo.. Zgodilo se je to 24 ur predem bi bili morali Japonski delegati podpisati predajo Pekinga. Aretirali so jo, ko so izvedeli za njene načrte za beg. IZ SLOVENIJE Mladina si je na svojem drugem zasedanju zadala nalogo, da bo v okviru predkongresnega tekmovanja elektrificirala Bloško planoto. Začeli so že zbirati baker za Žice in meriti linije. Pri tem je delalo 900 mladincev. Skopali so tudi že 60 jam za drogove. Na velikonočno soboto je predsednik vlado LRS Kidrič otvonl novi most v Medvodah. V Ljubljano je prispel češkoslovaški veleposlanik v Beogradu dr. Josef Korbel s soprogo. V Ljuolja-ni so mu priredili svečan sprejem. Obnovo opustošenega slovenskega podeželja bodo v letošnjem letu pospešili. Pri obnovi Ijodo v največji meri sodelovale tehnične baze in obnovitvene zadruge. Lansko leto so ljudske oblasti razdelile 50 milijonov din nizkoobrestnih ali brezobrestnih posojil za obnovo, zdaj bodo pa razdelile kredu v znesku 80 milijonov din za nabavo najnujnejžoga gradbenega male-rijala najpotrebnejšim krajem. Na Bledu se pripravljajo za sprejem gostov. Prostovoljci pomagajo pri najrazličnejših obnovitvenih delih. Obnavljajo parke, poslopje državnega gostinskega podjetja »Turist hotel«., olepšujejo nasade in zbirajo ter čistijo opremo turističnih naprav. Letos pričakujejo veliko gostov: počitka potrebne delavce-udarnike in goste slovanskih in zavezniških drZav. Dramaturga drame prof. Antona Sovreta so razreš.li ter ga postavili za izrednega profesorja filozofske fakultete v Ljubljani. Na njegovo mesto so imenovali dr. Bratka Krefta. Tajnik drame dr. Vladimir Bartol bo odšel ca prosvetno ministrstvo, njegove posle pa bo prevzel Smasek Krnil, tajnik mariborske drame. Športno rlbarstvo. ki je v dobi okupacije silno propadlo, so posla-vili na novo, in sicer zadružno podlago. Število zadružnikov znaša 220. Ribarska zadruga si Je zadala nalogo pospeševati sladkovodno ribarstvo, postavljati ribogojnice, čuvati rlbarske revirje, izdajati svojim članom ribolovne pravice in nabavljati ribarske potrebščine. Z namenom, da kmetovalcem omogočijo nabavo semenskega krompirja, so dovolili prosto nabavo semenskega krompirja in prevoz iz k-aja v kraj. Prevozniki morajo imeti potrdilo, da so resnično kmetovalci: potrdilo mora vsebovati navedbo količine krompirja, ki ga imetnik potrdila potrebuje. Prost pa je prevoz semenskega krompirja do 20 kg. jeseniško telesno-vzgojno društvo »J. Gregorčič* je priredilo v Martuljku tekmo v smuških likih. Proga je bila dolga 400 metrov z višinsko razliko 80 metrov in s 33 vratci. Prva tri mesta so zasedli Praček Ciril, Hladnik Damijan in Lukane Slavko. Med ženskami pa je zmagala Praček Lojzka. Zahvala Jugoslavije za delo ustanoi/e U UR RA Ob prvi obletnici delovanja odseka ustanove UNRRA v Jugoslaviji je maršal Tito poslal sledeči dopis uradu ustanove CJNRRA v New Yorku: «Dne 15. aprila 1946 je poteklo prvo leto, odkar je ustanova UNRRA pričela razvijati svoje delo v Jugoslaviji. V teku tega leta je ustanova UNRRA po svojem jugoslovanskem odseku dobavila 1,380.370 ton blaga, po večini živil. Ob tej priliki izražam v svojem in v imenu vlade zahvalo za to pomoč, ki ja bila življenjske važnosti in neprecenljiva za našo uničeno 'in opustošeno državo in našim narodom, obubožanim in izčrpanim. Vlada federativne ljudske republike Jugoslavije je z uspehom sodelovala z vašim odsekom, da je dobavljeno blago uporabila na najboljši način. Prepričani smo, da se bo to sodelovanje še nadaljevalo ter bo ustanova UNRRA storila vse, kar je v njeni moči za ostvaritev načrta in dobavo blaga naši državi«. Sef jugoslovanskega odseka ustanove UNRRA Sergejčik je poslal maršal Titu dopis ob priliki prve obletnice delovanja ustanove UNRRA v Jugoslaviji, v katerem med drugim pravi: «Naš odsek, ki ga sestavljajo možje in žene 18 različnih držav, je zadovoljen, da dela v Jugoslaviji in občuduje energijo in pripravljenost, ki sta jo pokazala vlada in narod pri obnovi države, ki jo Je vojna popolnoma uničila«. «Z zadovoljstvom smo opazili, da so dobave ustanove UNRRA uporabili na najboljši način, bodisi vlada kot jugoslovanski narod, da bi izboljšali pogoje v državi. «Zaveda:ro se, da je v tem obdobju naš odsek izvedel z uspehom svoje delovanje v Jugoslaviji, k čemer Je mnogo pripomoglo sodelovanje vlade, posebno pa prehranjevalni zavodi, ministrstvo za trgovino s tujino, ki so delovali v tem obdobju kot zvezni zavodi med jugoslovansko vlado in našim odsekom«. «Zelim vas zagotoviti, da ustanova UNRRA popolnoma razume potrebe Jugoslavije ter bo storila vse, kar Je v njeni ir.cil pri izvršitvi načrta za dobave blaga Jugoslaviji v 1. 1946». Maršal Tito je v svojem odgovoru na dopis Šefa jugoslovanskega odseka uitanove UNRRA Sergejčika med drugim dejal: «Vlada federativne ljudske republike Jugoslavije in jaz vam izražamo, dragi ravnatelj, vam in vsemu vašemu osebju zahvalo za razumevanje in vnemo, ki ste jo pokazali naši državi, ki jo je tako prizadela vojna. V delu jugoslovanskega odseka ustanove UNRRA vidi naš narod primer obnove in jredsebojne pomoči ter' sodelovanja med zavezniškimi državami, v katere je v teku trdih bojev vedno veroval in za katere se je žrtvoval«. ((Zagotavljam vat, da bo vlada federativne ljudske republike Jugoslavije ter vsi državni uradi nadaljevali s svojim sodelovanjem, dokler ne bo vaš odsek v naši državi z dobavo materiala v 1. 1046 dosegel popolnega uspeha«. Popis tujcev Civilna policija Jnlijske krajine opozarja vse zasebnike, ki .nimajo italijanskega državljanstva an so brez državljanstva in bivajo na ozemlju Julijske krajine pod nadzorstvom Zavezniške vojačke uprave, na obveznost prijave pri tujskem uradu policije Julijske krajine (ulica 30. oktobra 2-III, soba št. 51). To velja tudi za tiste, ki so že v preteklosti prijavili svoje bivanje na bivši kvesturi v Trstu, kakor tudi za tiste, 1:1 so se prijavili pri italijanskih policijskih oblasteh, a so prišli, tudi če samo začasno, na to področje. Poleg tega pripominjajo, da velja ta obveznost tudi za tuj , rojene "'i kadar koli bivajoče v Julijski krajini (področje A), ki imajo normalno osebno izkaznico. Vsi, ki se še iz kakršnega koli vzroka ali ovire niso prijavili, naj to opravijo čimprej. Rok za prijavo poteče 25. a-prila t. 1. Zapiranje javnih lokalov Kriminalnc-preiskovaini oddelek policije Julijske krajine poroča: od dne 25. t. m. je določeno za-! piran j e javnih lokalov v mestu Trstu takole: hoteli-restavracije-gostll-ne-kavarne-bari-točilnice plva-slašči-carne: ob 24 uri; vinarne-pivnice-brezalkobolne točilnice,krčme-javne kuhinje: ob 23. uri; gledališča-ki-nomatografi, itd.: ob 24 uri. Izredna udeležba vernikov pri velikonočni maši v Moskvi Več tisoč vernikov je napolni'o •tolnlco v Moskvi ln zatrpalo bližnje ulice, da bi mogli prisostvovati velikonočni maši, ki jo Je bral metropolit Aleksej, patriarh vse Sovjetske zveze. Postavili so policijo, rešilne automobile in postaje za prvo pomoč. V cerkvi in izven cerkve so med natrpano množico mnoge osebe omedlele. Duhovniki •o izjavili, da že 30 let 'ni bilo takšne udeležbe. Maši so prisostvovali nekateri člani diplomatskega zbora v Moskvi. Sovjetska kritika angleškega nogometa Neki znani sovjetski športnik Je odgovarjal na članke, ki so pred kratkim izšli v sovjetskem tisku, v katerih so grajali igro angleških nogometnih moštev na splošno in Igro med moskovskim moštvom »Dinamo« in angleškim »Arsenal« še izrecno. Izjavil Je Reuterjevemu dopisniku: »Mnogi Izmed nas ne * oglašajo z mnogimi izjavami, ki so jih objavili listi o britanskem nogometu«. Športnik je poudaril, da so opombe v teh člankih le osebna mnenja. Izrazil je upanje za bodoče tesnejše sodelovanje med sporti-lki Sovjetske zveze in Velike Britanije, ki bi se moralo posebno pokazati z izmenjavo obiskov in z mednarodnimi tekmami. Ladjedelnice v Genovi Po vesteh iz Genove je ladjedelnica Ac.soldo dobila naročilo dveh 80C0 tonskih motornih ladij, ki so jih naročili norveški prevozniki, rnedtem ko Se nadalje prihajajo ponudbe in naročila od tujih in italijanskih prevoznikov. V teku tega meseca bodo dokončali motorno cisterno s 9000 tonami, 200 toc.eko motorno ladjo in 300 tonski ponton. V maju bodo splovili drugo motorno cisterno e 9000 tonami in tri motorne ladje po 750, 350 in 210 ton, V Juliju in avgustu bodo izdelali ostale majhne motorne ladje, medtem ko bodo v septembru in oktobru splovili zaporedoma dve motorni ladji Poizkusi z izstrelki na raketni pogon v Avstraliji Kot poroča dopisnik «Ncw York Tjimesa« iz Melbourna, so člani britanskega odposlanstva za poizkuse izstrelkov na raketni pogon, ki Jih vodi general J. F. Ewatts, določili za svoj sedež mestece Ce-duna ob obali, ki ltži v južni Avstraliji v velikem avstralskem zalivu. Od tu bodo opazovali visoko planoto Nularrbor, od koder bodo spustili veliki izstrelek na raketni pogon. Visoka planota meri približno 80.000 kvadr. km in j« po večini neobdelana zemlja brez drevja in trave. Člani odposlanstva so izjavili, da so izbrali Avstralijo za poizkuse z orožjem na raketni pogon med drugim zaradi tega, ker Ima srednja Avstralija tako obširna nenaseljena področja, kot jfh ni v vsem imperiju, kjer zato lahko brez nevarnosti Izvajajo poizkuse. Dejstvo, da Je to področje ravno in nudi dober razgled, omogoč-a, da zasledujejo in najdejo rakete ali njihove ostanke, da jih potem preučijo. JULIJSKA KRAJINA Počastitev spomina 51 talcev umorjenih v ulici Ghega TRST, 24. aprila. — Včeraj so Triačani počastili spomin Sl oseb, ki so jih pred dvomi leti umorili Nemci kot maščevanja zaradi eksplozije bombe, ki so jo postavili partizani v poslopje v ulici Ghega, kjer je bila takrat menza nemSke vojske. Prvo počastitev so napravili včeraj zjutraj predstavniki in člani stranke »Partito d'Azione», ki so položili venec z zastavo. Veneo so postav. 11 pod okno na porušeno steno, ki je zdaj podprta s tramovi in kjer je pred dvemi leti tržaško prebivalstvo z grozo videlo viseti trupla talcčv. Ob 17.30 uri je prišla izpred »Do- >cem> 80 z«-sedli mesto, o bojih, ma pristaniških« delavcev številna mnoziea, ki so jo sklicali ljiidski kulturni krožki; v počasnem sprevodu se je pomikala proli hiši v ulici Gh ga. Množica, ki je napolnila vso ulico pred poslopjem, Je svečano zapela pesem »Padlega borca« v spomin mučenikov, ki so padli v osvobodilni borbi proti nacizmu. Med žrtvami so bile štiri ž‘ nske. Možje, žene in otroci, ladje-dtlnškl in tovarn ški delavci, uradniki in družinske matere so po- častili žrtve z enominutnim molkom. Preden so položili vence, sta nagovorila množico voditelja Italjan-skc-slovenske protifašistične zveze Laurenti in Branko Babič v slovenskem in italijanskem Jeziku. Govorila sta o bojih proti Nem- ki so jih bili Italijani ln Slovenci kakor bratje ramo ob rami. Babič je opomnil, da divje nemško maščevanje nad 51 nedolželmt žrtvami, ni doseglo svojega cilja. Ni zrahljalo odpora tistih, ki so se upirali; maščevanje- je še bolj jač lo njihovo odločitev, da se rešijo remškega tlačenja. Po tej pietetni slovesnost ln ko so položili vence se je množica mirno razšla ter se vrnila na svoje domove. Ureditev prodaje gnojil Kmeii.jski oddelek Zavezniške vojaške uprave poroča: Da zagotovimo poljedelcem potrebno količino gnojil, določamo, da se poljedelci lahko obrnejo na občinske urade za poljedelstvo za predbeležbe, ki jih bodo sprejemali kot po navadi. Občinski urad bo izročil interesentom bon, s katerim si bodo lfjhko nabavili gnojila pri najbiižjem skladišču kmetijske zadruge. Predbeležbo izdanje bonov in nabavo gnojil bodo morali izvršiti pred 25. aprilom. Po tem roku bodo prodali v prosti prodaji gnojila, ki bodo preostala v skladiščih. Priporočamo poljedelcem, da se v svojem interesu drže teh navodil. 25. april - praznik TRST, 24. aprila Polkovnik A. C. Komna n, višji častnik za civilne zadeve je naznanil, da bo v četrtek 25. aprila pravno priznani narodni praznik po vseh obstoječih zakonskih določbah. Razprave pred vojaškim sodiščem Včeraj dopoldne so se zagovarjali pred Zavezniškim voje.Jkim sodiščem, ki mu je predsedoval poročnik Miller, Edosrdo Bressan, Mario Salics, Alfredo Medugno in Stellio Metlica, obto.eni poiskusa tatvine 4 vre J sladkorja po 100 kg; sladkor je bil last zavezniških sil. Po končanem zaslišanju, Je odvetnik Carlini dejal, da proti obtožencem ln konkretnih dokazov; sodnik-poročnlk Miller jih Je oprostil. Isto sodišče Je obsodilo na dva meseca zapora Glovanno Sulinovo, obteženo, da se je pridružila nekemu zavezniškemu mornarju in ga okužila. 6 eda išče Fenlce 7a Welfare Entertainments pred-•raja danes zvečer varietejsko predstavo in revijo dnternaticnal Fanta sia». Predprodaja vstopnic pri gledal'eki blagajni. PREHRANA , Cene kondenziranemu mleku v škatlah, Sepral sporoča, da veljajo za kondenzirano mleko v škatlah ln ki ga tre^otno razdeljujejo, naši; dnje cene: škatla 860 gr 245 lir in 'škatla 385 gr 110 lir. KULTURA Splošni ukaz št. 41 - b POSLOVANJE POROTNEGA SODISCA ' Trst, 24. aprila Zavezniška vojaška uprava Julijske krajine je izdala Splošni ukaz št. 41 - b, ki je dodatek proglasa št. 5 ln Splošnega ukaza št. 41. Novi splošni ukaz podaljšuje pravno poslovanje porotnega sodišča za dobo treh mesecev od 8. maja 1946 dalje. Slikanica ..Robinzon" Prejeli smo otroško povest-slika-nico Daniela de Poeja ((Robinzon na samotnem otoku«; natisnila Zadružna tiskarna v Trstu, 102 strani, cena 90 lir. Povest je prireditelj okusno opremil s posrečenimi risbami, katere bedo otroci prav gotovo z velikim veseljem ogledovali. Slike spremlja kratko besedilo, ki je pisano v lepi slovenščini. Tudi zunanja oprema knjige z lepim papirjem in okusno izdelanim ovitkom dokaj prispeva k vrednosti knjige. Nejasno Je samo to, čemu nosi pove:t na ovitku ime Robinson pisano s «s», medtem ko je v notranjem naslovu kot tudi v besedilu vseskozi pisano pravdno z «z». Knjigo bodo otroci z velikim za-iri.Tanjem in veseljem prebirali, pa tudi odrasli bodo sem in tja radi posegli po njej. Dobite jo v slovenski knjigami Stoka, Trst, ulica Milano 37. BIVŠI ZVEZNI TAJNIK RUZZIER OBSOJEN NA ŠTIR, NI POE EEIA ZAPORA Začetek razprave Caiollo-Maraspin Na razpravi proti Ruzzieru in Msrtlnu je po končanem zasliševanju prič povzel besedo javni tožilec odvetnik Ghersa, ki je izjavil, da Je zelo težka naloga obtežiti Ruz-ziera, nemškega ubežnika iz prve svetovne vojne .in gorečega italijanskega bojevnika. Res je stopil obtoženec v politično življenje šele 1. 1939 ter postal tržaški župan, javni tožilec je prlpoznal tudi obtožencev pogum na razpravi proti Slovencem — zaradi česar je izgubil svoje mesto — a kljub vsemu temu ne opravičuje javni tožilec dejstva, da je sprejel l. 1944 službo zveznega tajnika fašistične republikanske stranke. Govoril je nato odvetnik Turola, zagovornik odgovornega sourednika lista «Italia Repubbllcana« Um-berta Martina. Kot zagovornik bivšega tržaškega zveznega tajnika je prvi govoril odvetnik Annoscia. Nato je govoril odvetnik Vincen-zo Bologna, ki je poudaril neločljivost službe zveznega tajnika od službe urednika zveznega lista, ki sta obtoženca obe iznenadili in v katerih ni nikdar prepričano in u-činkovito sodeloval. Odvetnik Je nadalje poudaril, kako je Ruzzieri pomagal vsakemu, ki je prišel k njemu brez ozira na stranko in da ni imel tržaški zvezni tajnik nobenih stikov s tovariši iz drugih pokrajin Italije, ker so ga Nemci tolerirali in ni užival tistega ugleda, ki ga uživajo oblasti in osebnosti v zvezi s tako službo. Ob 20.15 po približno 2 urnem posvetovanju je sodišče izreklo razsodbo, s katero so odvetnika Luigia Ruzziera obsodili na 4 leta, 6 me-seoev in 10 dni zapora, Umberta Martina pa na 2 leti 11 mesecev in 7 dni zapora, ker so upoštevali pri obeh olajševalne okoliščine. • • • Pred izrednim porotnim sodiščem se je začela razprava proti dvema vohunoma in sodelavcema nemških SS. oddelkov, Giuseppe Carollu, starešini fašistične milice in LuigiU Maraspinu, podčastniku fašistična milice. Oba sta obtožena, da sta aretirala in predala nemškim SS, oddelkom mladenko Lauro Negrel-U, ki so jo potem obesili v palači Rittmeyer. carollo Je obtožen, da Je kot višji častnik odreda črnih srajc i» vajal politične in vojaške naloge S< pred ustanovitvijo italijanske socialne republike. Maraspin je obtožen, da je pred 8. septembrom 1943 z drugimi pripadniki fašistične milice pomagal pri aretaciji in predaji antifašistov nemškim SS. oddelkom. Na poziv, naj se zagovarja, j* Carollo med drugim povedal, da s0 mu priznali naziv skvadrista šels leta 1939 in da je stopil v stalno službo pri milici ter da je pred io po 8. septembru imel mesto šefa preiskovalnega političnega urada 58. bataljona. Spomnil Je na umor poročnika Tulilo Cividina 1. april* 1944 in izpovedal, da so ob tej priliki aretirali nekaj oseb, ki so jih prepeljali v vojašnico v ulici Ro*-settl. Ko so obvestili nemške oblasti o dogodku, so te prevzele daljevanje preiskave. Obtoženec ** zagovarja, da je bil od Nemcev primoran osebno predati oeebe Ki so jih aretirali fašisti. Tudi Maraspin se skuša žago* varjati In trdi, da je bil samo lS-dni v uradu, ki ga je vodil Carollo-Odločno zanika tudi v prisotnosti prič, ki ga obtožujejo vseh težkih obtožb. \ Več previdnosti okoli strelišča Zaradi tatvin žice nič več telefonskih opozoril Včeraj je polkovnik F. S. Molitor, poveljnik topništva 88. divizije, objavil, da bodo zaradi stalnega poškodovanja telefonskih zvez Y «y. DJvMBM Pri ?9*«:9SlSl» mprei V*J* b«z tele- fonskih obvestil med stražami streliška in stražnicami. Ko bodo vaje, bodo postavili po nevarnem ozemlju zastavice, napise in straže s relišča, toda straže ne bodo mogle dati znaka za prenehanje vaj, če bo kdo, ki ne pozna znamenj, stopil na nevarno ozemlje. General Moore je že povabil prebivalstvo, naj ne poškoduje telefonskih zvez strelišča ter j* obrazložil, da so te postavili kot var nostne ukrepe za zaščito krajevnega prebivalstva. Ta poziv sč neodgovorni elementi prezrli in nadaljujejo s sabotiranjem zveze. Zaradi tega straže jtrelišea ne bodo uporabljale telefona. Komisija za čiščenje V ponedeljek 29. t. m. bo redni javni narok za razpravljanje o ugovorih, ki so Jih vložile proti začasno nameravanim ukinitvam izvrševanja poklica naslednje osebe iz Gorice: inž. dr. Belinger Anton, dr. Friderik Papis, geometer Vinici j Brattlni, odvetnik dr. Enu Pasdo-li in mag. Lodovic Kurner. Smrtna nesreča V ponedeljek v prvih dopoldanskih urah je neki vojaški avtomobil povozil 12 letno Lauro Černetovo iz Solkana. Nesrečnica je šla z dvema prijateljicama po cesti proti nekemu griču, ko je privozil po cesti avtomobil in zavozil na sredo med deklice. Med tem ko sta ostali dve nepoškodovani, Je Laura izdihnila na kraju nesreče. Prizadeti družini so vojaške oblasti takoj ponudile vso pomoč. 38 letna Emma Folettijeva, st*-nujoča v Trstu, ulica Barbarig0-Prepeljali so jo v bolnišnico, kjef pa je v ponedeljek ponoči umrl*- PULJ J OBVESTILO TVRDKAM Z VF KOT 10 USLUŽBENCI Lastnike ali zastopnike tvrdk, ^ niso vpisani v odgovarjajoča zdi"®' ženja, in ki imajo več kot 10 uslužbencev, vabimo, da pridejo na ur® za delo (ulica Žaro st. 13), in sic®r v sredo 24. t. m. od 8. do 14. ure! javili morajo število dealvcev 10 povratnikov zaposlenih pri 10. aprila 1946, tvrdki Življenje sl ie vzela V soboto ponoči j« v Gorici v hotelu »Al Trovatore« v duševni zmedenosti vzela kaustično sodo Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK Izdaja I. S. PLOŠČE HARMONIKE Ulica Genova 2* * P. G. WODEHOUSE 11. NOVINAR PS11TH »Seveda, kaj pa bi ukrenil«, je z odobravanjem priznal Psmith. »Povejte rajši, prijatelj Maloney, kakšni so približno ti-le odločni ljudje?« »Kaj?« »Pravim, ali so se vam zdeli veselo razpoloženi? Ali so morda na tiho prepevali, ko so prišli? Ali Je bilo nasprotno videti, kot da iščejo nekoga, da ga ubijejo?« »Jezni so bili videti, vsi skupaj.« »Sumničil sem. Toda ne smemo se pritoževati, prijatelj Maloney. To so le majhne neprilike, ki jih povzročajo naše visoke novinarske težnje. Govoril bom s temi ljudmi in upam, da bom s pomočjo diplomatskega smehljanja in sladkih besed uspel, da se jih bomo iznebili. Ce dobro premisliva, morda je boljše, da prijatelja tVindsorja ni. Položaj zahteva opreznega in vljudnega človeka; zdi se mi, da bi prijatelj Windsor poizkusil v tem primeru izprazniti urad z vihtečimi stolicami. Ce bi se morda vrnil medtem, ko bo seja trajala, bodi- te tako dobri, prijatelj Maloney, da mu poveste, kaj se dogaja in da njegova prisotnost ni nujno potrebna. Izročite mu moje najsrčnejše pozdrave in recite mu, naj gre na sprehod in naj si ogleda drevesa, ki rastejo v Madison Square Gar-denu!« »Gotovo«, je odgovoril mladi Ma-loney. Psmith se je najprej prepričal, da je bil trak na klobuku na pravem mestu, rahlo je udaril po rokavu in stresel s površnika prah, nakar je krenil proti durim ravnateljeve sobe. VIII MEDENE BESEDE V tem kar je mladi Maloney govoril o številu »vseh drugih« oseb, k; so prišle, ko so gospodje Asher, IVaterman in Phtlpotts že čakali v sobi, je bilo precej fantazije: vsega je bilo v sobi pet oseb. S pazljivimi očmi so pogledali Psm-tha, ko je vstopil. Nepristran- skemu gledalcu Je bil videti, kot da bi bil lepo oblečen Danijel, ki so ga prisilili, da vstopi v klet, kjer so čakali nanj razdraženi levi. Deset od jeze se svetlikajočih oči ga Je pogledalo. C«la »o se nagrbančila. Toda Psmithovo vedenje je bilo tako naravno in slovesno, da je v sobi za trenotek vse utihnilo. Noben izmed prisotnih ni spregovoril niti besedice, ko se je Psmith — ogrnjen v svoje misli — počasi premikal proti ravnateljskemu stolu; slišali bi lahko muho leteti, ko se je približal k pisalni mizi, katero Je skrbno očistil prahu, ko si je privzdignil hlače na kolenih ln ko se Je končno nežno vsedel na stol. Nakar je pogledal naokoli jfc zamrmral: »Ah, nekdo je tul«. Zvok teh besed je razbil čar; nenadoma so vsi obiskovalci škrati vzkliknili: »Ali ste vi sedanji ravnatelj lista?«. »Rad bi vam nekaj dejal, gospod«. »Gospod Wlndsor, ali ne?». «2elel bi z vami govoriti«. «Oprost'te!». Zn o: tek je bi do! t, toda preveč enoličen. Mož, ki je rekel »Opro- stite!« Je seveda tudi prvi končal govoriti; zato se je Psmith obrnil k njemu, se mu je poklonil in ga je dobrohotno pogledal skozi monokel. »Rad bi vas vprašal, gospod, če ste vi gospod Windsor?» je dejal. »Zal mi je, dit nisem!« je potrpežljivo odgovoril Psmith. »Kdo ste, torej?«. »Psmith sem«. Spet Je v sobi vse utihnilo. »Kje je gospod Wlndsor?». »Mislim, da je v tem trenotku v kakšni bližnji restavraciji in končuje kosilo«. »Kdaj se bo vrnil?«. »Takoj; toda točno vam ne bi mogel .povedati«., Obiskovalci so se pogledali. »Stvar je zelo sitna«, Ja dejal mož, ki Je prej spregovoril besedo »Oprostite!«. »Prišel sem, da oseb-no govorim z gospodom Wlndsor-jem«. »Tudi jaz, tudi jaz«, so hkrati spregovorili vsi drugi. Psmith se je vljudno priklonil- »V tem primeru ga nadomestu-Jem jaz. Ali bi vam morda lahko pomagal?«. »Ste vi član ravnateljstva tega listo?«. »Podravnatelj sem. Zagotavljam vam, da ni preprosta stvar, verujte mi«, Je, ne da bi ga vprašali, dodal Psmith. »Od časa do časa se sliši glas, ki sprašuje: 'Ali bo mogel Psm.tli vse opraviti? Ali bodo njegove moči sposobne, kot je sposoben njegov nepremagljivi duh?’ Toda jaz, četudi se tresem pod jarmom, se ne pritožujem. Jaz...«. »Potem ml boste mogli povedati, kaj pomeni ta stvar«, je dejal de-belušastl možtček, ki Je do tistega trenotka prisostvoval samo kot elan zbora. »Razložil vam bom, de bom le mogel, prijatelj... na žalost ne poznam vašega Imena«. «Waterman se imenujem, go. spod; predstavljam avojo ženo, ki jo po imenu gotovo poznate«. »Prosim vas, popravite me, če zgrešim«, je odgovoril Psmith; »zdi se mi, da se tudi vaša gospa Imenuje Waterman». »Luell Granville VVatcrman, bolj natančno!« je ošabno odgovoril možiček. Psmith sl Je snel monokel, ga očistil in «pet porinil v očnico. Ni hotel tvegati, da gleda skozi motni monokel soproga žene, ki — kot je menil — se je v literarn h krožkih neomejeno odlikovala, če je že zna. li pisati tako neumne in neoku«®4 članke. ., »Moja *ena*- Te nadaljeval mo*( Oek In potegnil lz žepa pismo, ga j« ponudil Psmithu, »je dob1 to nenavadno poročilo, ki g® s podpisal nekdo, ki se ime®a). tVlndsor. Ne moreva razumeti, Tt® naj pomen!«. Psmith je prebral pismo; *** je dejal. , »Vsekakor se ml zdi PreC jasno«. ^ «To je žalitev! Moja žena )e delovali pri listu od začet*8^,, njeno sodelovanje je gospoda ^ bfcrilossa vedno zadovolj !°-nedoma in brez vsake pred110 (lj določbe nama pade z neb® j« Včindsorjevo pismo, ki PraVl,^,,pd' gospa odpuščena. Kdo je ta .?»• eor? Kje je gospod Wllberf 0 ^ Izbruhnilo je. Bilo je vidc ^io so vsi želeli vedeti prav t°''0tp0^ je gospod Win4sor? Kje j® VVilberfloss?«. T- »Jaz sem častitljivi K0* Philpotts«, je spregovoril rfl pl*' mrtvec bledega obličja, j®8 (js* vlh oči in žalostnega °brfz 1 t«®* sem dolgo časa sodeloval P ^ listu; pisal sem zaglavje razmišljanja’«. .. ^jnjiČ)- (Nadaljevanje prihodu