166. Številka. U Uubljant. v »teto. ZO. julija 1907. XL. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila sej>lačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovati* — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Knaffovih ulicah št 5. in sicer uredništvo v 1. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari. Uredništva telefon št. 34. JVtesečna priloga: „Slovenski Cehnik". Posamezne številke po 10. h. Upravni&tva telefon št. 85. Kranjski deželni zbor. Skrito in tajno se vršo važni dogovori med vlado, med klerikalci in med nemškimi veleposestniki zaradi deželnega zbora kranjskega oziroma zaradi deželnozborske volilni1 reforme, ki bi jo vlada silno rada spravila pod štreno že meseca septembra, o klerikalni časopisi s smešno nerodnostjo izrabljali v dokaz demokrat izma klerikalne stranke, in že je vse to pozabljene. V celi klerikalni stranki se noben človek ne /meni za splošno in enako volilno pravico. Okvir, v katerem se vrše pogajanja meti vlado, med klerikalei in med Nemci je v smislu vladne izjave kurijalni sistem. Izhodišče in podlaga pogajanjem je interesno zastopstvo, in v to s vrh o se hočejo ohraniti sedanje kurije, dodati pa se jim hoče nova splošna kurija. Ge smo prav poučeni, so se vlada, klerikalci in nemški veleposestniki v tem ozira že docela domenili in sporazumeli, kar je bilo toliko lag-lje. ker so v tej zadevi že \ zadnjem zasedanju deželnega zbora sklenili kompromis in alijaneo. Pri tem, kar se je sklenilo v zadnjem zasedanju dež. zbora med Nemci in med klerikalci, j«' ostalo tudi sedaj. Neme i so privolili, da se ustanovi nova kurija s primernim številom mandatov, klerikalci pa so koncedirali Nemcem 1.) nespremenjeno ohranitev sedanje veleposestniške kurije; 2.) premem bo deželnasborskega reda v tem smislu, da bodo veleposestniški poslanci lahko tudi v pril odnje zabranili in onemogočili vsako njim neljubo pre-membo deželnega volilnega reda. Vlada, klerikalci in Nemci so torej etlini in imajo zdaj eno samo ve- ki; skrb, kako hi pripravili uarod-no-napredno stranko do tega, da bi se vdala. Xe bomo danes govorili «» tem, kako izdajstvo bi storili klerik, bi na narodnih interesih Slovencev in na domokrut ičnih idejah, če bi resnično 53 napol bankerotnim nemškim plemeni tašem iz gole strankarske sebičnosti dovolili tiste koncesije, ki so jih obljubili in so jih morali sedaj obljubiti, ker so lako storili že v zadnjem zasedanju deželnega zbora. O pomenu teh koncesij bo že še prilika govoriti, ko pride vlada na dan s svojim projektom. Zabeležili smo kar smo izvedeli o dogovoru med vlado, med klerikalci in med Nemci samo zaradi informacije občinstva, da ne BO presenečeno .v ostalem pa bomo prav mirnega srca, ko stopi vlada s svojim projektom pred narodu o- napredno stranko. Ta ima zdaj glede volil&e reforme in sploh glede dež. zbora v resnici prav ugodno stališče. Narodno-napredna stranka stoji danes v opoziciji. V deželne!i. /bore, in v »lezel nem odboru ima »lane- klerikalno-iiemška zveza večino, *n klerikalno-nemška zveza nosi odgovornost za \ se, kar se zgodi in kar se ne zgodi. Xarodno-naj»redna stranka nima 110-bene odgovornosti več od tistega trene! ka ne. ko se ji porodila kleri-kalno-nemška zveza. Vsled tega bo tudi imela pri volilni reformi kaj lahko stališče. Ce bo vlada predložila načrt volilne reforme, s katerim bo nnrodno-napred na stranka mogla biti zadovoljna, ga bo pustila pasirati, če ji vladni načrt ne bo ugajal, ga bo brez pardona in brez usmiljenja onemogočila z ob-strukeijo. Preko narodno - napredne stranke tudi klerika! no-nemška zveza ne bo prišla na dnevni red in zaman je vsako upanje, da bi obveljal krivičen volilni red, kakor ga misli pod vladno patronaneo skuhati kle-rikalno-nemška /.v eza. V ostalem pa nam res ne gre v glavo, eemu s* je vlada lako zavzela za to stvar, ko vendar ve, da se na-rodno-napredna stranka m* bo dala pritisniti ob zid. To, kar vlada zdaj kuje,to je vendar že enkrat poskusila, in narodno-napredna stranku je ta poskus razbila in onemogočila z obstrukcijo. To bi si bila vlada pač lahko zapomnita. Važna so ta pogajanja med vlado in med klerikalno-nemško zvezo Ramo v enem nzim.Dokaz so namreč, da vlada nima dobfC volje, doseči mogoč kompromis. Kjo bi bila dobri volje, l)i bila vso zadevo vzela v roke na tistem koncu, kjei 5e edino mogoče, priti do pozitivnega rezultata — pri kuriji veleposestnikov. Tu je začetek in konec vsake deželnozborske volilne reforme in dokler bo vladi kurija \ eleposest ni kov,kakršna je da-nes.nedotakljiva, dotlej je sploh nepotrebno misliti na volilno reformo za deželni zbor. Zla volja se sme vladi očitati s toliko večjo opravičenostjo, ker bi brez posebnih težav lahko pripravila svoje uprav blazne zahteve, da se mora deželnodeskarjem ohraniti nedotaknjen njih privilegij. Med 83 veleposestniki jih je danes samo še 51, na katere smeta baron Schvvegel in grof Barbo nekoliko računati, °*V2 pa jih je, ki stoje proti njima v opozi-eiji. Vladi je treba le migniti, in Seh »vcgel-Barbova skupina je v veleposestniški kuriji v manjšini, vladi je treba le besedico reči, in veleposestniki bede poslali v deželni zbor deset poslancev, ki bodo z veseljem glasovali za odpravo deželnodeskar-skega privilegija. Kadar je imela vlada dobro voljo, j^ v kuriji veleposestnikov še vse dosegla,kar je hotela, pri nas pa bi celo lahko imela uspehe, ker so naši graŠčaki vendarle sami siromaki v primeri z veleposestniki v drugih kronovinah. Toda vlada, to kažejo njeni dogovori s klerikaii o-uemško zvezo, niti ne misli na kak •i>-Voli premem-bo v kuriji veleposestnikov. Vse njeno prizadevanje meri na to, pripraviti narodno - napredne stranko izlepa ali pa izgrda do tega, da bi privolila v okrasitev veleposestniškega privilegija in ugodila klerikalnim zahtevam. A te račune, to vladi lahko povemo, dela brez krčmar ja. Poslansko zttomica. X a I) n 0 a ju, 1 0. julija. Današnja seja se jt* pričela, ne da bi vladalo med poslanci — katerih prihaja eimdalje manj v zbornico posebno zanimanje. Najprej je bil naznanjen izid volitev v narodno-gospodarski odsek, ki šteje vsega vkup 52 poslancev. Med t' mi so: V n k o v i č . P 1 o j . Krek in Gregorči č. \alo je bilo predloženih l! 1 predlogov. Poleg drugih so vložili predloge: I v ;i n H r i h a r . da bi se deloma podaljša!;! pravomočnost postave z dne 23. junija 181)"). do dne 'J. julija 1910 (25 letna davčna prostost za poslopja v Ljubljani); Pisek zaradi ureditve zeniljišcnega davka; K o h • 1 e k zaradi ureditve potokov Lešnik in Bolska; Huli č zaradi premembe nekaterih določb kazenskega zakonika. Tudi G O S t i D č a r je nastopil s svojim predlogom zaradi olajšav pri prošnjah za znižane vozne listke za vse državni' sluge in tiste delavce in delavke, ki delajo pri državnih pod-j«'t j ih. Predloženih je bilo nadalje še 4*2 interpelacij, preden se je nadaljevala debata kot »drugo čitanje proračunskega provizorija«. Prvi govornik je bil Rumun baron H o r m n z a k i iz Bukovine, ki se je pečal zlasti s svojo po vladi zanemarjeno kronovino. Za njim je govoril češki socialni demokrat T o m a-š e k dolgo časa v češkem jeziku. Zlasti se je spotikaj nad včerajšnjim izvajanjem barona Becka, češ, da so bile vse te besede samo lepo doneči stavki, da pa vlada nima resnega namena svoje obljube uresničiti. Polemiziral je nato z narodnimi socmli-sti, češ, da se imajo svoji zmagi zahvaliti v prvi vrsti baronu Becku, ki je vplival na druge stranke, da so volile nacionalne socialiste pri ožjih volitvah in ne socialnih demokratov. Drugače se je odločno potegoval zlasti za češke šole, tudi na Dunaju, kjer j«1 zahteval n. pr., da se ima odpreti tudi češkim vajencem na Dunaju narodna izobraževalna šola. Grof K o 1 o m r a t je obžaloval, da tlela vlada do sedaj na vse strani bogate obljube, le kar se tiče Ogrske, se zagrinja v občudovanja vreden molk. Le tisto ministrstvo bo lahko pričakovalo v parlamentu krepke opore, ki se bo znalo odločno potegovati za pravice tostranske državne polovice. Rusinski poslanec dr. Konstantin L e v i c k i j je branil v svojem dolgem govoru, ki ga je končal v svojem materinskem jeziku, izključno le narodne pravice Rusinov. Mladočeški voditelj dr. K rani a v je priče] svoj govor v češkem jeziku in utemeljeval vzrok, zakaj hoče njegova si ranka glasovati za proračunski provizorij. Bičal je v svojem govoru dejstvo, da je dala vlada (.) milijonom Nemcev pet univerz, milijonom Poljakov dvoje, f> milijonom Cehov le eno, vsem drugim Slovanom pa celo nobene. Ko je govoril o nacionalnem razmerju med Nemci in Cehi, so Vsenemci in nemški radikalci delali neprestano razne medklice, češ, kako hudo se godi — Nemcem! Končal je: razredni privilegiji so padli. Le malo jih je bilo, ki so verovali, da padejo ti privilegiji — za- stopniki češkega naroda, ki so bili ves čas o tem overjeni, so prepričani tudi sedaj, da morajo pasti končno tudi narodni privilegiji vsled vsega-mogočne moči one ideje, ki govori o enakosti in enakopravnosti. Brez strahu in pošteno smo delali, da so padli razredni privilegiji. Češki narod hoče svojo misijo med avstrijskimi narodi v polni meri izpolnjevati. Češki narod je in hoče ostati neustrašni bojevnik vsem narodom v Avstriji za njih pravice in svobodo. — Cehi so govorniku živahno aplav-dirali in mu čestitali. Za njim je govoril P r a še k, za tem jugoslovanski poslanec I v -Če v ič, ki je govoril sicer jako dolgo, a tako tiho, da ga ni bilo v ložo nič razumeti. Šele jutri mi bo mogoče poročati o tem govoru po steno-grafskem zapisniku. Vsenemee M a 1 i k se je nato iz vsega grla priduševaJ o svojem nem-štvu. Socialisti mu pravijo »Aferi«, in morda ta karakterizacija ni brez globljega pomena. Omenjam naj le, da se je Malik nad vse jezil zaradi Benkovičeve interpelacije v zadevi pisave ptujskega > Štajerca«. S po-vzdignjenim glasom je kričal po zbornici, da je »Stajerc« od nemške strani v slovenskem jeziku izdajan list, da bi dobili Slovenci več — presvete. Z Benkovičeni sta imela med tem govorom prav ostre kontroverze. Mislim, da se vsi Slovenci za Šta-jerčevo« omiko lahko zahvalimo. _ J. F. Uprasonje poslanca luana Hribarja do gospoda finančnega ministra v zadevi položaja finančnih uradnikov na Kranjskem« Napredovanje v finančni službi na Kranjskem je v vseli strokah sila slabo, šanse skoro obupne. Zlasti v konceptnem, računskem in pisarniškem statusu vlada /e leta in leta stagnacija Pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani je sedem konceptnih pra-ktikantov. Od teh jih ima šest že dohoda rst veni izpit. Štirje služijo že štiri leta brez upa do napredovanja. ♦ Iha najstarša koneipista služita v X. čiiiovnem razredu že od spomladi 1900. Od deset komisarjev so trije najstarejši v IX. činovnem razredu že od leta 1899. Od lela 1902. ni se v koneeptneiu oddelku zasedlo nobeno višje mesto LISTEK. Potopisni poMi. JI. Na povratku iz Srema. Xa priporočilo ravnatelja Ivana Hrib leto. Da so pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani tudi kaneelisti in ofieijantje v najžah»tnejšem položaju, po doslej povedanem ni treba niti posebej naglašati. Glede na to vprašamo Njegovo Prevzvišenost gospoda finančnega ministra: »1. Ali so mu znane te razmere pri c. kr. finančnem ravnateljstvu za Kranjsko v Ljubljani.' 2. Će mu niso znane, ali se hoče avtentično poučiti o njih? 3. Ali ga je volja napraviti tem razmeram konec U \ a D u n a j u , 1*2. julija 1907. J. Biankini, F\ Ivanišević, Vuković, Iv. Hribar, Prodan, Al. Št rekel j, dr. Ploj, dr. Tresie, Roblek, Peric, Spineie, Mandić, Ježovnik, Bjeladi-nović, Ivčević, dr. Laginja. Ta interpelacija je bila vložena v slovenskem jeziku. Jezikovno vprašanje v parlamentu. Dunaj 19. julija. Nemški predlog, da se določi nemščina kot poslovni jezik parlamenta, ae vloži prihodnji torek, ker se je nemškim ua-cijonalnim strankam končno le posrečilo pridobiti klerikalce in krščanske socijaliste, da bo predlog podpisali. Nemški socijalni demokratje so podpis tega predloga odklonili. Umljivo je, da je ta nemški predlog zgolj udarec v vodo, ker nenemški poslanci ne bodo nikdar dovolili, da bi se zakonito uveljavila določba, da je poslovni jezik parlamenta izključno nemščina. Ker se Nemci v svojem stremljenju po uve'javljenju nemščine kot poslovnega jezika nimajo nadejati niti podpore nemških socijalnih demokratov, je jasno, da njihov predlog ni resno mišljen, marveč je samo namenjen v to, da vsaj za nekaj časa še umetno markira nemško ogorčenje in razburjenje v zadevi reširve jezikovnega vprašanja v parlamentu. V včerajšnji seji je bil navzoč že tudi prevajalec poljskih govorov ininiste-rialni koncipist v železniškem ministrstvu dr. Bachnioki, za prihodnje zbornične seje pa bo vlada preskrbela že tudi prevajalce za slovenske, hrvaške in maloruske govore. Bodoča večina v parlamentu. Praga 19. julija. „Politik" razpravlja o govoru ministrskega predsednika barona Becka in naglasa, da je v tem govoru že opaziti konture bodoče parlamentarne veČine. Nobene tajnosti ni več, da bodo v prvih vrstah to večine stali krščanski socijalisti, Poljaki, nemško nac i j onalna zveza, Mlado Čehi, Staročehiin Češki klerikalci. Tem strankam se bodo najbrže še pridružili Agrarci, Jugoslovani, Italijani in Komuni. Te stranke štejejo okroglo 300 poslancev, kar bi značilo znatno večino. Ministrstvo bi se moralo v tem slučaju parlamentarizirati tako, da bi bile v kabinetu zastopane vse večje stranke nove večine. V tem slučaju je tudi pričakovati, da dobe Jugoslovani svojega zastopnika v m in is trs t vu. Nemški agrarci. Dunaj 19. julija. Nemška agrarna stranka se je danes konstituirala. Za načelnika je bil izvoljen poslanec Peschka, za njegova namestnika pa poslanca Waldner in Kaiser. Klub je nato razpravljal o nagodbi z Ogrsko in sklenil, da se bo z vso v »Ljubljanskem Zvonu« leta 1890. (zvezek 5, str. 297—802). sem bil opozoril naše merodajne literarne kroge, da je gomila tega plodovitega našega pisatelja brez vsakršnega sp omeni k a, kar je poudarjal takrat proti meni tudi vinkovski profesor Seuc; toda moj nepoklicani opomin je ostal — »glas vpijočega v puščavi«. Iz Vinkovec sem se bil odpeljal še tisti dan proti jugu, na razplošce-no obrežje Save, onstran katere se razprostira — »Bosna, solzo rosna«. Med potoma sem posetil naše zastopnike v Adrijaševcih, v Veliki Crni, v Županju in S t i -t a r j u. Tu doli v rodovitem slavonskem Posavju sem v onih dveh dneh takrat zaužil tolikanj dobrot brezmejne jugoslovanske gostoljubnosti , kakor da bi bil zašel v kakšno starogrško Arkad i j o, kjer še niso poznali posledic tistega nebodigatreba »podedovanega greha« in »dednega obteženja« a la Ibsen. Živel sem brezbrižno in razkošno, kakor kakšen »bog na Francoskem«, ali kakšen »mirodolski samotar« v Deveti deželi Stritarjevi ali pa tisti Mahničev »Štefan Hodul-ja« v njegovi kraški »Indiji Komandi ji«. Vobče sem tam doli med življenja veselimi Sremci videl tolikanj velezanimivih in preljubeznjivib ter uprav očarljivih pojavov nesebične- ga človekoljubja, da se jih bom spominjal vse žive dni! Zal, da moram nailepš". najzanimivejše in najslast-nejš« doživljaje na vsem svojem če-trt8toletnem potovanju pridržati zaklenjene v svojem srcu, da ne pohuj-šam katerega tistih lažinravstvenih mandarinov, ki drugim prepovedujejo rodo, a sami pij*1 jo vino, kakor takrat, ko som predlanskim v tržaški »Edinosti« (št. _!4:>.) opisoval tisti kritični, za neomadeževanosj moje zakonske lilije nevarni položaj med ititarskimi Sirenami... Sploh ni varno obešati takšnih intimnih doživljajev na veliki zvon, kei jih zlohotni nevoščljive} tolmačijo krivo! Zlasti znatiželjnim p i sati lje . ni zaupati enakih kočljivih reci! Povedal sem bil namreč enemu teii peresnih junakov, kako sem tam doli v Mitrovici ob Savi neki hotelski sobarici pripomogel do možitve. ki teri dogodek je pa oni fnvniški romanopisec v nekdanji hrvatski »Mladosti pod naslovom »Saldirano' prenese] namenoma v — Gorico ter ga zasukal tako, kakor da bi se mi bila zahvalila dotičnien za »ustanovljenje s eče in relutum«, dočim je ona to storila »in naturam«. Zopet drugemu in to »humoristiškemu« mnogopiscu sem lansko leto povedal, da sem leta 1885. v sreinski Ruini nekemu trgovcu paralizi ral ženino »prepoved izza gardin« s tem, da sem ga bil njej na odločnostjo zavzemal za odpoved bančnega privilegija in proti uvedbi izplačil v gotovini. Aegitimacijski odsek. Dunaj 19 julija. Legitimacijski odsek je imel danes dopoldne sejo, na kateri je agnosoiral vse še preostale neprotestirane volitve. Kdaj bo imel prihodnjo svojo sejo, se ne ve, toliko je pa gotovo, da bo o protestiramo volitvah razpraljal šele v jesenskem zasedanju. Kriza v češkem klubu? Dunaj 19. julija. Ko je govoril v včerajšnji seji posl. Klofač, je bil med njegovimi poslušalci tudi češki klerikalec dr. Stojan. To pa ni bilo prav njegovemu somišljeniku dr. Myslivecu, češ, da naj ne dela stafaže posl. Klofaču. To je slišal agrarec Spaček, ki je rekel Mysli-vecu: nTa je pa lepa, g. tovariš, da hočete odtegovati poslušalce Češkim poslancem." Dr. Mysiivec ga je nato zavrnil: „Ti ajjrarci so vohuni." Radi teh besed je klub čeških agrarcev zahteval zadoščenje, ki ga je pa dr. Myslivec odklonil dati. Agrarci so radi tega dogodka silno razburjeni in hočejo iz skupnega češkega kluba izstopiti, ako še ostane dr. Mvslivec v klubu. Trgovinska pogajanja s Srbijo. D un a j 19. julija. Trgovinska pogajanja s Srbijo se bodo že v najkrajšem času odgodila do jeseni. Kakor stvari sedaj stoje, je skoraj izključeno, da bi se ta pogajanja zopet končala s provizorijem, marveč je že toliko kakor gotovo, da se bo na jesen sklenila med Avstro-Ogrsko in Srbijo definitivna pogodba, ki bo stopila v veljavo 1. januarja 1908. Dogodki na Ruskem. Petrograd 19. jubja. V Moskvi je generalni guverner obsodil list „Večeu na 500 rubljev, ker je priobčil neki proti vladi naperjen članek Šarapova. V enako globo sta bila obsojena tudi Usta „Novosti dnjau in „Ruskoj e Slovo". Petrograd 19. julija. Bivši poslanec Puriškevičje poslal vsem na Ruskem naseljenim Nemcem okrožnico, v kateri jih poživlja, naj vlagajo peticijo na ministrstvo za razširjenje svoje volilne pravice. Nemški kolonisti so Puriškevičev predlog odklonili in sklenili voliti s kmeti. Krvavi boji v Macedoniji. Carigrad 19. julija. Pri Bas-jan Lipovici v Macedoniji se je vnel v torek ljut boj med turškim vojaštvom in srbsko četo, ki je štela 60 bojevnikov. Boj je trajal ves dan. Srbi so izgubili 32 mož, Turki pa samo 10. Carigrad 19. julija. Pri Smjelo vcu je srbska četa, ki jo je vodil četnik Jovan, trčila na oddelek redne turške vojske. Vnel se je ljut boj, ki se je končal 8 porazom srbske čete. četnik Jovan je padel v boju, kar je njegove tovariše prisililo, da so se jadrno umaknili. slikal kot »zaljubljenega mačka«, ki je vso noč silil domov in mi je naposled bil ušel. »lasi je mož prostovoljno z menoj krokal do jutranje zore. In kaj je naredi] predestiniraai naš »humorist« iz onega mojega človekoljubnega čina? V letošnji »Edinosti« št S:!, mi je ta hudomušni pisateljski vodeb onesnažil gnezdo, pripovedo-vaje. da sem na tistem misijonu za — »zakonsko enakopravnost« nje] »opico«, ki se je drugo jutro izpreme-nila v - »mačka«. V svoji preškodo-željni vnemi pa je gostobesedni ške-denjski profesor prezrl poetiško-pra vično kazen, ki je bila doletela drugo noč tisto ksantipasto trgovčevo soprogo. Zvabila sva jo bila namreč drugi večer s seboj v »birtijo«, kamor je mož nalašč bil naročil cigansko godbo. Ko smo se ondi zabavali do — štirih zjutraj, sem vprašal tisto poleg mene sedečo gospo trgovko, zakaj da ne gre domov. »A, kad je teiko veselo!« je odkimala. Črez nekaj trenotkov pa me je vprašala povsem zaupno: »Kazite mi istinu! Jeli zbilja moj suprug sinoć silio kući?« »Vraga je silio! Ta ga vidite, kako pleše onamo!« sem ji odgovoril osveti j ivo. »No, sada barem znadem, da mu-žkarei uemožete ostaviti ovako veselog društva!« je priznala spreobrnje-na zakonska trinožica. Odstop korejskega cesarja. Seul 19. julija. Cesar Ji H en g se je v četrtek odpovedal prestolu na korist prestolonaslednika I čaka. Novi korejski cesar je 33 let star. Novo hnlisotržnico. Slovenci smo na knjigotrškem polju veliki reveži. Lahko se reče, da je knjigo trst vo na Slovenskem skoro popolnoma v nemških rokah, tako malo ie slovenskih knjigotržnic. Na Štajerskem, kjer prebiva skoro pol milijona Slovencev, nimamo ne ene slovenske knjigo tržnice. Kar jih je, so vse nemške, a najža-lostneje je, da se te nemške tvrdke načeloma ne bavijo z razpečevanjem slovenskih knjig in to iz narodnega nasprotja. Ravno take so razmere na Koroškem. Ne ene slovenske knjigotrž-nice ni tam in v nemških knjigarnah načeloma ne prodajajo slovenskih k^jig Dolgo let je bilo tako tudi na Goriškem in v Trstu. Marljivi Andrej Gabršček je izdal dolgo vrsto knjig, a s prodajo je imel največje težave, dokler ni naposled dobil omejene knjigarske koncesije. V Trstu se letos ustanovi slovensko hrvatska knjigarna, ki je bila že davno potrebna, a tudi ta knjigarna je dobila le omejeno koncesijo. Na vsem Kranjskem smo doslej imeli samo dve slovenski resnični knjigotržnici, vse druge so nemške in se le mimogrede bavijo s slovenskimi knjigami. Pravzaprav pa imamo tudi na Kranjskem le eno slovensko knjigotržnico. namreč Sctnventnerjevo, zakaj „Katoliška bukvama" se bavi največ samo s tendencijozno literaturo in nekaterih slovenskih knjig na noben način neče prodajati, tudi če jih občinstvo zahteva. Pol milijona kranjskih Slovencev ima torej v resnici le eno samo knji-gotržnico in naravno je, da pri najboljši volji ne more zadostovati vsem faktičnim potrebam. Razdelitev dela je tudi v knjigotrštvu obveljala. Saj ne gre samo za to, da obstoji trgovina, kjer se dobe knjige, ki jih ljudje potrebujejo, treba je tudi, da se vedno novi krogi pridobe za Čitanje, treba je zanesti knjigo, ki je poglavitni kulturni faktor, tudi v take kraje in med take ljudi, ki doslej sploh niso Čitali. Mogoče je to samo potom vsestranske organizacije, kakršno zamore ustvariti samo kaka knjigarna. Kolikor več je knjigarn, toliko bolj se vsaka specijalizira, toliko laglje in uspešnejše je to delo. Oe bi Schwentner Čudeže delal, bi ne zmogel vsega tega, kar je treba. če pogledamo malo po svetu in primerjamo knjigarske razmere z našimi, spoznamo najhitreje našo mizerijo na knjigotrškem polju. Na Francoskem pride na 1*2000 ljudi ena knjigotržnica, na Nemškem na 11000 ljudi, na Češkem na 40.000 ljudi, na Danskem na 7000 ljndi, na Švedskem na 8000 ljudi. Slovenci pa štejemo 1,200 000 duš in imamo eno popolno knjigotržnico in dve. oziroma tri nepopolne. Kaj čuda potem. Če so pri nas celi trgi, kjer nihče ne kupi slovenske knjige in celi okraji, kjer razen Mohorjevih knjig, molit ve-nikov in kakega časopisa ni dobiti tiskane stvari v slovenskem jeziku. Pa še nekaj je, kar je treba upoštevati. Slovenci smo pogostoma primorani, segati po drugoj ezičnih knjigah. Česar sami nimamo, moramo pač poiskati drugod. To velja zlasti za vse znanstvene stroke. Res, da je Tisto soboto po Telovein leta 1885. sem se bil naposled obrnil ob Savi navzgor proti zapadu. Peljal sem se zdržema skozi različna se-lišča. Prva moja postaja na tisti voz nji je bila Babina Gre d a. To je največje selo brodskega okrožja, obsegajoče nad štiristo hiš, ki ima okoli štiritisoč prebivalcev. Selo se raz profitira na ravnem obrežju barja Be-rava; videti je, da vlada ondi veselo življenje, ki se razvija svobodno in ugodno na prostrani ravnini. Ondi so bojda najlepše ženske vse Slavonije. Ker pa sem m' bil peljal skozi široko raztegnjene ulice tako-rekoč kar transito ter si ogledoval selo le tako en passant z vosa kakor kakšen brzovlačni izletnik \ Carigrad, Kahiro, Moskvo ali \apolj. ni sem si mogel napasti oči v občudovanju slovečih babino-gredinskih kra-sotie. ki nam jih je nekoč toli mikavno bil opisal v tem listu baš na tem mestu prej omenjeni Jofiip Ogrinee. Vprašal sem svojega voznika, odkod izvira čudno ime tega sela, nakar mi je brkasti mož pripovedoval na dolgo in široko o postanku te slovite »Babine grede«, kar tu ponovim s kratkim stavkom: Pred poltretjim stoletjem je Sa v;i preplavila daleč naokoli vso on-dotno ravan, tako da je ostala nad v tem oziru Še dosti dobro preskrbljeno pri Kleinmavru, ali tega, kar se more zahtevati, vendar ne nudi. Če kdo sam zasleduje in išče, kar mu je treba, potem mu vsaka obstoječih knjigotržnic dotično delo pre-skrbi, ali kujigotržnioe, ki bi vedela in sama zasledovala, česa Slovencem treba, take ni. Naj navedemo en zgled. Pred nekaj leti je nekdo želel kupiti tiste memoare, francoske, angleške, nemške in italijanske, ki poročajo o francoski okupaciji na Slovenskem. Reklo se mu je: Preskrbimo vam vse, Je povejte in imenujte te knjige. Dotičnik je pa ravno v knjigotržnici želel izvedeti naslove dotičnih knjig, a še tako verziran strokovnjak, kakor je bil rajni Oton Fischer, mu ni mogel pomagati Vsak narod ima svoje specijalne knjigotrške potrebe, in te mora gojiti knjigotržnica, če naj bo popolnoma kos svoji nalogi. Nedostatnost naših knjigotrških razmer se razvidi tudi iz tega, da se mudi skoro vedno nekaj agentov velikih dunajskih in celo berolinskiii knjigotržnic na Kranjskem in da delajo vsi prav dobre kupčije. Sicer pa izpričuje dejstvo, da je danes v Ljubljani ena knjigotržn manj, nego jih je bilo pred nekaj leti, da smo v knjigotrškem oziru celo nazadovali. Bivša Zagorjanova knjigarna, ki je bila slovenska, bi bila lahko prav lepo uspevala. Če Li se bilo bolje gospodarilo. Tok Časa je tak, da stopata knj-garska in tiskarska obrt v vse ožj zvezo. Povsod vidimo, da ali knjigarne ustanavljajo svoje tiskarne ali pa ustanavljajo tiskarne svoje kni garne in — z ozirom na ogromne množine papirja, ki se rabijo v tiskarnah — tudi svojo trgovine s papirjem in s tistimi potrebščinami, ki so s tem v zvezi. Vse te okolnosti so napota „Narodno tiskarno", da se je odločila ustanoviti v Ljubljani novo knjigotržnico, združe: kakor je že dandanes navada s trgovino s papirjem, s pisalnimi in risalnimi potrebščinami. Vlada je uvidela, da je nova knjigarna v Ljubljani resnično potrebna in je zaradi tega podelila „Narodni tiskarniu neomejeno koncesij za izvrševanje knjigarskega obrta. Nova knjigarna bi se bila že pred veČ meseci otvorila, da libile težave zaradi primernega 1 o k a-1 a. Najugodnejši prostor bi bil g -tovo kje v bližini pošte. Bil je tudi na razpolaganje primeren lokal, a „Narodna tiskarna" ga ni hotela vzeti, ker neče delati konkurence ne Scbwentnerju, ne Bonaču, ne Banovcu, ne Hribarju. Pripraven bi bil tudi Mestni trg, a tam sta Giontici ter Iglic, katerima „Narod, tiskarna* neče škode delati. Na ponudbo je bil tudi jako pripraven lokal v „Zvezdi-, a „Nar. tiskarna" je ponudbo odklonila z ozirom na Kleinmayra, na Fischerja in na G-erberja. Ravno tako pa se tudi Katoliški bukvami nismo hoteli vsesti na vrat. da>i nastane na Poljanah vec novih šol. Zdaj se je dobil na primernem mestu primeren lokal in zlaj se v kratkem otvori nova knjigotržnica na Jurčičevem trgu št 3, torej na prostoru, kjer ne bo nikomur delala konkurence. Nova knjigotržnica z neomej koncesijo pomeni pridobitev in napredek za Slovence; upajmo, da se bo mogla razviti in da bo razcvetela ter postala to, kar so imeli njem snovatelji v mislih: kulturen faktor. (Dalje v prilogi). vodo edina > greda«, to je nepnplav ljena vzvišenima ob Beravi. katere lastnica je bila neka baba Keda. Na tisto gredo so se bližnji sosedje takrat rešili iz smrtonosne povodnji vsemi svojimi družinami ter z živin o in z ostalim imetjem. Naslednjih sedmero rodbin je dobilo takrat ondi svoje pribežalidče: Gregoroviči, K-daći, Kneževići, Kopiči, Stiviči, S janoviči in VukovičL Tako jti nastalo krajevno »Babina Greda«, nasprotno onim naselbinam, katerih imena imajo svoj izvor v priimkih prvotnih ondotnih stanovnikov, kakor n. pr. v Kasta v -Ščini: Brnaši, Hrtoši, Martinčiči. Mi botiči, Spinčiči in Trinajstiči, ali pa na Murskem polju: Brkovei, Ili.i;< ševei. Logarovei, Knkuriči, NorŠenci in Slabotinei. Na zapadni strani Babine Gre de sem se zasukal Še enkrat v smelem ovinku na levo doli proti Savi sk»> S i k i r e v e e , kjer sem >e obrnil vnovič na desno gori skozi Jaru u i • Kopanieo, Stri i igoj n o in V r h p o 1 j e , kjer sem se prepeljal preko železnice ter v naglem diru zdričal na končno postajo svojega or ganizačnega ludovanja: lijakov a« stolico sremsko-bosanskega biskupa — svetovnn-slavnega Josipa Juraja S t r o s s m a y e r j a. Prostoslav Kretanov. 1. Prtlop* Jjtovmgggn ft arom" at, 166, cae 20. jnlila 1907. Obrtni uestnlk. Vladna predloga, tiČoČa se uslužbencev v trgovskih in tem podobnih podjetjih. Poročali smo že, da je vlada predložila poslanski zbornici predlogo, ki preu-rejuje in izpopolnjuje obstoječe postavu e določbe glede službenih pogodb trgovskih pomočnikov in drugih siužbejenialcev v podobnih službah. Predno obširnejše govorimo o določilih tega zakonskega načrta, bodi omenjeno, da je vlada že leta 1900 izvedla anketo o tem predmetu in potem tu>::i že pesianski zbornici predloži a tri zakonske načrte, ki govore v bistvu o istih stvareh, kakor sedanja predloga. No, poslanska zbornica v prošli postavodajni dobi ni odpravila predložene ji predloge. Na-nien Prve vlaHne predloge o tem predmetu je bil isti kakor sedaj, izboljšati socijalni položaj trgovskih uslužbencev in nastavljencev v indu-srrijalnih obrtih ter preurediti obstoječe določbe tedanjim, izpremenjenim potrebam primerno. Prvi zakonski načrt se je bavil s premembo onega dela trgovinskega zakonika, ki govori o trgovinskih pomočnikih, in se je :esno naslanjal na zadevne določbe v Nemčiji. Vseboval je definicijo pojma -trgovski pomočnik," ki je ni v trgovinskem zakoniku, nadalje nove določbe glede pravice do plače v primeru bolezni, glede odpovednega roka in konkurenčne klavzule. Drugi zakonski načrt je imel določila v obrambo obrtnega pomožnega delavstva in glede maksimalnega delavnega Časa, tretji pa se je bavil s popolnitvijo določb o nedeljskem počitku. Drugi in tretji načrt sta imela namen popolniti predmetne določbe obrtnega reda. Predloga, ki jo je te dni predložila vlada, je enotna in se v prvi vrsti tiče izpremembe trgovinskega zakonika in sicer članov 57 — 65, ki govore o trgovskih pomočnikih in njih službenem razmerju. Vlada je, vpoštevajoč v mnogih vprašanjih podane izjave, sestavila in predložila ta zakonski načrt vnovič zategadelj, ker ostoječe razmerje prejkoslej zahtevajo premembo obstoječega položaja. Besedilo je sicer izpremenjeno. podlaga in vodilna načela pa so ostala neizpremenjena V naslednjem navedemo najvažnejše določbe vladne predloge. Zakonski načrt določa, da veljajo določila za trgovinske pomočnike, to je za osebe, ki opravljajo pri kakem trgovcu pretežno trgovska opravila m za osebe, ki opravljajo višja, toda ne trgovska opravila. Za trgovske pomočnike ni smatrati onih uslužbencev, ki v trgovskih obratih opravljajo podrejena opravila, kakor štacunski hlapci, vozniki. Določila tega po vladi predlaganega zakona naj veljajo nadalje za osebe, ki opravljajo pretežno trgovska in druga višja opravila v sledečih podjetjih in zavodih, čeprav podjetnika ali zavoda ni smatrati za trgovca v zmislu trgovinskega zako nika: 1. v vsakojakih podjetjih, za katere velja obrtni red, 2. v kredit nih zavedih, hranilnicah in posojilnicah, zastavljalnicah rentnih in zava rovalnih zavodih, 3 v upravništvih ali prodaj al ni cah perij o dični h tiskovin. Kakovost in obseg službenih opravil ter plača se določi po krajevnem običaju, ako ni posebnega dogovora. Službojemalec ni upravičen, opravljati pravnih opravil v imenu in na račun delodajalca. Kadar mu pa principal naroči pravna opravila v svojem podjetju, ve'jajo določila trgovinskega zakonika o trgovskih pooblasceLcih Trgovski pomočnik ni upravičen brez privolitve delodajalca v njegovi kupčjski stroki sklepati trgovskih opravil niti za svoj račun niti za račun tretje osebe. Pripomniti je, da po trgovinskem zakoniku nastavljenec brez privolitve šefa sploh ne sme sklepati nobenih kupčij niti zase niti za druge. Takozvana konkurenčna prepoved je torej v načrtu milejša v korist uslužbencev. Nastavljenec, ki ga pri opravljanju službe ovira bolezen ali nezgoda, ki je ni sam zakrivil, obdrži pravico do plače in prehranitve za dobo 6 tednov. V plačo se smejo vračunati zneski, ki jih prejema od bolniške blagajne, le v onem delnem znesku, ki odgovarja prispevanju princi pala k bol-mš'.o-zavarovaini vsoti. Ca siužb^je-malea ovira ne nad S tednov trajajoča vojaška služba, da ne more opravljati svoje službe, obdrži pravico do plače do dobe 4 tednov, ako je bil pri zadnjem delodajalcu nepretrgoma vsaj šest mesecev, računano od dneva, ko je poklican v vojake. Naslednji paragraf govori o provizijah. Ce je izgovorjeno, da naj dobi trgovski pomočnik provizijo za kupčije, ki jih on sklene ali posreduje, mu pristoji, Če ni nič dogovorjenega, tista provizija, ki je običajna za dotično kupČijsko stroko v kraju zavoda, za katerega dela pomočnic. V kolikor se ni dogovorilo kaj drugega, je pravica do provizije pri prodajnih kupčijah, ki jih sklene nastavljenec, pridobljena šele tedaj, ko je došlo plačilo in le po razmerju dosiega zneska. Pri drugih kupčijah, ki jih sklene službojemalec ter pri vseh kupčijah ki jih posreduje, pristoji provizija, Če ni drugega dogovora, brž ko je kupčija sklenjena. Obračun o provizijah, katere je plačati, se napravi, ako ni drugega dogovora konec junija in konec decembra vsakega leta; Če preneha službeno razmerje prej, pa ob izstopu iz službe. Nastavljenec ima pravico do knjižnega izpiska o kupčijah, sklenjenih z njegovim delovanjem. Nastav ljenec, ki je pooblaščen s sklepanjem in posredovanjem kupčij, sme od osebe, s katero sklepa za gospodarja kupčije, sprejeti provizijo ali nagrado le, Če mu delodajalec dovoli, ali če obstoja tozadeven trgovski običaj in se ni dopustnost sprejemanja provizij in nagrad po pogodbi izključila. Nagrad, ki so bile obljubljene, dasi so nedopustne, ni moč sodnim potom iztirjati. Delodajalec pa sme tekom treh let zahtevati, da se mu proti dovoljenju sprejete nagrade izroČe. Če je dogovorjeno, da obstoji del s'už-benih prejemkov iz deleža pri dobičku od vseh ali določenih kupčij, se obračamo, če ni drugega dogovora, za preteklo kupčijsko leto na podlagi bilance. Če plača ne presega 3000 K na leto, gre izplačilo plače najpozneje konec vsakega meseca, če službeno razmerje traja vsaj šest mesecev, gre službojemalcu pravica, da dobi za vsako leto vsaj 10 dni dopusta. Za čas dopusta nima pravice do plače. Gospodar je dolžan skrbeti, da prodajalni prostori in stanovanje niso nezdravi, nadalje mora skrbeti za varnostne priprave, ki so potrebne. Z&konski načrt se peča r>otem z odpovedjo Ue je službeno razmerja sklenjeno za določen 'as, poteče s potekom tega easa. — Za nedoločen čas sklenjeno, se razveje z odpovedjo. Če ni dogovora o roku, se sme razvezati službeno razmerje po preteku vsakega koledarskega četrtletja i bojestransko po prejšnji 6 tedenski odpovedi. Tudi potom pogodbe se odpovedni rok ne sme skrčiti pod en mesec ter se mora končati vedno zadnji dan meseca. Odpovedni rok mora biti za oba dela isti. Dovoljena je poskusna doba za najdalj en mesec, za čts poskusne dobe sm-5 se od obeh strani službeno razmerje razvezati vsak čas. Službena razmerja, dogovorjena za mimoidoče potrebe, se smejo odpovedati na en teden, če trajajo delj kakor en mesec. Načrt ima potem prav umestne določbe za slučaj konkurza, smrti aH prodaje. Masa, odnosno pravni naslednik vstopi na mesto prejšnjega gospodarja. Za čas odpovednega roka je dati na-stavliencu primeren prost Čas ob delavnikih , da si more more dobiti drugo službo, in sicer tekom vsakih 2 tednov največ en cel delavnik. To določilo je pomembno le za večja mesta. Zakonski načrt določa, kakor že sedaj trgovinski zakonik, da se sme v gotovih primerih služheno razmerje razvezati brez odpovedi. To se sme zgoditi le iz važnih razlogov, načrt navaja nekatere take vzglede, če gospodar ali nastavljenec brez zakonitega razloga razveže brez odpovedi službeno razmerje, je dolžan povrniti oškodovanemu drugemu delu škodo. Načrt podaja podrobna določila glede izmere odškodnine za slučaj nepravilno končanega službenega razmerja ter določa, da sme sodnik konvencijonalne kazni, če so dogovorjene, po svojem preudarku znižati. Načrt potem navaja določbe glede konkurenčne klavzule, ki obstoji v tem, da se službojemalec obveže, da tekom gotovega časa ne vstopi v kakem kraju v službo ali pa da ne prične samostojne kupčije sploh ali pa le gotove stroke ne. Dogovor med nastavljencem in prin-cipalom, po katerem se prvi po končanem službenem razmerju omejuje v svojem nadaljnem pridobitnem delovanju, je veljaven le, če je ob času dogovora nastavljenec imel vsaj 3000 K plače in je bil že samopra-ven. Tak dogovor je pa tudi v takih razmerah In dovoljen, Če se omejitev delovanja tiče le kupČijske stroke delodajalca in ne presega dobe enega leta ter ne otežuje nepravično zaslužka. Konkurenčna klavzula nima veljave, če se je službeno razmerje razvezalo po krivdi delodajalca. Načrt ima nadalje določbe o izpričevali h. Principal je zavezan ob izstopu dati uslužbencu pismeno izpričevalo glede časa službovanja in kakovosti opravil. Na posebno zahtevo mora principal izdati tudi izpričevalo o delovanju in vedenju. Principal je zavezan, izdati tudi izpričevalo za časa službenega razmerja v slučaju potrebe. Originale izpričeval, katere ima spravljene principal, mora na zahtevo uslužbenca vsak čas izročiti. Pripomniti je, da so po določilu načrta določbe veljavne za vsa ob času uveljavljenja obstoječa službenega razmerja. Iz Črness urha - za dobo kislih Kumar. Učitelji imamo navado, zanikarne in umazane učence posijati pred poukom k — vodi, da se umijejo. Ko sem pred nekaj dnevi izvrševal na omenjeni način svojo dolžuost, motila me je pri tem neka mati, češ, da si njen otrok ne bode umival nog, ker ta voda potoka ni zdrava itd. Žensko naznanil c. kr. okrajnemu šol-sk mu svetu in ta je poslal odlok sodišču. Črnovrski župan je vzel ženo v svojo zaščito. Ne vem, ali mu je bil za to merodajen razgrajajoči nastop njenega moža na naprednih shodih ali kaj drugega, faktum je, da je dobil tik pred sodnijsko obravnavo in na koncu šolskega leta krajni šolski svet in za njim šolsko vedstvo sledečo uradno izjavo: Krajnemu šolskemu svetu v Črnem vrhu. Tukajšnjemu krajnemu šolskemu svetu se uradno naznanja, da v potoku, ki teče skozi vas, pero ljudje perilo od bolnikov, ki imajo razne nalezljive bolezni, mečejo v vodo razne odpadke, tako, da je voda v potoku nezdrava. Krajni šolski svet naj radi tega blagovoli vplivati na to, da se šolski otroci ne bodo umivali v tem potoku, kar je očividno nevarno njihovemu zdravju. Naravnost naj se pa v Šoli zabranjuje šolarjem, naj se ne hodijo umivat na potok sedaj v poletnem času, ko teče voda počasi in po malem, kar še bolj pospešuje nabiranje zdravju škodljivih bacilov. Rudolf, župan. „Razne nalezljive bolezniu, „voda nevarna zdravju", „nabiranje škodljivih bacilov" pa vse tu v potoku tjfe šole. — Resnično vam povem, lasje so se mi jezili, ko sem doznal vse te strašne reči. Nemudoma sem poslal odlok okrajnemu glavarstvu in da ni bilo konec šolskega leta, prosil bi telegrafično, da se šola vsled „pospe -ševanega nabiranja zdravju škodljivih bacilov" vsaj dotlej zapre, da dospe — zdravniška pomoč. Toda proč s šalo, oglejmo si predstoječo uradno izjavo črnovrškega županstva z resnega stališča. Učenci so si umivali noge v vodi, ki teče že leta in leta. Županstvu pa se je šele sedaj, ko je bila tožena klerikalka, ker je bila pred učenci ponižana moja avtoriteta, videlo potrebno izdati uradno potrdilo. — Občinski predstojnik potrjuje uradno torej pod službeno prisego, da pero ljudje v potoku perilo od bolnikov, ki imajo razne nalezljive bolezni, v črnem vrhu pa o kaki posebni nalezljivi bolezni nihče nič ne ve. Dalje besedici njega učenost župan Rudolf, da je voda nezdrava in da naj se posebno ob poletnem času zabranjuje otrokom umivanje v njej — g. dr. Papež pa je v to naprošen šolskemu vodstvu izjavil, da je voda za čiščenje nog popolnoma dobra ter je celo želeti, da jo uporabljajo otroci koikor mogoče baš v poletnem Času. In slednjič če bi bili tudi pri nas ljudje z nalezljivimi boleznimi, o čemur pa se gotovo glavarstvu ni še ničesar sporočilo in se bržkone tudi ne bo moglo, vsaj za sedaj ne, bila bi ravno županova dolžnost skrbeti za to, da bi se obleka takih bolnikov ne prala v malem potokusredi vasi, ki je vsakemu dostopen, temveč bi jo morali sežgati ali kako drugače razukužiti. Torej vzemimo zadevo s te ali one strani, kozel je ustreljen — izvrstnemu lovcu prisrčne čestitke. Županstvo ima mnogokrat izdajati važna uradna potrdila, tako n. pr. vojaškim oblastim, deželni bolnici itd. — Vprašam visoko vojaško oblast, vprašam druge korporacije, ki jim je uradna izjava županstva mnogokrat najvažnejše merilo za rešitev prošnja, kakšno mnenje se jim vsiljuje vsled predstoječega o zanesljivosti uradnih potrdil črnovrškega županstva? Te dni je pobiral organist — tajnik, podpise po občini proti moji osebi. Vsako leto ob koncu šole pade prismuknjenim ljudem kaj v glavo. Lansko leto sta moledovala za pre-stavljenje pri g glavarju župan in predsednik krajuega šolskega sveta, letos menijo poskusiti svojo srečo s podpisi. Ker izpolnjujem v šoli svojo dolžnost, kot kažejo izjave g. c. kr. okr. šolskega nadzornika v polni meri in se mi tudi zunaj šole ne more drugega očitati, kot da skušam kot zvest pristaš stranke osrčiti in pomnožiti njene vrste, kakor bi deloval tudi v vsakem drugem kraju, kjer bi služboval, zato izjavljam, da Črnega vrha letos ne zapustim po nobenr ceni, pa naj predlože naši backi m a -gari tisoč podpisov komur ho-č e j o. Ta bi bila lepa, da bi par za- grizenih klerikalcev, nekaj nezadovolj-nežev radi kazni šolskih zamud, pa peščica katoliških fantalinov agitatorjev odločevala usodo ljudskega učitelja. In s tem končam — za danes. Nadučitelj Fran Silvester. Dopisi. Iz Cerknice. Srčno gi njeni smo pozdravljali v nedeljo dne 14. t. m. izletnike postojnskega Sokola in pevskega društva „Postojnau. Sokoli, kakor tudi člani pevskega društva so se pripeljali z opoldanskim vlakom iz Postojne na postajo Rakek, odkoder so uro hoda peš prikorakali z godbo na čelu v Cerknico. Seveda, nekoliko izven Cerknice, rekel bi pri prvih hišah, sprejeli smo vsi narodno navdušeni z največjim veseljem drage nam izletnike; mislim, da ni bilo Človeka med nami, ki mu ni vzkipelo srce polno narodnega navdušenja. Sokole in pevsko društvo pozdravila je pri sprejemu v imenu narodno čuteče Cerknice in njenega ženstva v jako lepih besedah gdč. Marica Segova, nakar je podala starostu postojnskega Sokola šopek svežih cvetlic. Nato pozdravil je izletnike tudi načelnik tukajšnje požarne brambe g. Matija Obreza. V imenu obedveh društev pa je odzdravil navzoči množici v jako laskavih besedah starosta postojnskega Sokola g. Dragotin Vičič. Po končanih pozdravih so še pripenjale šopke bratom Sokolom gdč. Josipina Kra-vanjetova, Anica Šestova, Malči Ogrin-čeva in gdč. Ivanka in Tončka Mra-morjevi, kot znak narodne simpatije. Ko je bilo vse to končano, zaigrala je godba koračnico in Sokoli so odkorakali v sprevodu z godbo na čelu na glavni trg in obrnivši se okolu lipe zopet nazaj do Zalarjeve gostilne, kjer se je vršila uro kasneje na vrtu javna telovadba. Reči moram, da je telovadba zelo ugajala vsem navzočim, za kar mi je bil dokaz nešteto „na-zdaru in „živioa klicev. Večina vsi telovadci izvršili so svojo nalogo prav mojstrsko. Zelo nas je zanimal najmanjši telovadec, kateri je izvajal najtežje vaje z neprisiljeno lahkoto in eleganco in je skoraj očaral s svojim elegantnim nastopom vse občinstvo. Kakor sem opazil, vzbudil je veliko pozornost pri nekaterih damah, katere so ga občudovale s podvojeno silo. Po končani telovadbi zapustili smo telovadni prostor in odšli na prvotna mesta pod košate kostanje, da smo si nekoliko otešili žejna usta in prazne želodce. Po kratkem premoru zaigrala je godba, po končani godbi so peli pevci; in tako se je slavje vršilo v najlepšem redu. Med drugo in tretjo pevsko točko pozdravil je navzoče izletnike tuksjšnji notar g. Josip Rohrmann, kateri je v navdušenih besedah povdarjal veliki narodni pomen sokolskih in pevskih društev. Ako je zadela kaka beseda g. notarjevega govora kako previsoko leteče bitje, je to popolnoma pravilno. Glede na petje moram omeniti, da je bilo občinstvo naravnost očarano; kajti kaj enakega menda še ni čula Cerknica. Posebno izborno se je odlikoval „prvi tenor", pa tudi na ostalih glasovih je bilo opaziti, da so jako fino izvežbani. — Komaj smo se dobro začeli vrteti ob zvokih postojnske godbe, že se nam je naznanil odhod dragih nam izletnikov. Polni narodnih čustev pozdravljali smo z roko v roki mile brate Sokole, kakor tudi drage nam pevce, vabeč jih. naj nas zopet kmalu pose-tijo. — Le nešteto „živio" in „na-zdar" klicev je bilo še čuti v tiho noč; — in odšli so! Človek, ki pozna tukajšnje razmere, se bode gotovo čudil, da se je cela stvar še tako dobro obnesla, kljub temu, da so Osemurni delavnik u železniškem prometu. Napisal Rudolf Šega. (Dalje.) Važno in pomembno za mnenje, ki vlada v angleških krogih, je zaslišanje kralj, železniškega nadzornika majorja Marindina, ki pove svoje na-ziranje o reformi dolge delavne dobe. On ni za zakonito skrajšanje dnevnega delavnega Časa. „Če tudi smatram bolj kot marsikdo drugi predolgi delavni čas za brezpogojno zlo, vendar nisem mnenja, da bi kazalo — vsaj za zdaj ne — zakonitim potom skrajšati delavno dobo železniških nastavljencev. In sicer vsled tega, ker smatram to za brezpotrebno in ker se zaželjeni cilj more na drug način doseči. Moč javnega mnenja zelo vpliva na vsakega in tako tudi na upravne svetnike železnic; noben upravni svetnik si ne upa prezirati javnega čuvstva, ki se je v tafeo silni meri pojavilo. Najnovejši izkazi našega trgovskega urada kažejo, da so se razmere v tem oziru že zbolj-šale. Celo Če z najnižjega stališča opazujemo, moramo pričakovati, da bodo vsi žel. ravnatelji priznali, kako slaba ekonomija je, če se dovoli, da delajo uslužbenci Čez mero, kako ima delo utritj enega moža razmeroma manjšo vrednost, posebno če se še dražje plača za delo čez Čas, in koliko nesreč se pri teh razmerah več zgodi. Razventega bo pa mora-liČno uplival tudi ukor trgovskega urada, posebno če c;* bodo objavili v časopisih, ali če bodo predložili korespondenco parlamentu. Tudi za to imamo izkušnje. Določena zakonita meja za delavni čas, meni Marindin, bi se skoraj ne mogla izvesti, ker so razmere in pogoji, pod katerimi delajo železniški uslužbenci na različnih delih ene in iste proge, zelo različni. Dočim n. pr. deseturni delavnik popolnoma zadošča za strojevodjo ekspresnoga vlaka, more biti na^ kaki lokalni železnici s počasno vožnjo strojevodja brez posebnega truda 13 ur v službi, ki je vsled pogostih od- morov manj utrujen nego prvi pri 8— \) urni nepretrgani vožnji. Pri signalnih stražnikih bi bilo skoraj nemogoče določiti, katere razmere bi dopuščale dvanajst — deset — ali osemurno delo, razven če bi se ozirali na vsak posamezen slučaj po svojih posebnih okolščinah in razmerah." S temi izvajanji se pač ne moremo strinjati, tudi glede angleških razmer ne; kajti prav iste razmere in različnosti imamo tudi pri posameznih industrijskih panogah, ki vseeno lahko izhajajo z osemurnim ali sploh s skrajšanim delavnikom. Popolnoma brezdvomno je, da se tudi v železniški promet lahko uvede skrajšano delavno dobo. Le resno voljo morajo imeti merodajni činitelji! Odsek, katerega je nato angleški parlament v to svrho izvolil, je po dveletnem Studiranju in razmotri-vanju leta 1892. podal svoje poročilo. Najbistvenejša vsebina tega poročila je sledeča: Predolgi delavni čas onih železniških uslužbencev, katerih razmere so preiskovali, je deloma v zvezi z načinom železniškega prometa najČešČe ga najdemo pri železnicah z velikim tovornim prometom . . . Dolgi delavni čas provzročajo tupatam slabe uprave, ali pa naval pri transportu, katerega bi pa lahko zabranili, če bi pomnožili število uslužbencev in zvečali potrebne tozadevne naprave. Kot kontrast tem razmeram vidimo veliki napredek pri železnicah London and North Western, Great AVestern, Midland Great "VVestern. Do tega napredka je prišlo s tem, da so se vedno in povsod ozirali na te nedostatke, da so izdali velike vsote za nove naprave, da so napravili dober tirni zistem in udobna odpočivališča za uslužbence. Odsek je prišel do prepričanja, da morajo in morejo železniške družbe splošno mnogo več storiti, da napravijo pametno mejo za delavni čas stroievodij, kurjačev in vlakovodij tovornih vlakov Popolnoma lahko se pripravijo za izvanredni promet, katerega provzročajo dirke ali prazniki aH večji tovorni transporti ali zamrznjeni kanali, in skrbijo za redne težko Če v zimskih mesecih s tem, da pomnože personal in napravijo potrebne korekture v voznem redu. Tudi oni zelo razširjeni nedostatek se da večinoma popraviti, da slede namreč dnevom s čezmernim delavnim časom posamezni dnevi s kratkim delavnim časom, ali pa, kakor na Škotskem, da delajo samo pet dni v tednu, tedaj pa nerazmerno dolgo na dan. V interesu varnosti naj bi delavni čas strojevodij, kurjačev in vlakovodij ne znašal več nego 66 ur na teden, oziroma 12 ur na dan. Vsekako je treba poudarjati, da ta redukcija delavnega časa ne bo vedno tudi uslužbencem samim po-všeči. V treh delavskih zvezah je skoraj gotovo manj nego ena četrtina vseh v železniškem obratu uslužbe- *d6J3lk nih ljudi; njihovi lastni člani niso^^ % S>* edini v zahtevi po skrajšanju delav^ ^ <%>\& t nega Časa; popolnega dokaza za*^^^^^?^. ali ono splošno navdušenje iafeei^ ^ % zvez stoječih uslužbencev ni. g (Dalje prihodnjič.) t&S\& ^ V v A* đ> ih ^ * gotovi organi, kateri bi lahko delali za veliko večji sprejem izletnikov, bili popolnoma gluhi; akoravno je bila cela stvar pravočasno alarmirana. Neki Človek, kateri sploh ni vreden, da bi se njegovo ime na narodnem stališču imenovalo, jo je odkuril isti dan celo iz Cerknice; menda zato, ker mu smrdi vsak narodni napredek. Obratno pa gre vsa čast vsem onim rodoljubnim gospem in gospodičnam, isto tako tukajšnji požarni brambi in njenemu načelniku, kateri so se veliko trudili, da smo sploh mogli dostojno sprejeti drage brate Sokole, kakor tudi gg. pevce. KoneČno kličemo bratom Sokolom kakor gg. pevcem: „pridite še večkrat med nas, da zbudite ljudi iz narodnega spanja, da z Vami potem skupno delujemo za prostost in izobrazbo našega naroda!" — Pika — Dnevne vesti. V Ljubljani, 20 julija. Kranjski deželni zbor bo sklican, kakor poročajo nemški li»ti, 10. septembru. Čim se izkaže, da ne bo mogoče doseči sporazuinlje-11 ja med strankami glede deželnozborske volilne reforme, namerava vlada deželni /bor takoj razpustiti in razpisati nove volitve. — Psovanje narodnega ženstva. Se dva meseca ni tega, kar je »Slovenec« na nečuven način psovnl in sramotil slovenske mladenke, ki so se v mladostni svoji navdušenosti na dan 23. maja pridružile oldiodu po mestu v proslavo Hribarjeve sijajne zmage, in že smo doživeli zopet nekaj podobnega. Xeki prismojeni pop je naplavil izlet v Varšavo in popisuje zdaj v »Slovencu« svoje doživljaje. Dolgočasne otrobe, ki jih veže; prepleta z vsakovrstnimi zabavljicami. Lotil se je tudi narodnega ženstva in je v svoji bornirani neotesanosti takole ozmerjal :To, kar imenujemo pri nas »narodna dama«, ima večinoma jako malo izobrazbe. Meščanska šola pomeni že nekaj velieega, višja dekli-sk a šola, ki je tako visoka, da se lahko iz nje učiteljica postane, pred stavlja pa pri nas najvišjo višino ženske izobrazbe. Marsikatera pa tudi ni prišla visoko čez ljudsko šolo, ako je bila pa eelo v kakšnem nemškem penzijonatu. nosi že glavo, kot da bi pozobala vse doktorate. Bolj še, kot izobrazbe primanjkuje našemu > inteligentnemu« ženstvu vzgoje. V »purgarskih« družinah, iz katerih se večinoma rekrntira naše narodno ž«>nstvo, vlada velikokrat bolj surov ton. kot pri kmetu in delaven. Današnja šola ne vzgaja čisto nič. ampak še kvari vzgojo. Družba in ves milje, v katerem se suce tako dekle, tudi nima nobenega vzgojevalnega momenta v sebi. Morda je p« hodila eelo z zavihanimi rokavi in izpodre-canim krilom okrog hleva in jo je samo kakšna ženitev ali kak drug poseben slučaj zanesel v drugačno okrožje. Vsled tega jo naše narodno ženstvo« predvsem jako malo narodno. Ako nosi včasih pri kakšni slovesnosti narodni trak ali prodaja kdaj pri kateri veselici za narodne namene šopke, razgledniee, slaščice ali tudi opojne pijace, se radi tega še ne more govoriti, da je ona v resnici tudi narodna. \Vs ^slovenski narod« si predstavlja v ozkem kroti in nizke kulture je taka »narodna ženska« večkrat jako samozavestna. Ponos bi te lastnosti ne mogel imenovati, ker ponos je sama na sebi lepa Čednost, zlasti pri ženski, prevzetnosl tudi ne, ampak to je neka čisto specifična lastnost slovenskih dam. kateri bo šele treba najti ime. Včasih menca okrog in viha nos, kakor da bi bila prva oseba v svojem okrožju in potem pokaže takoj spet s kakšno nerodno besedo ali nastopom, da ni zajemala z veliko žlico iz sklede olike. »Slovencev« pisač najbrž sploh ti i nikdar prišel v dotiko s krogi, ki jih tu psuje, saj se dandanes izobraženi krogi na Kranjskem kar najskrbneje ogibljejo (luhf)vnikov ali pa govori iz njega sama hudobija. Xa vsak na čin bo treba tem infamnim ljudem tako na prste stopiti, da bodo pomnili. Kar vam ni prav. tudi nam ne more hiti. Nemcem na Ogrskem se slaba godi. Madžari jih zatirajo, pošiljajo med nje madžarske učitelje zn uradnike, ki imajo namen Nemce •ulžariti. Zoper to pomadžnrenje :tev najpriinitivnejsih eksi-*ivic Nemcev se naši av-silno zavzemajo in tke, kako nečlove-i Ognskem. V O e s i e r r. o K. ter de-«rod-Ke in ozvana a vedno jčuo na po- madžareujc vseh Nemadžarov, na za-dušenjc vsakega pojava, ki naj bi dokaz««! razvijanje njih materinskega jezika; razumela so ta društva rediti pripravijenost poniadžarenja, ki je bila vedno dohiti zlasti v krogih nemštva pri nekaternikih. Vse urad-ništvo, kler, državni učitelji so sodelovali pii tem kot prostovoljni ali neprostovoljni, pogostokrat kot nad \ -e agresivni faktorji poinadžareva-nja. Pojem enakosti vseh državljanov pred zakonom se je vedno bolj izgubljal, Madžari so se čutili vedno bolj kot gospodujoč narod (Herren-volk), ki nima ne le pravice druge narodnosti v sebi spojiti, da bi ustvaril velik enoten narod, ampak eelo patriotično dolžnost zato, kar so si-slematiki šovinizma predstavljali eelo kot eksistenčno potrebnost, kot življenjske vprašanje za vladajočo raso.« — Vse res, kar je tu povedanega in sočutje bi imeli mi z Nemci na Ogrskem — č e b i s e nam S 1 o -v e n e e m d o p i č i e e tak o n e g o A i 1 o, kot je t u k a j p o p i s a -n o. Ka k o r delajo Madžari z X e m e i . tako delaj o v A v -stri j i Nemci s SI o v n c i. Kar je pri nas prav, to je na Ogrskem velikanski pregrešek. Pri n a s s m e X e m e e > Slovence m vse storiti, ogrskemu Ne m-eu se pa ne sme skriviti las, sicer zakriči vesoljno nemštvo o strašni krivici na svojem »Stammesbm-derju«. Taka. je nemška morala! Morala »Kultur« in »Herrenvolka«! Morala brutalnosti in sebičnosti! — Čemu? ^Nekdanji telovadec, a še vedno Sokol" nam piše: Dr. Ravnihar hoče biti kot starosta sokolske zveze utelešena nepristranost. Tako je obširno zatrjeval v „Narodu" in v svojem posebnem organu, ko se je trudil utajiti demonstracijo v Taboru vprizorjeno proti županu Hribarju. Kot glavni dokaz, da te demonstracije ni uprizoril, je navedel, da je v Pragi napravil županu Hribarju poset. Vsakdo se mora vprašati: čemu? Čemu je napravil dr. Ravnihar ta obisk? Župan je šel z mestno deputacijo na povabilo mesta Prage k sokolski slavnosti, kot zastopnik mesta ljubljanskega in torej ni bilo prav nobenega vzroka, da mu je dr. Ravnihar napravil obisk. Iz gole vljudnosti mu dr. Ravnihar tega obiska ni napravil in ga ni mogel napraviti, saj je vse prej kot županov prijatelj. Za časa volitve je dr. Ravnihar v svojem lističu delal proti županu in je tudi agitiral zoper to, da bi se „Sokol" udeležil nameravane bakljade. Spričo takega razmerja je poset iz prijateljstva in iz uljudnosti pač nekaj skrajno neverjetnega. Kot starosta sokolske zveze dr. Ravnihar pač tudi ni imel dolžnosti, da napravi tak obisk. Dr. Ravnihar j-moral napraviti različne obiske, a praškim gospodom, ne pa tudi gostom. In župan TIribar je bil gost mesta Prage. Ali se je hotel Ravnihar v Pragi pokloniti Hribarju kot županu ljubljanskemu.-' Kaj neverjetno, saj župan v Pragi ni imel nič opraviti z domačim sokolstvom. Čemu torej ta poset, ki ga zdaj dr. Ravnihar tako izdatno fruktificira v svojo obrambo? Čemu? Ali se je morda dr. Ravnihar na potu iz Tabora domislil, da je s svojo demonstracijo pravzaprav storil veliko nerodnost in je hitro napravil omenjeni Čisto nepotrebni poset, da bi se potem mogel nanj sklicevati. Kot dokaz, da so ljudje slabo videli in napačno tolmačili njegov nastop v Taboru ? — To SO pa ličil „Slovenec" se je s svojo brzoj avko z Dunaja, da je dr. Bezjak že imenovan ravnateljem I. drž. gimnazije grozovito blamirah To ga zdaj boli, da bi se najraje razjokal onemogle jeze, saj so ljudje zdaj spoznali, kako lahkomiselno in brezvestno farba občinstvo. Svojo jezo stresa seveda na nas. V vseh vari-jacijah nas psuje, niti enega dobrega lasu ne pusti na nas. Za vsako ceno bi rad občinstvu dopovedal, da tudi pri „Naroduu ni vse zlato, kar se sveti. Kaj bi revež dal, Če bi nam mogel kaj takega očitati, kakor je bila njegova brzojavka z Dunaja, da je dr. Bezjak že imenovan. V svoji srditosti se je spravil nad dopis iz Pariza, ki smo ga priobčili v četrtek 18. ji iija in ki je poročal o vele-znam^nitem dogodku, o vojnem balonu, ki se da ravnati. Stvar je svetovnega pomena, v vojaškem in v prometnem oziru, in o njej poročajo vsi veliki listi. Slučaj, da imamo ravno zdaj prijatelja v Parizu in da smo bili v stanu poročati o tem dogodku istočasno kakor največji nefrancoski evropski listi, je razžalo-stil „Slovenca" v dno njegove duše. Kako naj mirno prenaša, da ima „Slov. Narod" o tej stvari boljšo poročilo kakor marsikak velik list, da je „Slovenski Narod" o tej stvari poročal istočasno kot nekateri svetovni listi, ki imajo ogromnih sredstev na razpolaganje. In znesel se je nad nami, vrli „Slovenec" in nam zabrusil v obraz: „Včeraj je „Narod" v treh kolonah na uvodnem mestu v dopisu iz Pariza popisal, kako se je pred štirinajstimi dnevi tam dvignil v zrak vojaški zrakoplov „Patrie", o katerem smo mi poročali že nekako pred dvema tednoma." Pasja dlaka — pri „Slovencu" so pa tiči. Ti pa znajo. To je naglo poročanje. „Slov." je že pred dvema tednoma poročal to, kar se je zgodilo šele v nedeljo, dne 14. t. m. pri „narodni slavnosti" v Parizu. „Berliner Tageblatt", ki ima o tem uvodni članek, „N. Fr. Presse", „Zeit" so kakor mi poročali šele te dni o tem res velevažnem dogodku, „Slovenec" pa je zanj vedel že pred dvema tednoma torej kakih deset dni, predno seje zgodil. Vsa Čast! Sprejmite, visokočislani kolegi v peresu, izraz našega neomejenega občudovanja. — Predsednik „Slovenske Matice" gosp. dež. Šolski nadzornik Fran Leveč je z dopisom z dne 17. t. m. naznanil društvenemu odboru, da odlaga svoje častno mesto in da izstopa tudi iz odbora. Povod demisiji je dala zahteva več društvenikov, naj se skUČe izredni občni zbor „Slovenske Matice", na katerem bi imelo priti v razpravo tudi postopanje g. dež. šolskega nadzornika v znani Profrovi aferi. — Izgredi v Železni Kaplji in Žitarivasi na Koroškem so bili predmet obravnavi, ki se je vršila prošli teden pri c. kr. sodišču v Do-brli vasi. Tožilo je c. kr. državno pravdništvo in obtožencev je poleg Krassnigga in Košičevega PepČka še 27, med njimi trije učitelji in oba Seifrizova sinova. Obravnava Še ni končana in se je preložila, da se zaslišijo nove priče in obtoženci, kateri ta dan niso prišli k obravnavi. K temu piše „Mir": Za danes hočemo poudariti nekaj, kar kaže našo jnstiČno upravo v najslabši luči, ako že naravnost ne rečemo — škandalozni. Kot zastopnik državnega pravd-ništva funkcij onir a pri tej obravnavi — d o b r o 1 s k i n a d -učitelj Dreo, ki je sam zagrizen nasprotnik Slovencev, pristaš nemško - nacijonalne stranke, pristaš onega Sei-friza, katerega sinova sta obtožena, za katerega je sam agitiral z vsemi silami, kije gotovo vseskozi odobraval počen janje dr. Krassnigga in drugih na shodih v Železni Kaplji in Žitarivasi. Obtoženi so tudi trije njegovi kolegi učitelji. In tak Človek, tak strankar bodi javni toži-telj v tako izključno politični pravdi, kakor ravno ta! To je škandal, kakoršenje mogoč samo na Koroškem. Z vso odločnostjo zahtevamo, da pošlje c. kr. državno pravdništvo k nadaljnim obravnavam v tej zadevi kot svojega zastopnika c. kr. uradnika, od katerega moremo pričakovati, da bo storil svojo dolžnost. Dreo je že pri zaslišanju obdolžencev pokazal vso svojo nemško nacijonalno pristranost, kajti polagal jim je odgovore naravnost na jezik, ko jih je sodnik izpraševal, zakaj so šli na shode. „Kaj ne poslušat ste šli? tako je vsakemu rekel — zastopnik državnega pravdnika, ako obtoženec ni znal hitro odgovoriti. Zahtevamo torej, da c. kr. državno pravdništvo stori svojo dolžnost v tej zadevi, sicer mu smemo z vso upravičenostjo očitati, dane zna varovati nedotakljivosti postave, dajo samo krši s svojo politično pristranost j o. Ako pošilja svoje uradnike k popolnoma privatnim obravnavam, naj paČ stori to tudi takrat, kadar gre za strogo politične stvari. Sicer pa priporočamo vso zadevo državnim poslancem. — V Št. Lovrencu na Dolenjskem je birma. Škofa stražijo orožniki in zapriseženi klerikalci, zakaj ljudska nevolja proti šentlovrenškemu župniku je velikanska. Nadučitelj g. Potokar ni pustil razobesiti na šolskem poslopju zastave Predsednik krajnega šolskega sveta ga je zaradi tega brzojavno tožil pri politični oblasti! — Politično sleparjenje goriških klerikalcev- Slovenski klerikalci in laški liberalci so na Goriškem v najčednejšem objemu in delajo v najlepši slogi proti koristim goriških Slovencev, kar zlasti spričuje moto-viljenje z novim deželnozbor-skim volilnim redom, ki naj tretjini laškega prebivalstva zagotovi krivično večino v deželnem zboru in odboru. Ker je dr. Gregorčič dež. odbornik in „Gorica" njegovo osebno glasilo, zato ta list hvali imenovani volilni red in govori celo o napredku. To je sleparjenje javnosti in norčevanje iz nje. Najprej so se klerikalci v deželnem odboru zmenili za novi volilni red z Lahi, v zbornici so ga sprejeli, potem hvalili, ko je pa zavreŠčalo po deželi, so hitro izkoristili vreščanje v svoje strankarske namene, začeli so tudi oni vreščati proti krivičnemu volilnemu redu, sedaj pa, ko se je bati, da se uzakoni ta krivica, so zopet taki kakor v deželni hiši: vsi vneti za krivico in komaj čakajo, da dobi potrjenje. Stališče goriških Slovencev pa je to : hočejo pravičen d e -želnozborski volilni red, odgovarjajoč odnosajem v deželi, torej tak, ki jim da večino v deželni hiši, kakor priti če. Drugega ne marajo. Kdor se za drugega ogreva, je izdajica, slepar in koristolovec. — Ntpad na tlivensto posest Če je kak Nemec imenovan za uradnika v slovenskem kraju, se vlada in Nemci izgovarjajo, da je bil prednik Nemec, da mora torej posestno stanje ostati. Kako hinavsko je za-htevanje t?gi načela, vidimo v najnovejšem času. V Grobelnem sta bila doz daj zmirom pri pošti vsaj dva uradnika, ki sta bi]a zmožna slovenščine. Zdaj hočejo vriniti Nemca Mi-telhamerja z Gornjega Štajerskega. Mitelhamer je bil doslej v Laškem trgu. Na mesto umrlega slovenskega dež. sodnega svetnika v Laškem trgu dr. Pfefferja pa hočejo Nemci spraviti tudi Nemca, in sicer TVagnerja iz Šmarja. Slovenski poslanci se morajo pač z vso silo upreti takemu drznemu ponemČevanju. — Ljudska posojilnica v LJubljani — in narodnost. Celjski „Narodni listu piše: Daleč po Slovenskem znani „Marijin vrelec" v Gaberniku v rogaškem okraju je postal lani last klerikalne „Ljudske posojilnice" v Ljubljani. Posojilnica je hišo prenovila. Seveda je dal napraviti ta klerikalni slovenski zavod na hišo nemški napis: „Marien-Quelle vorm. G. Regorschegg", ki je naravnost sramotilen za izključno slovensko okolico. Odjemalci so tudi sami Slovenci. Tako daleč sega narodnost pri klerikalcih ! — Peticijo za slovensko vseučilišče in sploh slovenske šole je vložila občina Boštanj ob Savi. — Parlamentar — v Ljubljani. Parlamentiir, list za vseslovansko misel, se tiska odslej v Ljubljani, in sicer pri Dragotinu Hribarju. — NOV Slovenski Ust. Dr. Korošec namerava, kakor poroča „Narodni list", ustanoviti nov Časopis, ker sta „Slovenski Gospodar" in „Naš Domu v zadnjem Času zelo nazadovala. — Promocija. Na graškem vseučilišču je bil danes promoviran za doktorja prava g. Gustav Rosina. Čestitamo! — Odvetniška vest. Odvetniški kandidat g. dr. J o s i p Oblak je vstopil v pisarno slovenskega odvetnika g. dr. F e r d a M ii 11 e r j a v Celovcu. — Iz davčne Službo. Definitivni davčni pristav g. Franc Pre- dal i č je premeščen iz Metlike v Kočevje. — Stavbtnska vest. Stavbeni praktikant gosp. Ivan C a p e k je imenovan za stavbnega pristava pri državnem stavbnem uradu na Kranjskem. — Merosodna vest. Za predstojnika merosodnega urada v Novem mestu in za računovodjo tega urada je imenovan okrajni tajnik gospod Anton S p r o c. — Dijaško podporno društvo „Rađogoj" je izdalo poročilo o svojem delovanju odi. 1893. dol. 1 Iz tega poročila posnemamo: „Rado-goju" je dal temelj Josip Gorup, ki je dal 10.000 kron v svrho, da se osnuje podporno društvo za slovenske akademike. Neumornemu delovanju g. Ivana Hribarja se je posrečilo, da se je tako društvo osnovalo že 1. 1893. Med prvimi ustanovitelji je bil pokojni vladika Strossmaver. ki je daroval 1200 kron, veletržec Fran Kalister, ki je tekom let daroval 8000 kron, in veletržec Fran Hren, ki je prispeval 1080 kron. Ustanovna glavnici društva je znašala 34 040 K Ta glavnica jedo kon 1. šol. leta narasla na 41514 kron 07 vinarjev. Na podporah je društvo doslej razdelilo za naše slovenske razmere ogromno vsoto 40.5 90 K 3 2 v. Od 1. 189 do konca lanskega šolskega leta je podpiralo 81 pravnikov, 84 modroslov-cev, 21 medicincev, 20 tehnikov, 7 konservatoristov in po 1 veterinarca in slikarja. Med podpiranci je bilo 149 Kranjcev, 47 Štajercev, 13 Primorcev in 6 Korošcev. Izmed podpi-rancev jih je študiralo 135 na Dunaju, 57 v Gradcu, 22 v Pragi in 1 v Inomostu. Iz navedenih kratkih podatkov je razvidno, kako blagodejno in slovenski učeči se mladini koristno je bilo „Radogojevo" delovanje. Društvo bi gotovo storilo še več, kakor je, ako bi mu bilo dovolj potrebnih sredstev na razpolago. Koliko prošenj za podporo je moral „Rađogoj" v zadnjih letih zavrniti zgolj iz tega enostavnega vzroka, ker mu je nedostajalo potrebnih gmotnih sredstev! Zato je rodoljubna dolžno.-t vsakega zavednega Slovenca, da podpira to društvo z vsemi močmi. Društveni načelnik je župan in drž. poslanec Ivan Hribar, podpredsednik dr. Fran Novak, tajnik dr. Gregor Žerjav, blagajnik nadin-ženir v p. Fran Žužek, odborniki pa dr. Iv. Tavčar, Iv. Plantan. Andrej SenekoviČ, dr. K. Trii-ler, dr. Gustav Gregorin, Sla-voj Jenko, dr. Iv. Kos, Veko^ Legat, dr. J o s. Sernec in dr. JakobSchegula. — Simon Gregorčičevo čitalnico v Vegovih ulicah Štv. 2 je obiskalo od 13. do 19. t. m. 559 ljudi, tedaj po SO čitatelje v na dan. — 41. obletnica bitke pri Visu je danes. Naš sotrudnik Vatroslav Hol z je menda edini v Ljubljani še živečih udeležencev te slavne namor-ske bitke. Ukrcan je bil kot prepro.< pomorščak na oklopnici rPrinz En« gen", katere poveljnik je bil ta mesec v Ischlu umrli umirovljeni admiral Alfred vitez Barry. — Nedeliski počitek. Deželni zakonik, ki prinaša spremembo nared be glede nedeljskega počitka, obsega sledeči razgias dež. vlade Kranjske člen XI. dež vladnega razglasa z dne 25. oktobra 1905 dež zak. št. 1 '■ se preklicuje in se ima sledeče glasiti: Člen XI. Trgovinska obrt. 1.) V deželnem stolnem mestu Ljubljani in v krajih, navedenih v Členu II je izvzemši izjemne slučaje, ki so navedeni v Členu XII , ob nedelja dovoljena prodaja le svežega sadja od 7. do 10. dopoldne. 2.) V mestih Novo mesto in Kočevje je dovoljen ob nedeljah nepretrgoma obrat vseh trgovinskih obrti in sicer v Novem mestu od S. dop. do 1. pop. v Ko Čevju pa do 7. zjutraj do opoldne. A' drugih krajih dežele je dovoljen ob nedeljah obrat vseh trgovinskih obrti od 7. zjutraj do 1. pop. razen ko obhaja dopoldanska glavna služba božja. — Te določbe so stopile v veljavo od 18. t. m. naprej. — Tovariši abiturijenti! Dne 20., 21. in 2 2. velikega srpana se vrši jugoslovanski abitu-rijentski sestanek v Dubrovniku. Glavna svrha sestanka je medsebojno spoznanje in informiranje Poučiti se hočemo o moralnem iu materijalnem stanju jugoslovanskega dijaštva. Sestanek je torej izključno dijaški in informativen, brez ozira na politično naziranje. Kajti le, ako *e res in temeljito spoznamo, ako proučimo prilike in neprilike naših tovarišev, moremo nastopati skupno za naše interese, moremo na realni podlagi gojiti jugoslovansko vzajemnost. Da nam pa je edinstvo za naš obstanek v boju napram vedno prodi-rajočim tujim narodom neobhodno potrebno, ve vsakdo. V slogi je moč! Poleg tega imamo pa tudi priložnost ogledati si znamenitosti južnejših (Dalje v prilogi). 2. Priloga »Slovenskemu Naroair si 166, dne 20. julija 1907. krajev. Ker se nudi ugodna prilika, zato se pričakuje, da se čim večje število tovarišev priglasi. Skuša se, da se bo mogoče vsakemu udeležiti z malimi stroški. Program sestanka v kratkih potezah je: 1.) O jugoslovanski ideji. 2.) O kulturnih težnjah Hrvata, Srba, Bolgara, tovarišev iz Bosne in Hercegovine ter Slovenca. S.) Stanje jugoslovanskega dijaŠtva {glavna točka). 4.) Naše bodoče delovanje v narodu. Štajerski in koroški tovariši potujejo skozi Ljubljano, kjer se jim pridružijo ljubljanski in iz drugih krajev. 18. avgusta se priredi na Reki koncert in zabaven večer, kamor prihite tudi bratje Hrvati. Udeležba če biti velika, zato se prosi, da se vsak, ki se je odločil, da se udeleži, osebno prijavi. Priglasiti se je treba do 1. avgusta. Poleg abi-turijentov se morejo udeležiti tudi tovariši visokošolci in srednješolci. Natančnejši podatki in informacije se objavijo v slovenskih časnikih. Stroški z R^ke znašajo 50 K. Dose-daj je priglašenih okoli 000 abituri-jentov in akademikov, med temi okoli >0 Slovencev. Priglase je pošiljati na naslov: Fr. Košir, abiturij en t, Ljubljana, Gradišče 4 II. ^za ljubljanski i entr. odbor). — Umrl je danes dopoldne v Ljubljani upokojeni c. kr. vojaški oficial gosp. Franc Neumann. Pogreb bo jutri popoldan ob Štirih. — Poroči se v torek na Humu pri Rožeku na Koroškem gosp. dr. Ivan Arnejc, gimn. suplent v Ljubnem z gdč. Irmo Pretten-hoferjevo iz Gradca. — Na občnem zboru zadruge gostilničarjev in kavarnarjev v Kamniku dne 1*. t. m. so bili izvoljeni sledeči gospodje: Josip F ajdi-ga kot predsednik, Ivan Ter p in c kot namestnik, kot odborniki pa: Kari Prelesnik, Miha R e b e r n i k , And. Svetlin in Peter Žerovnik. Namestniki so gg.: Tomaž Bergant, Ivan Sušin in Alojzij Ponikva r. Sklenilo se je tudi, da se predloži peticija na občinske urade, okrajno glavarstvo in deželni odbor, da bi se tudi od privatni b oseb pobiral davek od vina, ker ga posebno v Kamniku privatni skoro več popijejo kakor po gostilnah; dalje da se pivovarnam, katere dovažajo pivo v Kamnik in okolico, napove strog bojkot, ako bi še nadalje prodajali pivo pod ceno, katera je običajna v gostilnah; isto se zgodi tudi izdelovateljem soda vode. Soglasno se je sklenilo, da se mora s 1. avgustom pivo prodajati po 22 v vrček oziroma steklenica; kdor pa ne bo slušal sklepa zadruge, se bo kaznoval z globo od 5—50 K na korist zadružne blagajne. Okrajnemu glavarstvu se je naznanilo, da bi se pri oddaji gostilničarje obrti cziralo na nasvete in sklepe zadruge, kakor tudi da gori omenjeni urad prepove točenje piva po prodajalnah, ker imajo te pravico samo prodajati v zaprtih steklenicah itd. — Za Gregorčičev spomen k priredijo vasi Rakek, Uaec in trg Planina na Uqcu pri g. A. Belletu v nedeljo, 21 t m., veliko ljudsko sav-nost. Spored: Prolog, Društvena godba iz Ljubljane, Postojnsko pevsko društvo, čarovrii kabinet, prosta zabava. Vinski, piv?., i š.jtor z različnimi jest-vinami, kavarna, na ražnu pečeno meso. Izletnikom k tej veselici so pri popoldanjskih vlakih ob rakovskem kolodvoru, k večernim v akom na Uncu vozovi brezplačno na razpolago. Izlet na to veselico se spoji lahko z dopoldanskim poletom v Škoeijansko jamo ali na Cerkniško jezero, in bodo v ta namen izletnike spremljali od komiteja najeti vodniki. Kdor hoče torej 21. dopoldne na Cerkuisko jezero ali v Škocijan, naj se prijavi do sobote, 20. t. m., zjutraj pri g A. Do micelju na Rakeku, kjer bo tudi preskrbljeno za kosilo. Ker se čuje, da se ne zanima samo tukajšnje občinstvo za to veselico, temveč tudi širši, oddaljeni krogi iu ker pride mnogo domačih krasotic pomagat k uspehu te prireditve, upamo, da bode udeležba zelo mnogobrojna. Veselica se prične ob treh popoldne. — Nesnška zagrizenost, V Vodmatu št. 36 v hiši strojarja G-a-orga Mergenthaierja stanuje neki čevljar. Ko je Mergenthalerjev sin pretepal Čevljarjevega vajenca, se je mojster potegnil za svojega vajenca. S tem se je grozno zameril gospo darju. Še pred časom mu je Mergen-thaler odpovedal stanovanje in sicer izrecno zaradi tega, ker se je mož zavzel za svojega vajenca. Pa še več. Mergenthaler je odpovedal stanovanje tudi še tistim strankam, ki z rečenim čevljarjem občujejo. Pribili smo to, da se spozna nemška zagiizenost, zakaj rečenemu čevljarju itak ni nič za stanovanje v Mergenthalerjevi hiši. Po zimi je Čevljar prosil, naj mu da hišni gospodar malo okna popraviti. Mergenthalerjev sin Adolf je na to v imenu svojega očeta rekel Čevljarje-vemu sinu: Reci svjemu očetu naj prinesejo en Škaf, jim bom dal kravjega, da bodo okna zamazali. In ga. Emilija Mergenthaler se je izjavila: Sie brauchen j a nicht zu liiften. Sa- mo denar iz slovenskih rok diši tem ljudem in norčujejo se iz domačinov, ker imajo slovenski čevljarji in drugi odjemalci premalo moštva in samozavesti in dajejo zaslužek nemškim zagrizencem namesto da bi se držali narodnih ljudi. — Dar. Dunajski župan dr. Lueger je daroval „Ljubljanski dijaški in ljudski kuhinji" 50 K. Kakor znano, ga je zadnjič, ko se je dr. Lueger peljal skozi Ljubljano, nekaj žensk s Kosovko na čelu počastilo in je Kosovka zlezla v vagon k njemu ter mu izročila rpušeljcu „iz nageljna rdečega in rožmarina nemškega1'. Ker pa ima „rožmarin svoj duh, naj bo zelen al' pa suhu in ko je dr. Lueger zvedel, kdo so bile tiste ženske, zlasti pa darovateljica „pušeljcau, je poslal omenjeno vsoto, da se na ta način zahvali za izredno darilo. — Podružnica sv. Cirila in Metoda za jeseniško občino ima svoj občni zbor v nedeljo, 28. t. m. ob 3. popoldne v restavraciji g. E. Guština. V slučaju nesklepčnosti se vrši občni zbor pol ure kasneje pri vsakem številu navzočih Članov. Daevni red: Pozdrav prvomestnika, poročilo tajnika in blagajnika, volitev odbora in podružničnega zastopnika za veliko skupščino, slučajnosti. — Odlikovan domač obrtnik. Gosp Albin H u p t m a n, pekovski mojster na Jesenicah, ki je bil pred kratkim odlikovan v P ar iz u z zlato kolajno, je dobil na mednarodni razstavi za pecivo v Budimpešti novo odlikovanje. Prisojena mu je bila srebrna kolajna, česar celo velike, tamkaj zastopane firme niso mogle doseči. — Dober svet. Zdravnik dr. Plečnik je na glasu kot vnet klerikalec. Tako je vnet, da tega svojega klerikalaca nikdar ne pozabi. No, pride dan, ko bomo malo obračunali ž njim. Za danes mu pa svetujemo, naj malo pazi, kako njemu blizu stoječa oseba govori o Slovencih, zakaj naveličali smo se že poročil, ki govore, da ima dotična oseba vtdno na jeziku „\Vindisches Gesindei4, „Slovenische Pakaschu in kar je takih lepih besedi. Capito, gospodine dr. Plečnik? — Predstava slovenskih igralcev v Mokronogu bo jutri, v nedeljo, 21. t. m. ob osmih zvečer v dvorani g. Ignacija Majcena. Predstava v Novem mestu se je po nasvetu g. prot. Germa, ki se zelo zanima za to prireditev, preložila na 15. avgusta. Na tem gostovanju nastjpi po daljšem presledku zopet gospa Kreisova v vlogi gospe Hostnikove. č;ani našega gledališča nameravajo še nadalje gostovati na Bledu, v Bovcu, pri Sv. Luciji, v Tolminu, v Ajdovščini, na Vranskem, v Šoštanju, Žalcu, v Krškem in v Radečah. — Ribniški Sokol vabi svoje člane na izredni občni zbor, ki bo v n e d e 1 j o, 2 8. julija v gostilni br. Andreja Podboja. Začetek ob treh popoldne. Vsi izven Ribniee stanujoči bratje se opozarjajo, da ne bodo osebno vabljeni. Na sporedu je volitev enega odbornika in G delegatov na občni zbor zveze kakor tudi volitev praporščakov ter poročilo o veliki slavnosti dne 8. septembra. — € roparskemu umoru kočija- Ž6V V Trstu. Tržaška policija je aretirala pretakle dni 2 osebi, ki sta bili sumljivi da sta ivršili roparska umora na kočijažih Prazniku in M> horoviču. Izkazalo se je, da sta popolnoma nedolžni. Tisti človek, ki je naročil izvoščka Praznika kot M^ho-roviča — je bil star okoli 23 do 28 let srednje velikosti, temne polti, polnega obraza, majhnih, gostih gori zavihanih rjavih brk, kratke neo-strižene brade, nekoliko temnejših las in po obleki soditi delavec v praznični obleki. Klobuk je imel črn, mehak, širokih krajev, spredaj nekoliko potlačen. Govori tržaški laški dalekt. Policija je razpisala novih 500 K onemu, kdor bi jo pripeljal na sled morilcu Mohoroviča. 100 K pa dobi, kdor pove, kdo je imel pretekli mesec enega izmed dežnikov, ki so jih našli v vozeh umorjen cev in ki jih je policija razstavila v izložbenem oknu. Kako radodarna je tržaška policija! — Napad na policijskega uradnika. V Trsta je bil policijski oficijai Zafutta napaden od treh lopovov, izmed katerih ga je eden udaril po glavi. Ker.sta pa bila dva policijska stražnika v bližini, so aretirali vse tri. Bakrene pločevine so mnogo cenejše. Osnovna cena znaša 305 K. — Nesreča pri kopanju« Kakor smo že poročali, je v četrtek utonil v vojaški plavalnici sanitetni vojak Friedberger. Po informacijah, ki smo jih dobili iz zanesljivega vira, je ponesrečene«* znal popolnoma plavati in je vtonii zgolj radi tega, ker ga je v vodi zadela srčna kap, kar so konstatirali pri raztelesanju tudi zdravniki. Komisija, ki se je se- stala na licu mesta, je konstatovala, da pri nesreči ne more nikogar zadeti krivda. Ako uvažujemo, da je voda na mestu, kjer je utonil Fried berger, samo 1 m 40 cm globoka, in da je bil ponesrečenec samo 1 minuto pod vodo, a so vkljub temu ostali vsi poskusi, ga oživiti, brezuspešni, je pač jasno, da je utopljenca brez dvoma morala zadeti srčna kap. — Ribniški Sokol priredi 8. septembra veliko slavnost z razvitjem prapora in javno telovadbo Vabila bodo pravočasno na bratska in druga društva vposlana. Sodeluje polnoštevilna ljubljanska društvena godba. Slavnost se vrši ob vsakem vremenu. — Dr. Frank zopet potegnjen. Kako je znameniti pustolovec Stras-noff potegnil in pumpal zagrebškega dr. Franka, je znano. Vodja čiste stranke prava je pa sedel pred kratkim zopet na limanice prefrigancu. Vojaški begunec Janislav Tonedio je prišel k njemu in mu dopovedoval, da je predsednik tajnega in dobro organiziranega odbora, celokupnega 13. vojnega zbora nepremagljive StarČeviČeve stranke prava. Prosil ga je za 50 K podpore za njih list „Oistu. Frank si je dal prinesti eno številko tega lista. Tonedio je brž spisal par starčeviČanskih fraz in dr. Frank mu je dal 50 K in ko je predsedniku zmanjkalo denarja, dobil je znova pri darežljivem gospodu. Ker je pa Tonedio bil lumpacij prve vrste ter kradel in hotel ponarediti menico za 500 K, so ga prijeli in spravili na varno. Dr. Frank je pa silno slabe volje, ker ga je lopov tako zvito spravil ob denar. — Orožnisko posredovanje pri izplačevanju delavcev. Na Zidanem mostu je moralo orožništvo že parkrat posredovati pri izplačevanju hrvaških delavcev na ondotni postaji. Delavci morajo po 2 dni čakati na svoje zaslužene krone. Tudi se pritožujejo, da ne dobe toliko plačila, kot jim je bilo obljubljeno. Gospoda na Zidanem mostu svojih delavcev pač ne smatrajo za ljudi. — Poučno potovanje in tečaj za planšarstvo priredi deželna plau-šarka šola na Zgornje Štajersko od 3. do 5. avgusta. Potovalo se bode po najuzornejših planinah Zg. Štajerske. Med potovanjem bodo predavanja in poučne demostracije o zboljšanju planinskih pašnikov, ogled živine na planini, ogled živinorejskih zadrug itd. Tega zelo zanimivega potovanja se lahko udeleže tudi kranjski kmetovalci. Ako se jih zglasi zadostno število, prevzame vodstvo potovanja iz Ljubljane mlekarski nadzornik Legvart. Zglasiti se je najkasneje do 27. julija pri mlekar skem nadzorniku gosp. Legvartu v Ljubljani. — Šišenski „Sokol" priredi jutri popoldne pešizlet v Medvode in nazaj. Zbirališče je v telovadnici šišenskega rSokolau ob polu dveh. Želeti je, da bi se peŠizleta udeležili tudi starejši člani. — Gasilno društvo v Hote- dršici priredi, kakor smo že včeraj poročali, prihodnjo nedeljo, 28. t. m., na vrtu gosp. Korčeta javno veselico. Na sporedu je godba, sreČkanje, šaljiva pošta, razsvetljava, prosta za-lava in ples. Svirala bo narodna godba. Začetek ob treh popoldne, vstopnina 40 v. Cisti dohodek se porabi za napravo novega gasilnega orodja, zato se bodo preplačila hva-'ežno sprejemala. Ob neugodnem vremenu se veselica preloži na nedoločen čas. — Ustavljena kazenska preiskava proti bivšemu glavarju Vistar nijU> Iz Celja se nam poroča; Proti bivšemu okrajnemu glavarju V is tari ni j u se je uvedla kazenska preiskava, ker je bil obdolžen, da je pc neveril več tisoč kron, ki bi jih moral izročiti raznim po ujmah prizadetim posestnikom v brežiškem in kozjanskem okraju. Državno pravdništvo je zaslišalo več prič in odredilo obsežne poizvedbe v tej zadevi in je na temelju teh zaslišanj in poizvedb ustavilo kazensko preganjanje bivšega brežiškega glavarja Vistarinij a. — Ogenj v Dravljah. V četrtek okoli 4. ure popoldne je nastal v Dravljah pri hiši A. Kogoška p. d. „pri Bavantuu požar, kateri je upe-pelil dve poslopji. Gasilci iz Dravelj in Zgornje Šiške so bili precej na lici mesta ter so ubranili ognja sosedne hiše, katere so bile radi hudega vetra v veliki nevarnosti; delali so zelo požrtvovalno ter tudi pri goreči hiši rešili, kar je bilo mogoče, Požar je nastal najbrže po otrocih. Ponesrečeni je bil zavarovan za malo vsoto. To je letos že drugi požar v Drav-lji-h; zadnjič je gorelo 24. aprila pri hiši F. Dermastja, kjer je bila tudi zasluga omenjeuih gasilcev, da se ni ogenj ra.:siril na sosedne hiše, kjer bi bila potem vsa vas v nevarnosti. — Nenadna smrt- Kap je zadela delavca Matijo Žvana iz Če-šenoe pri Radovljici, ko je bil v torek pri posestniku Lovrencu Hajuriharju v Jerekah. — Umrl jO na gradu ČuŠperku včeraj 871etni komornik in major v p. g. Avgust pl. Rechbach. Truplo prepeljejo v Ljubljano. — V Kranju je umrl 75Jetni mesar m posestnik gosp. Ivan Šumi. — V Bazovici pri Trstu je umrl vrl narodnjak 421etni gostilničar Ivan Kovačič. — Ogenj« V Studencu je pogorel kozolec posestnika Ivana Li-parja do tal. Škode je 1000 K. Udarila je vanj strela. — Delovanje mostne posredovalnice za delo in stanovanja. Mestni trg štev. 27, telefon štev. 99. Od 12. julija do 18. julija je dela iskalo 10 moških in 37 ženskih uslužbencev. Delo je bilo ponuđeno 11 moškim in 37 ženskim uslužbencem. — V 35 slučajih se je delo sprejelo. Od 1. januarja do 18. julija je došlo 1496 delojemalcev in 1741 delodajalcev. V 957 slučajih se je delo sprejelo. — Delo dobe takoj moški: 3 gostilniški sluge, 5 trgov, slug, 4 pivovarniški delavci 1 oženjen kočij až, 9 konjskih hlapcev. Ženske 4 šivilje, 1 prodajalka začetnica, 3 natakarice, 3 gost. kuharice, 7 gost. deklic, 4 kuharice, 1 orož. kuharica, 16 deklic za vsako delo, 8 deklic k otrokom. — Dela iščejo moški: 1 strojnik, 1 pečar, 2 vrtnarja, več pisarniških slug. Ž e n s k e: Več prodajalk raznih strok, 2 sobarici in razni drugi posli. — Oddati je razna stanovanja, več meblo-vanih mesečnih sob in dijaških stanovanj. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko za odgovor. — Prostovoljnega gasilnega društva v Črnomlju slavnostno praznovanje 25letnice bo v nedeljo, dne 4 avgusta. Spored: V soboto, dne 3. avgusta: mirozov z bakljado. V nedeljo, dne 4. avgusta: 1.) Budnica. 2.) Sprejem došlih društev. 3.) Ob 8l .,. uri sv. maša v župni cerkvi. 4.) Ob 91 ,. uri pozdrav društev po načelniku pred gasilnim domom; potem dekoracija enajstero društveuikov s Častnimi svetinjami po velerodnem gospodu vodju okrajnega glavarstva in defiliranje. 5.) Ob 1. uri popoldne banket v Laknerjevem hotelu. b\j Ob 3. uri popoldne ljudska veselica na mestnem gričku. — Pri banketu in ljudski veselici svira črnomaljska mestna godba. Kdor se želi udeležiti banketa po 3 K kuvert, blagovoli naj to najkasneje do 28. julija javiti načelstvu. — Pijonir, ki je utonil 15. t. m. pri vojaških vajah v Ptuju, se piše Karel O j s tr š ek inje doma od Nove cerkve pri Celju. — Zidarska stavka v Mariboru je trajala 4 dni in se ugodno končala za zidarje, ki so dosegli najmanjšo dnevno plačo 3 K 50 h. Delo se prične ob 7. zjutraj in se konča ob 6. zvečer. — Nov brzo vlak med Dunajem in Ljubljano. Razen vsakdanjih brzo-vlakov bo vozil v času od 21. malega srpana do 2 3. kimavca nov dnevni brzovlak med Dunajem in Ljubljano. Odhod z Dunaja ob 8 uri 35 min. zjutraj, prihod v Ljubljano že ob peti uri in 14 minut popoldne. Odhod iz Ljubljane ob 11. uri 14 min. dopoldne, prihod na Dunaj ob 8. uri 40 minut zvečer. — Otvoritev postaje Bagni S. Stefano-Levade za občni promet. Do sedaj samo za osebni, prtljažni in omejeni blagovni promet urejena po-stajica Bagni S. Stefano-Levade ozkotirne krajevne železnice Trst - Poreč, otvorila se bo 1. avgusta 1907 kot postaja z vsemi odpravnimi pravicami. (Občni promet razen razstreljivega blaga) — V Globokem pri Brežicah se je 19. t. m. zjutraj ob pol 2. uri čutil precej močen potres, kateremu je sledil kmalu pozneje še drugi nekoliko slabeji, oba v smeri od juga proti severu. Škode ni povzročil potres nobene. « — Rožna dolina — deutsches Gebiet! Naš list je v svoji 146 štev. omenjal čenče graške nTagespošteu glede zadnjega poseta Slovencev v Št. Jakobu v Rožu. A glej! Zloglasna „Marburgercau z dne 18. 7. t. 1. že govori o „Windische Einfalle in deutsches Gebiet." Res, čudni geografi, ti naši Nemci! — — Kinematograf Edison na Dunajski cesti nasproti kavarne Evropa ima od danes do prihodnjega petka sledeči zanimivi vzpored: Ruski car v spremstvu kozakov, pogled po Indo Kitajskem, osveta alžirske oda-liske, pozlačeni hrošč, vesel dan pri gospodu Naeetu. Slike so dovršeno popolne. — Morski volk je požrl pri otoku Krku v sredo mladega fanta, ko se je šel kopat. Ker se sta že dve enaki nesreči zgodili v kratkem in ker je pogosto videti morske volkove tam okoli, jih pojdejo lovit. — Izkaz društvene posredovalnico slovenskega trgovskega društva „Merkur". V službo se sprejmejo: 2 poslovodja, 1 potnik, 1 kontorist, 8 pomočnikov mešane stroke, 2 pomočnika špecerijske stroke, 4 pomočniki manufakturne stroke, 3 pomočniki železninske stroke, 5 prodajalk, 4 učenoi. — Službe iščejo: 4poslovodji, B knjigovodij in korespondentov, 3 kontoa-risti, 14 pomočnikov mešane stroke, 4 pomočniki Špecerijske stroke, 4 pomočniki manufakturne stroke, 2 pomočnika železninske stroke, 4 pomočniki modne in galanterijske stroke, 8 kontoristinj, 4 blagajničarke, 8 prodajalk. — Posredovalnica posluje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti mali odškodnini. * — „Ljubljanska društvena godba" priredi danes v hotelu „Južni kolodvor" (Seidl) Kolodvorske ulice, koncert. Začetek ob polu osmih zvečer. Vstop prost. — Nesreče. Včeraj popoldne je padel z okna na hodnik v I. nadstropje hiše št. 7 na Rimski cesti 3-letni sinček ravnatelja pri »Zadružni zvezi« g. Branka Rašice in se tako poškodoval, da so ga morali oddati v deželno bolnišnico. — Istega dne se je igral na cesti v Mestni log delavcev 31etni sin Fran Cegnar. Kar pridrvi neki voznik in podere dečka, katerega je na obeh nogah k sreči le lahko telesno poškodoval. — V Kočevju je stroj lOletncniu delavčevemu sinu Slavku Suši desno roko tako poškodoval, da se mu drži samo še za kožo. — V Ribnici je padel z nekega drevesa llletni posestnikov sin Ant. Klein in si pri tem zlomil obe nogi. Oba poškodovanca so pripeljali semkaj z vlakom, od kolodvora pa z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. — Aretovan je bil včeraj 261etni delavec Anton Lap iz Most pri Kamniku, ker je doma v nekem prepiru hlapca Mihaela Plevela z nožem težko telesno poškodoval, potem pa pobegnil v Ljubljano, kjer so ga izsledili in oddali c. kr. deželnemu sodišču v preiskovalni zapor. — Nevaren postopač. Včeraj je popravljal vrata pri Dolenčevi šupi v Mestnem logu ključavničarski vajenec Svatoplug Mrvič. Ker je bila šupa odprta, je pozval, če je kdo notri, naj gre ven, ker bode vrata zaprl. Ker ni bilo nobenega glasu, je začel vrata zabijati. V tem hipu pa skoči iz šupe neki neznan postopač in začne Mrviča tepsti po glavi. Ker se je ta hotel proti nasilnežu braniti s kladivom, je lopov potegnil nož in začel z njim mahati proti Mrvicu, katerega je k sreči samo nekoliko z nožem opraskal po prsih, mu razparal srajco, potem pa ušel. — Našla je učiteljska pripravnica gdč. Jožefa Švigljeva na Ižanski cesti potno torbico, v kateri je bila večja vsota denarja. — Našel se je rujav pes z belo liso na glavi; dobi se v Spodnji Šiški št. 5*J v pritličju. — Jugoslovanske vesti. Bivši zagrebški župan umrl. V četrtek je umrl v Zagrebu bivši zagrebški župan Adolf Mošinskv de Zagrebgrad. Pokojnik je bil poljskega pokolenja. Njegov praded Fr. Mosz\ nski se je po prvi delitvi Poljske leta 1772. preselil s Poljskega v Slavonijo. Pokojni Mošinskv je bil somišljenik madžaronske stranke in je bil od leta 1892. do leta 1904. zagrebški župan. Ko je opozicija leta 1904. pri občinskih volitvah zmagala, je stopil zopet v vladno službo, kjer je postal banalni svetnik in v zadnjem času namestnik oddolnega predstojnika za nauk in bogočastje. — »P o k r e t o v« urednik na zatožni klopi. Zvonimir pl. Vukelić, ki piše pod psevdonimom Zyr Kapula v »Hrvatskem Pravu« se je čutil radi notice »Drznost opice konzul«, priobčene v »Pokretu« žaljenega in je vložil tožbo radi razžaljen j a časti proti odgovornemu uredniku V. W i 1 d c r j ti. Razprava o tej tožbi bi morala biti v četrtek dopoldne. Ker pa t oži terja k tej razpravi ni bilo, je \Vilderjev zastopnik dr. H i n k o v i ć predlagal, naj se obtoženca oprosti, čemur je sodišče tudi ugodilo. III. jugoslovanska u ni e t n i š k a r a z s t a v a. »Balkanska Tribuna« v Sofiji javlja, da se priredi 111. jugoslovanska umetniška razstava o Božiču v Pragi. To je pomota. V Pragi se pač priredi v kratkem umetniška razstava, toda ne jugoslovanska, marveč splošno slovanska. III. j u g o s 1 0 v a n s k a r a z s l a v a b o , kakor je že določeno, o k o 1 i Boži č a v Z a g r e b u. I. jugoslovanska umetniška razstava je bila v Belgradu, druga v Sofiji, tretja bo v Zagrebu, četrta pa prihodnje leto v Ljubljani. * Drobne vesti. N e s r e č a \ t u r s k e m p r e d o r n. četrtek je pri delu v turškem predoru več minerjev omedlelo. Trije izmed njih so padli v spodaj v rovu tekočo vodo in utonili, prodno jim je kilo mogel priti na pomoč. Vzroki nesreče Se niso znani. Železniško ministrstvo jo odposlalo na lice mesta posebnega ko niisarja, ki ima dognati vzrok nesreče. — A m e r i č a n s k i d v o b o j. V Szent Miklosu na Ogrskem so našli v šetnlišču mladeniča s smrtno rano v glavi. Povedal je, ila se piše Artur Dentaeh in da je žrtev ameri-čanskega dvoboja. Imel je ljubavno rasmerje s hčerko nekoga uradnika v Toinešvaru. ki ga je prisilil, da sta sreekala I vžigalicami, kateri da se ima ustreliti. Deutseh je potegnil krajšo vsigalieo in se nato v zniislu dogovora ustrelil. — Po / a r v Hamburg u. Vsled eksplozije petrolejske svetilke je nastal požar v skladišču tvrdke Wertheim in Stern v Hamburgu. Požar se je silno hitro razširil in uničil vse skladišče. Škode ji' več sto tisoč mark. Neverjetno ali resnično. Neka berolinska trgovska tvrdka pošilja svoje tiskovine berolinskim trgovcem ne iz Berolina, kjer ima pisarno, ampak z Dunaja, ker plača pri tem manj poštnine, kakor bi je plačala, če bi jih pošiljala iz Berolina, Pri vsakih 1000 komadih prištedi tvrdka po 4.50 mark. Poštnina za 1006 komadov tiskovin stane iz Berolina na Dunaj :U) mark, z Dunaja v Berolin pa 30 K. to je 25.50 mark. Stroški so torej za l.V < večji. * Prepoved eigaret na Kitajskem. Kitajska cesarica-vdova je bila pred kratkim pri predavanja zdravnika, ki je dokazoval nevarnosti cigaretnega tlima. Cesarico je to predavanje t a po prepričalo, da je prepovedala vsako kajenje cigaret v svojem cesarstvu. Vse cigarete, ki jih bo odslej dobila v dar, bodo pometali v jezero. Tudi dvorjanikom je prepovedano kaditi. * Uspešno poslujoč trgovec vsake stroke ve natančno, da sta informacija in varstvo najvažnejši sistem za lastnike trgovin, ker samo tako se lahko doseže največji možni dobiček. National-registrirna blagajnica nam daje priliko, da onemogočnjemo pomote in napake in s tem tudi izgube, daje nam pa tudi priložnost, da do-ženenio pridnost in zmožnost nastavljenec v. National-registrirna blagajnica Vam dovede informacijo, ta pa Vam pripravi dobiček. * Najnevarnejši nasprotnik avtomobila ]e. vsaj na Bavarskem divja svinja. Ze par slučajev se je primerilo, da je prevrnila avtomobil. DoČim ves svet prosi pomoči proti divjim avtomobilom, zahtevajo sedaj avtomobilisti varstva proti divjim pre- Telefonska in brzojavno poročila Dunaj 20. julija. Poslanska zbornica je danes še slabše obiskana, kakor včeraj. Nadaljevala se je debata o proračunskem provizoriju. Govorili so: laški socijalist Pittoni, nemški naprednjak Pergelt in MladoČeh d r. Stransky. Seja še traja, prihodnja seja bo v ponedeljek. Dunaj 20. julija O sestanku kralja Edvarda in cesarja Frau Josipa ni v tukajšnjih diplomat skih krog'h ničesar znanega. Dunaj, 20. julija. Danes ob treh je imel ministrski svet sejo, na kateri je določil termine za »sklicanje deželnih zborov. Budimpešta 20 julija V vasi Albertikirza v bližini T a r n o k a, kjer je ca letovišču ministrski predsednik dr. \Vekerle, so na padli roparji neko hišo in umorili v njej vse stanovalce Neki ko-čijaž je pripeljal baš v tistem tre nolku nrmo. Roparji so ga opa žili in takisto ubili. Oropano hišo so kenčno zažgali. Belgrad 20 junija. V zad njem času se zopet širijo razne lažnive vesti o Srbiji in kraljevi rodovini. Več listov je prineslo vest, da s^ namerava k olj Peter odpovedati prestolu na korist prestolonaslednika Gjorgja, oziroma princa Pavla. Pooblaščeni ste, da vse te vesti dementujete, ker so vse cd kraja do konca izmišljene Sofija 20 julija. Osrednji odbor „Zveze jugoslovanskih knji ževnikov in publicistovu je sklenil, da priredi letos III kongres jugo slovanskih književnikov in časni karjev na jesen. Kraj še ni določen. Osrednji odbor bo v tem oziru zaslišal še mnenja v zvezi združenih hrvatskih, srbskih in slovenskih društev. Potrograd 20 julija Policija je razpisala 5000 rublev nagrade za tistega, ki bi ji naznanil morilca generala Alihanova. Berolin, 20. julija. Iz Lisa-bone poročajo, da je bil danes v bližini mesta izvršen atentat na kraljico, ko se je peljala na sprehod v avtomobilu. Kraljica je bila samo lahko poškodovana. Pariz 20 julija. „Matin" javlja, da obišče angleški kralj Edvard še tekom tega meseca cesarja Frana Josipa v Išlu. New York 20. julija. V re publiki Ekvador je nastala držav ljanska vojna. Uporniki so nasko čili taborišče predsednika Alf ara, a so bili odbiti. Vabilo na 22. redno rio shp&o »Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani" ki se bo vršila u torek, dne 6. avgusta 1901 v Bohinjski Bistrici. SPORED: 1. Sv. maša ob pol 11. uri v župni cerkvi Sv. Nikolaja. II. Zborovanje ob pol 12. uri v hotelu „Triglav". 1. ) Nagovor prvomestnikovega na- mestnika. 2. ) Nujni predlog prvomestniko- vega namestnika. 3. ) Tajoikovo poročilo. 4 ) Blagajnikovo poročilo. 5.) Poročilo nadzorništsra. 6 ) Volitev prvomestnika. 7. ) Volitev štirih članov v druž- beno vodstvo.*) 8.) Volitev nadzorniStva (5 Člaoov). 9. ) Volitev razaodniStva (5 Članov). 10.) Predlogi in želje. Dan velike skupščine „ Družbe sv. Cirila in Metoda" bodi vsem Slo vencem narodni praznik, ki naj poživi in razširi oarodno zavest do zadnjega sela, v katerem se govori mili naš jezik. Zato vabimo na skupščino poleg onih, ki imajo po pravilih pri zborovanju posvetovalno in glasovalno pravico, tudi vse druge Slovence in Slovenke ter vse prijatelje slovenske mladine kot poslušalce in drage nam goste. Vodstvo »Družbe sv. Cirilo in Metodo"' V Ljubljani, dne 12. julija 1907. Za prvomestnika: Tajnik: Laka Svetec. dr. Ivan Svetina. DOSTAVEK: Po zborovanju bo skupni obed v hotelu „Triglav4. — Udeležencem se je zglasiti do f?. avgusta z naslovom: Hotel „Triglav" v Bohinjski Bistrici. Dne 6. avgnsta odhod iz Ljubljane (juž. kcld.) z oaebnim vlakom ob 7. uri 46 min. Prihod v Bob. Bistrico tb 10 uri 18. min — Odhod iz Celovca (jaz. kold.) ob 7. uri 5 min prihod v Bob. Bistrico ob 10 uri 18 min. Odhod iz Gorice rdrž kold) ob 6. uri 6. min prihod v Boh. Bistrico ob 8. uri 7 min — Odhod iz Trsta (juž. kold ) ob 7. uri 25 min. prihod v Bob. Bistrico ob 10. nri 42 min *) Imena onih članov, ki letos izstopijo, pa morejo zopet voljeni biti, natisnjeni so na zadnji strani glasovnic. Razširjeno domačo zdraviic. Vedru rečja povpraševanja po „Moll-ovem francoskem žganju in soli" dokazujejo uspeSni vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti utefiujoce, dobro znano ar.tirevma tično mazilo. V steklenicah po K 1 90. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A. M o L L, c. in kr. dvorni založnik na DUNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po dežel) je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, za znamovan z varnostno znamko in podpi Bom. 4 16—10 Ker se čimdalje bolj draie vsa živila, je skoro dolžnost opozarjati na živilo m poživilo, ki ga moremo pogrešati vsak dan manj, ki pa je ostalo vedno enako ceno, na Kathrei-nerjevo Kneippovo sladno kavo. Zrnata kava je kakor znano tako škodljiva za naše živce in pri tem kar nič redilna, zdravstveno Uko dra poceni slad v Katbreinerjevi kavi, na polovico zmešan z zrnato kavo, pa daje ukusno in redi (no kavino pijačo. Otrokom, Ženskam, bolnikom in takim, ki okrevajo, bi se morala dajati le Kathreinerjeva Kneippova sladna kava, ki ima priljubljeni okus zrnate kave ter je obenem lahko prebavna in krvotvorna. Pripravlja naj se tako, kakor je povedano na zadnji strani izvirnih zavojev, pri nakuoovanju pa naj se jemljo le ti z varstveno znamko žopnik Kneipp in z impnom Kathreiner. Resničen prihranek, okus in zdravje priporočajo rabo Kathreinerjeve Kneippovsladne kave v vsakem gospodinjstvu JVIotorna kolesa Voiturete. Laurin & Klemeni, delo. dr. Mlada Boleslav, Češko. Zahtevajte ilustrovan cenik podjetja za žarnice „Ideal" Hugo Pollak DUNAJ, VI. Wallgasse34. Cena, lepa svetloba brez inštalacije in nevarnosti, Poraba l*/4 kr. na uro. 3911 38 k na Oblastveno varovano! ICH DIEN AHftiflichterBaisaa JLTfiftfTv ti ftrfSrtto M 129—28 Vsako ponarejanja kaznivo! Edino pristen fe Ttiierryjev balzam z zeleno varstveno znamko z nuno. 12 majhnih ali ti dvoj-natih steklenic ali velika specialna ateklenica 8 patentnim zaklopom K 6'—. Thierryjevo centifolijsko mazilo za vse, še tako stare rane, vnetja, poškodbe itd. 2 lončka h 3 60. Pošilja Be samo po povzetju ali denar naprej. Te dve domači zdravili ste kot najboljši Hploauo maui iti HtMrogla« ni Naslavlja naj se na lekarnarja A. Ttiierry v Pregradi pri Rogaški Slatini. Zaloge po skoro vseh lekarnah. Knjižice s tisoči izvirnih aahvalnih pisem zastonj in poštnine prosto. Proti zobobolu in gnilobi zob izborno deluj« dobro znana antiseptična Melusine ustna in zobna voda ki utrdi dleano in odstranjuj m neprijetno sapo iz ust« 1 stellieniea s navodom 1 BI gorodnemu gospodu M. Levstiku, lekarnarja v Lj ubijani. Vafia izborna Melasine ustna in zobna voda je najboljše sredstvo zoper zobobol, odstranjuje neprijetno sapo iz ost in je noprekosljiv pripomoček proti gnjilobi zob, zato jo vsakem □ najtopleje priporočam. Obenem pa prosim, pošljite Se 3 steklenice Melos, ustne in zobne vo le. Dovolim, da to javno oznanite, ker je res hvale vredno. Leopold oangi, mestni tajnik. Metlika, 84. aprila 1906. Dež. lekarna MIL Leusteka i LJubljani; Rešljiva cista it. 1 ooieg novozgrajenega Fran Jozelovegs mbU. mo*tu. 13—29 Darila. Upravništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Častita rodbina Fr. Čuden v Ljubljani K 5-— mesto venca na krsto g. Janezu Sumi. — Na zadnjem sestanku abiturijentov c. kr. II drž gimnazije v Ljubljani gg. prof dr. Jos. Pip-penbacher, Ign. Fajdiga in Jos. \Vester a K , abit. M Dežela K 1- , ostali abit. skupaj K 2 60 (skupaj K 960) — Gospod F S. Skrabar v Ljubljani K 2'— mesto prispevka za venec umrlemu kolegu gospodu I. Rantu. Skupai K 16 60. Srčna hvala. Za „Učiteljski konvikt": Častita rodbina Fr. -udnova v Ljubljani K 5 — mesto venca na krste g. Janezu Šumi v Kranju. — Lepa hvala! Vsoto smo izročili g. Dimniku. ■ i Slovenci In Slovenke I Ne zabite družbo sv. Cirila In Metoda I Umrli so v Ljubljani Dne 17. julija: Marija Radej, poštnega uradnika žena, 28 let. Križevniške ulice 7. srčna hiba. Dne 18. julija: Rozalija Adler, gostija, 71 let. Radeckega cesta 11. Amentia peri-narditis. — Meta Zupančič., krošnjarica, 84 L Radeckega cesta 11. Vsled raka — Marija Zabukovec, 62 let. Karlovska c. 8. Pljučnica. V deželni bolnici: Dne 16. julija: Josip Remc, gostač, 78 I. Ulcus auris. — Ivan Tavčar, zidarjev sin, 5 mes. Extentis acuta. Vabilo na narotto. Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim \e potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke. „SLOVENSKI velja v Ljubljani na dom dostavljen: Vse leto .. S 24a— I Četrt leta .. K 6*— Pol leta... „ 12- I En mesec .. „ 2a— V upravništvu prejeman na mesec K 1*90. 8 pošiljanjem po posti v Avstriji velja: Vse leto .. K 25-— I Četrt leta .. K 0*50 Pol leta ■.. „ 13'— I En mesec .. „ 2*30 Za Nemčijo vse leto 28 K. Za Ameriko in drage detele vse leto 30 K. leT Naroča se lahko z vsakim dnevom, s hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine. pjejp* List se ostavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor je ne vposlje o pravem času. Upravništvo ..Slovenskega Naroda". Borzna poročila. Ljubljanska , Kreditna banka v LJubljani" Uradni kurai dun. borze l'j. juliji l«07. f Nalolbeni papirji. 4 2, majska renta. . . 4-2d/0 srebrna renta . . 4°/o avstr. kronska renta . 4°/, „ zlata „ . 4V0 ogrska kronska renta 4°/ zlata 4°'/~ posojilo dež. Kranjske *Vi0/o posojilo mesta Spljet 4V/0 . » Za5|ar 4V«°/o bos.-herc. železniško posojilo 1902 . . . 4*/a češka dež. banka k. o. *7o » *s » . ž: J-4V,°/o zast- P*sma gal. oež. hipotečne banke . . 4Vi°/0 Pešt- kom- k* °» z 10u„ pr...... tVi*/i zast. pisma Innerst. hranilnice..... zast. pisma ogr. cent dež. hranilnice . . z. pis. ogr. hip. ban. obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. . . . obl. češke ind. banke prior. lok. želez. Trst- Poreč...... 4°/n prior, dolenjskih žel. . Vi o. u 41' °/ * i% /o 4V.°/o 4*/ 3% prior. juž. žel. kup. 4l/t°/ft avstr. pos. za žel. Srečke. Srečke od 1. 1860V* . • • „ od 1. 1864 . . . . . tizske...... . zem. kred. I. emisije m » »M* » , ogrske hip. banke . . srbske a frs. 100 — „ turške...... Basilika srečk« . . . Kreditne „ . . . Inomoške • . . • Krakovske „ . . . Ljubljanske „ . . . Avstr. rdeč. križa m ... Ogr. if a . . . • Rudolfove „ . . • Salcburške , . . . Dunajske kom. m . . . Delnice. Južne železnice..... Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne deln.. Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ . . Živnostenske „ . . Premogokop v Mostu (Brux) Alpiiibke montan . . Praške žel. ind. dr. . . . Rima-Muranvi . . . . . Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe Valute. C. kr. cekin..... 20 franki...... 20 marke ....... Sovereigns....... Marke........ Laški bankovci . . . . . Rublji........ Dolarji........ Daou BlAg 97 30 9760 9866 98 75 9736 97 45 11626 116 tO 93 05 93 25 110 66 110-86 98 90 09 90 104 bO 102' — 9986 10086 99- 100 — 99 M) 100 60 97-26 97-76 99 80 100 — 1C2-80 103 80 98*76 99 75 98'- 99 99 26 !00 25 98 5 J 99 5 j 99 76 1GC 76 99 9G 98-7* 99 76 299C0 301-60 100 - 101 — 149 50 161 50 26U75 264 76 14 6> 142 60 263 — 2/3 — 269 - 279 — 23=> 86 246 25 92 80 10260 ;82 50 183-50 20 60 22-50 420 — 430 — 80 90- 88 94 - t6 - 62'— 44 - 46 — 27 — 29*- 65 76 — 84 50 93-50 456 - 466- — 143*30 14430 66576 656 75 1799 18:0 — e49 76 650 75 7f2 50 753 50 241 - 240 — 735 - 738 — 69 /25 691 2b i 609 2619 — E40-90 541 90 254 - 259 - 510 - 615 - 146 - US- 11-33 ll 37 19 12 1914 23-52 23 f 8 34(2 24 10 117*67 1.7-87 95-70 96 90 2 62 2-i3 i'U 6' 50 lf K 50 . , žitne oanc v Budimpait!. Dne 20 julija 1907. ToriraiB. Pšenica za oktober , , ■ RŽ mm • • « ■ Koruza , ivgust . , . a p 19j8 đ naj . . . , Oves oktober . 8—10 h višje. Meteorolositno poročilo. nt:n» nad morjem 06*8 Srednji treoal tlak 736 o 1146 8 90 6 25 6 40 8 10 1 Oas opazovanja Stanje barona etra v mm o. > 1 bi S B Vetrovi Nebo 19 9. 734 5 19 0 brezvetrno del. jasno 20 7. «J. 735 4 17*3 sr. jvzh. pol. oblač. n 2. pop. 733 9 25 9 sr. jvzh. del. oblaČ. Srednja včerajšnja temperatura: 1940 nor-male 19 8°. — Padavina v mm 00. Kristina Neumatn javlja preža loBino vest, da e njen dobri, nepozabni soprog, oz. brat, svak in stric, gospod Franc Neumann c. kr. vojaški oficial v p., imetnik srebrnega zasluž. križca s krono, kolajne za hrabrost, spominske kolajne za 40lemo zve9to službovanje in jubiiejske kolajne po dolgi mučni bolezni, previden b sv. zakramenti za umirajoče, v soboto, dne 20. t m., ob 8 uri dopoldne bla-žtno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v nedeljo, dne 21. t. m. ob štirih popoldne iz hiše žalosti, Radeckega cesta št. 11, na pokopališče k Sv. Kržu. Sv maše zadušnice se bodo služile v raznih cerkvah. j 2418^ Ljubljana, 20. julija 1907. Pristni dobri brinjevec se dobi pri «0 17 L JEBENIM V Smd. Slškl. LJUBLJANSKI ZVON MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETO LETNIK XXVII (1907). izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po eden pot na meaec v zvezkih ter atoji -se leto g K 20 h, pol leta 4 K 60 h, četrt leta a K 30 h. Za vaa naavatrijaka dežele 11 K ao h na leto, Posamezni zvezki ae dobivajo po 80 h. ,,N&rodna Tiskarna" v Ljubljani. U Štetimi, T. junija 1907. 2alkenwalderstr. 23 \. Gospod Qc.bricl picecli lekarnar v Ljubljani. Vaša 2163 4 Želodčna tinktura je na meni napravila prav dober učinek &l S* fl 1 Večje število tesarjev sprejema proti dobremu plačilu Ivan Za kotni k, tesarski mojster, Drnajska cesta št. 40. 1666—i? 14 let star, krepak, razumen se želi učiti strojnega ključa r-stv*. — Kdo ga sprejme v uk? Ponudbe s pogoji je poslati c. kr. okrajnemu sodišču v Ljubljani k štev. P VIII 352 3. 2401-1 C. kr. okr. sodišče v Ljoblteni, odd. VIII., dne 18. julija 1907. 25,000.000 poizvedb je podelila sis—» »veza 1 iIHi ■ timu i Ljudevit Boroviiik pužltar v Borovljah (FerlMli) na Horoškem <*s priporoča v iadeiovanje vsakovrstnih p usek za lovce in strelce po iurinovejSifc sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare aamokreanice, vsprojema vsako vrstna popravila, ter jih točno in dobre izvifioje. Vse paske so na c. kr. preskaSa-?alnici in od mone presknsene. — llus-ro-18 vanl ceniki zastonl. 29 Pišite zaradi pristopa po prospekt št 19 na j rduštvo „Cređitreform" Gradec, Haydng. 10. Fran Kreč krojaški mojster v Ljubljani se le Iz židovskih ulic preselil na Turjaški tn ii 1 (prejšnji Katoliški dom) ter se priporoča tudi na novem mestu za cenjeno zaupanje z zagotovilom solidne postrežbe. Z odličnim spoštovanjem 2134—5 pron gBanuaBa>g3B9aaaaB8gg3Bam8ani K3OGO0OEH*»K XXXX 3« " SCHWENTNER £ L. knjigotržec v Ljubljani, Prešernove ulice št. 3 Naznanjam, cia sem prevzel od .Narodse Tiskarno* ? Ljabh&ts; v izključno razpre^jo Jurčičeve brane spise, potem letnike in posamezne številke „ZJubljanskega Zvona so vse one knjige katere so izšle v aložbi ^Narodne Tiskarne". — T« kri ji te so: .V. K * S v. v. Josipa Jnrčlda »brani ap'*l. zvezo* I. do XI., broširan a f>0 kr., egautiio vezan a i gld. Posamezne številke „I*jn oijajiakega Zvona'4 po 40 kr. ICblrka zakonov. I. Kar.cnaki *ako- r.jfe. "ezas a 3 gld. Zbizka zakonov II. Kaz. pravdni red, vezan h 2 gld. 80 kr. garnikovi zbrani spisi 2. svesek. broćiran a 50 kr. Dr. Nevesekdo: r4000;. ^377- £ Pristno slivovko *r troplnouec in vinsko žganje priporoča JOSIP KORDIN ? Liubljani 2340 Cicitacija vina. Podpisana uprava bo tudi letos 25- julija Ob ensjstih dopoldne prostovoljni dražbi prodala okoli Prodajali se bodo letošoji in starejši letniki in sicer namizna ter naj boljša namizna vina po različnih cenah. Dražbeni pogoji se dobe pri upravi. 239j S Vlaki vozijo : iz Ljubljane ob 1 uri 15 minut zjutraj, iz Celja ob 7 ur 21 minut zjutraj, — prihod v Brežice ob 10 uri 3G minut dopoldne. Dr. Ignacija grofa Attemsa graščinska uprava v Brežicah ob Savi (Spodnje Štaiersko). i11 11 ir——'i«u 99 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani u 12- 82 Podružnica ▼ SPLJETU. Stritarjeve ulice št. 2. Podružnica v CELOVCU. PelnlAka glnwnlea K X9OOfrtOOO. Keaervaai fone* Bal 200.000, obrestuje vloga na knjižica in tekočI račun po 4'od dne vloge do dne vzdiga. Sprejema zglasila za subskrip- eijo deležev snuječe se „Hotelske družbe z omejeno zavezo Triglav« po K 500—, 1000—, 5000 — in 10.000. Rentni davek plača banka sama. Rentni davek plača banka sama. tiHHHa^HHaHHIHH BHanamiL Prva domača slovenska pivovarna G. AUER-jevih dedičev v Ljubljani, Wolfove ulice štev. 12 Ustanovljena leta ISS4. priporoča slavnemu občinstu in spoštovanim gostilničarjem svoje MT* izborao 4012 104 Številka telefona 210. marčno pivo v sodcih in steklenicah 33^5048041 Velika eksportna tvrdka Franc Keber LJubljana Dunajska cesta IZ NikeL cil. rent. ura 2a65 gL Srebrna cil. rem. ura 3aS5 «1. 14 kar. alata ura 22 gl. Srebrna damska ura 4-50 gL 14 kar. alata ara IS gL Zuhtrtutttr v'iki tuijn'vttsi cenih. 232 -27 ! ponos! vsake gospodinje je dobra kava, zato naj ne manjka v nobenem gospodinjstvu Planinskove pražene kave. Vsaka gospodinja,|ki je le enkrat poskusila plattiitškovo praženo kavo jo kupuje vedno, ker je ta kava vedno sveža in pražena potom vročega zraka, skrbno izbrana nezdravih in nezrelih zrn, vedno enake kakovosti, najizdatnejša — tato najcenejša. Nobena gospodinja naj ne opusti vsaj enega poskusa. Prva ljubljanska velika žjalnica kave dunajska cesta, nasproti kavarne C »rope. ^336 ?8 m KorbolineJ Auennrius Mavec (dyps) (od katerega imam namo- prodajo za Kraojsko) ?,a stavbe in kiparje kakor tudi za vsako drugo obrt, vrste olje in mazila za stroje olje proti prahu Adolf Hauptmsn**, LJubljana tovarna oljnatih barv, firneža, laka ln aleja. 2131 8 kakor tudi priznano najboljše priporočam po tvorniškib cenab 2 oddaje zgradbe novega enorazrednega šolskega poslopja na Savi ob južni žel. V svrho oddaje zgradbe enorazrednega šolskega poslopja na Savi se bo dne 4. avsusto 1.1. ob 4. popoldne pri g. L. Berdajs vršila ifertna obravnava. Stavbinsaa dela, ki se oddajo «amo enemu podjetniku, so sledeče •)roraeunjena: 1 ) Težaška dela........... K 2389 56, 2. ) Zidarska dela........... K 234677, 3. ; Gradivo za zidarska dela....... K 2855*40, 4. ) Tesarska dela........... K 90003, 5 I Gradivo za tesarska in težašsa dela ... K 241990, 6. ) Kamnoseška dela.......... K 272 30, 7. ) Ključavničarska dela in železo..... K 1078 30, 8. ) Kleparska dela........... K 345 37, 9. ) Barvarska dela .......... K 196 71, 10) Steklarska dela .......... K 170 40, 11.) Lončarska dela .......... K 270*—, 12) Slikarska dela........... K 38-10, 13.) Mizarska dela.......... . K 820-,_ Skupaj . . . K 14102 84. Varščina znaša 1410 K tisočštirMoiLdeset kron,, ki je predložiti kraj nemu'šolskemu svetu pred pismenim ali mtrneoim ofertom. Načrti, troškovnik in stavbni pogoji so na vpogled pri g. L. Btrdajsu. Krajni šolski svet na Savi ob juž. žel, dne 10. julija 1907 £295—3 Ignacij Smuk, predsednik. Vožnja traja -,^g*r dni 0 dni ^ {7y<"- znajnovejšimi leta 1905in 06zgrajenimi veliKansl^imi pamiKi dn, 6 dni ^ lZvrstna pnRI^^e^ Pojasnila daje zastopnic fj*QglJ|Tl|Q Ljubljana jrjio^^-uiiceštv.28 Odhod izjjubljane vsaKj ponedeleMoreKinčefrteKj' tednu. i 3 A. KUN8T 4 3 Ljublji ido-velce ulic ► Velika zaloga obuval lastnega izdelka za dama, gospoda In otroka Ja vadno na Izbaro. Vsakršna naročila m isvršujejo točno in po niski ceni. Vso mere se shranjujejo in sssnamennjejo. — Pri snnanjih naročilih naj ie blagovoli vsore* vpo-slati. = iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimimiiiiii iiiimiium Ustanovljeno lata 1&45 Edini zavod za kemično čiščenje obleke ter zastorjev, barvarija in likanje sukna --- n iti par, = Poljanski nasip — Ozke ulice št. 4. j Sprejemališče f| Šelenburgove ulice štev. 3. II Postrežba točna. Solidna cena. = iiiimiimiii:ii:mi:mmimiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiT l as i t CD <© ■ MM OS gpr«»daj ravna obllUa, ne Lišoi kiši žeiodee, priporoma * iabavi Alojzij P«rsche v Ljubljani Pred »fcofijo ftt. 2L sladoled in ledena kava se dobi Važno! «. Važno! gospodinja, trgove, is iimjsi. Najboljša In najcimjia postrežba se drogve, kemikalija, zelišča, ovetjs, korenine itd. tud' po Kneippu, ustne voda In zobni prašek, ribje olje, re-dllne In poslpalne moke za otroke, dišave, mila in spioh vse toaletne predmete, fotoa;r«flene »parat« in |iotreb««ln«, klrurglčna obve-zlla vaake vrste, sredstva za dezinfekcijo, vosek In paste za tla Itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in ttionjalia* — Zaloga svežih ual-nerstialit vod In sollj zs kopel. Ubiastv. i mm. mim strupov. poB6bnr priporoCSiivo: grenke sol, dvo|ne sol, sollter, enojen, kolmoi, krmilno epno Hd. — Vnanja narociia m izvrfiojdjo točno in solidno. -h Drogerija Jtnt»n Kane Ljubljana, Židovske ulice št. 1. Kupuj* p« BtaJvleJI «*■»! razna » /eli&Ca (ro8e), cvetje, korenine, se £ mena, akorje itd. itd. J | Ces! kupuje po najugodnejših cenah proti gotovini, franko Ljubljana, državni kolodvor Šiška postavljen Parožaga Deghenghi v Ljubljani zel as «»i 1188—30 Vrsta Debelost v cm cena za kub. mtr. Debelost v cm • cena za kub. mtr. Debelost v cm cena za kub. mtr. Dolgost v metrih hrastov les od 30-60 K 38 — od 26-29 K 30 — od 19—25 K 26 — od 3—4 metre smrekov les od 30—60 K 20- od 26-29 K 18'- od 19-25 K 16- 4 metre mecesnov les od 30-60 K 24'- od 26-29 K 20-- od 19-25 K 18 - 4 metre borov les od30-#> K 19-— od 26—29 K 17 — od 19-25 K 15 — 4 metre jelkov les od 30-60 K 18 — od 26—29 K 16 — od 19—25 K 14 — 4 metre bukov les od 30-60 K 17-— od 26—29 K 16 — od 19-25 K 14 — 2 25 in 450 m hrastove deske 28 mm debele, 2 do 4 metre dolge Ia K 55-—, Ha K 45*—, lila K 35 — m« bukove „ 28 mm . 2 „ 4 „ Ia K 35 -, Ha K 30-, lila K 20-- m« hrastove frize 28 mm debele, 25 do 50 cm dolge Ia K 250, bukove „ 28 mm , 25 M 50 cm n Ia K 1*40, Ha K 2-, lila K 180 m" Ha K 1 10, lila K 1 — m» Ces. kr. avstrijske državne železnice. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne Odhod lz LJubljane juž. teL: 4-08 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž (Samo ob nedeljah in praznikih od 2. junija do 8. septembra.) 708 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica, Trst d. ž., Trbiž, Beljak, Celovec. 7-07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Ru-dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 9- 05 predpoidne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga. (Samo od 1. junija.) II-40 predpoidne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Celovec, Trbiž. 1*05 popoldne. Osebni vlak v smeri: Ru- dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. &.4-0 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Celovec, Praga, Trbiž. 7*10 zvečer. Osebni vlak v smeri: Rudolfovo, Kočevje. 7 39~zvecer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga, Trbiž. 10- 40 ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Trbiž. Dohod v Ljubljano iui. žel.: a.37 zvečer. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Kočevja. 8*45 zvečer. Osebni vlak iz Trbiža, Prage, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel. 1. maja 1907. leta. II ©O ponoči. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel. 6*58 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža, Gorice drž. žel. Trsta drž. žel. 8- 34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Rudolfovega. 11-15 predpoidne. Osebni vlak iz Trbiža Prage, Celovca, Beljaka, Gorice. 2*32 popoldne Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Kočevja. 4-38 popoldne. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel. 6 50 popoldne. Oseb. vlak iz Jesenic, Prage, Celovca, Beljaka. (Samo od 1. junija.) Odhod Iz Ljubljane dri. kolodvor: 7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-05 popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7IO zvečer. Mešani vlak v Kamnik. lO'SO ponoči. Mešani vlak v Kamnik. (Samo ob nedeljah in praznikih.) Dohod v Ljubljano dri. kolodvor: 6-46 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. io 59 predpoidne. Mešani vlak iz Kamnika. 6 io zvečer. Mešani vlak iz Kamnika. 9- 59 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. (Samo ob nedeljah in praznikih.) (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje-evropejskem času.) C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu. St. 164 07. _ Razglas g uvedbi popolnega nedeljskega počitka v odvetn. pisarnah. Vsled sklepa občnega zbora odvetniške zbornice kranjske dne 19. junija 1907 je od prihodnje nedelje, 21. julija t. U naprej uveden za vse odvetniške pisarne v Ljubljani in Novem mestu. popoln nedeljski počitek. V Ljublj" a ni, dne 15. j'ulij'a 190 7 . 2360—3 Za odbor odvetniške zbornice kranlske u Ljubljani predsednik: dr. Danilo Majaron 1. r. Jutri, u nedeljo Zl. juliju 1907 na rejtauraeijjl^cn) vrta velik vojaški celotne vojaške godbe pešpolka štev. 27 kralj Belgijcev. Zaeetelt eb 8. uri zuečer. L>5tcpnirm 3© kroJCQrJcl>« 2113 10 Vsestranska poraba Maggijeve zabele z varstveno znamko ,,Zvezdni Križ" je Se marsikateri gospodinji neznana. Ne samo juham in slabim buljonom, ampak tudi omakam, sočivjuy salatam itd. daje majhen dodatek te izborne zabele neprimerno fin, krepak okus. Natančno navodilo je pridejano vsaki izvirni steklenici 2H94 Križna zvezda Varst znamka Sxanlnerievi črcvlii Največja zaloga za gospode, gospe, dečke in deklice. —— Jenttis črevljev Amerikanskih črevljev Otročjih črevljev ?a gospode in gospe - najholjSih oblikah. Pomlad >askr: novosti. edini v kakovosti, lepi _ obliki in fini izvršitvi! Prva ln največja zaloga črevljev na Kranjsbem F. S5KA\T\KR v Ljubljana, ^ Šelenburgove ulice 4. ^ Ljubljana. Ceniki zastonj in poštnine prosto. Zunanja naročila točno proti povzetju. IVAN & NIKOLAJ ZIC trgovina z vinom na Ladje: „Domitila" & .Štefanija11 JF**jl1J tjL v Istri prodajata vina: Teran (obran) . , Muškat (bel, sladki) . (črni sladki) veliko. Vino z Visa, črn 9 m * belo Istrijanec, črni beli . Dalmatinec, črni , beli iljer, (Opolo) franko kolodvor Pulj v izposojenih posodah, ki se ne uračunyo, pa jih je treba čimprej vrniti trankO kolodvor Pulj Pošilja se le po povzetju in sicer samo od 56 litrov naprej. Za prirodnost svojih vin popolnoma jamčiva. 382—12 liter po 46 in 48 h » n 5* „ 62 „ „ „ r6 r SS „ „ „ 36 „ 3M „ „ „ 36 „ 38 „ n n 42 „ 44 „ n m 42 - 44 — Kefoško Maršala Pelinkovec liter po — in 40 k . n f>6 „560 . n n K 1-60 . t ■ 1*40 . - „ 1'20 Kot trgovec ste se gotovo že večkrat vprašali: .Ah je to ves dnevni izkupiček, ali ee ni nič izgubilo, ali ae znabiti ni predeč dalo nazaj? . . . Najvažnejše v vsaki trgovini je denar. — ce delate še po starem z odprto denarno miznieo, spadate k ljudem, ki svoj grenko zasluženi denar brezskrbno mečejo v odprto miznieo, ki ne zabranjuje niti nerodnosti pa tudi ne pomot. 2*65-a Nabavite si National - registrirno Masainico ki se dobivajo že od K 65'— naprej in reseDi ste največje skrbi. Tvornica in pisarna na Dunaju, I V„ rfarlaiillferstrasse 101 «13 I Zastopstvo za Kranjsko, Goriško, Gradišćansko Riiicrti Contoni fcjubtjana, hotel Union. Razkazujejo in ra/tolmanijejo se registrirne b!a-^anice brezplačno in ne da bi bilo treba kaj kupiti. špecerist in železničar, želi tekom 6 tednov premeniti službo. Cenjeni dopisi naj se pošiljajo pod »Soliden 100", poste restante Trebnje, Dolenjsko« 2348-3 Popolna oprema za novorojenčke otroško perilo v zalogi za vsako starost priporoča znana trgovina s perilom C. J. HAHANN UlHIJ.t.Vl. Perilo lastnega izdelka. 1870 Ustanovi/ena 1870. (^k C|rcmij trgcueeu u Ljubljani neznanja, da $i vr$\ cprc^tilni izpit na tal^aj|nji greminjalni trgct>-loli u nedelje, dne 21. t. m. cd 5edmir) dc de$etir) predpoidne. Načelnik 2400 ▼^VJJ^T^ O^e f^F|rV 01 00 00 > C0 C "> O C CO m 00 > »08 4» e> a S a O) 0> 0* fi) < 00 to 00 «1 00 00 K Kmtt posojilnica ljubljanske okolice reglstrovana zadrugu z neomejeno zavezo v Ljubljani v lastnem zadružnem domu na Dunajski cisti stav. 18 podrejena škontrac^ji „Zadružne zveze f Celju*1, je imela koncem leta 1906 denarnega prometa . . S 50,486.935*14 npravnega premoženja...........K 11,325.728*62 obrestuje hranilne vloge po 41 o 2 O brez vsakega odbitka rentnega davka« katerega plačuje posojilnica sama za vložnike« 17-15 Sprejema tudi vloere na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom in jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1906 . K 11,060.92920. Poeojuje* mm zemljiška po 5 V4 0 fl z t 1 /\' na aniort&zaeljo ali pa po 5'///o brez amortizacij* *• meolte po G Posojil, sprejem« tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga. URADNE USE: vsaki dan od B.—12. in od 3.—4. izven nedelj in praznikov. Podružnica c. kr. priv. avstrilsira kreditnega zavoda za trgovino in obrt v LJubljani IIF'rari.ca Jožefa cesta štev. ©. sprejema depozite v uprevo in v varstvo, izplačuje brez provizije kupone in izžrebane efekte, oskrbuje brezplačo revizijo pri žrebanjih in oddaja OSITS pod lastnim zaklepom stranke. Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto P us to si emšek. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne1