PRIMOR JK! DNEVNIK Poštnina plačana » gotovml Abb. postale I gruppo Cena 150 lir Leto XXXII. Št. 110 (9415) TRST, torek, 11. maja 1976 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskami «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do L maja 1945 v tiskami «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi MEDTEM KO POMOČ PREŽIVELIM DOTEKA ČEDALJE BOLJ UREJENO IN UČINKOVITO Ze 1.000 mrtvih, še 400 pogrešanih Pod šotori je doslej našlo zavetišče 69 tisoč brezdomcev - Po neuradnih in začasnih podatkih 10.337 popolnoma uničenih domov - Ze zdaj je treba misliti na obnovitev porušenih hiš - Področje razdeljeno na 8 operativnih središč VIDEM, 10. — Razsežnosti katastrofalnega potresa, ki je v četrtek zvečer razdejal vrsto mestec in vasi v Furlaniji, Karniji in Beneški Sloveniji, postajajo čedalje bolj dramatične. Medtem ko se položaj na področju pomoči prizadetim postopoma normalizira, je treba zabeležiti po zadnjih uradnih podatkih 914 smrtnih žrtev, pogrešajo pa še vedno kakih 400 oseb. Potres je porušil 10.537 domov, tako vsaj trdijo na ministrstvu za javna dela po podatkih, ki so jim jih Poslali iz Trsta. Poleg tega so potresni sunki močno poškodovali 7 tisoč 820 domov, lažje pa 5.211. V prihodnjih urah bi morali posredovati točne podatke o posameznih vaseh. Tudi zadnja noč je bila za prizadeto prebivalstvo dramatična, saj se Je vsem nezgodam pridružil tudi dež, ki je z ene strani prispeval k odstranitvi nevarnosti epidemij, z druge strani pa še otežkočil položaj žrtev potresa. Zemlja pa se je neicajkrat stresla tudi to noč. Tržaška seizmološka opazovalnica je °d četrtka do danes opoldne zabeležila kar 48 potresnih sunkov. Gre v glavnem za sunKe, ki dokazujejo, da se pojav ustaljuje. Zaskrbljuje samo 42. sunek, ki so 9a zabeležili ob 1.53 v nedeljo, ki ima baje povsem drugačne značil-nosti. Ta sunek še niso mogli povsem razložiti, ker manjkajo podatki ■z drugih opazovalnic. Menijo vsekakor, da je bil premik skalnih 9mot tokrat mnogo globlji od tistih, ki so povzročili četrtkov potres. Da bi preprečili morebitno epidemijo tifusa so v Furlaniji cepili Približno 120 tisoč oseb. od katerih sto tisoč v videmski pokrajini, 20 tisoč pa v pordenonski. Gre za pobudo, ki so jo izvršili v pičlih 48 urah. in med katero so se poslužili tudi 38 premičnih enot. V okvir higienskih ukrepov sodi tudi načrt, ki ga bodo morali uresničiti v pri_-oodnjih dneh. Pripeljali so namreč ''rsto tovornjakov z živim apnom, s katerim bodo posuli ruševine, ko-thaj bodo ugotovili, da ne morejo priti do ostankov drugih žrtev. Ni skoraj nobenega upanja več, da bi še koga rešili izpod ruševin. Gre vsekakor za zelo nepopularen ukrep, ki bo prizadel tiste, ki še vedno pogrešajo svojce, ki pa je z druge strani neobhodno potrenen, da bi Preprečili poslabšanje zdravstvenega stanja. V vaseh, icot je n.pr. ktumin, kjer v zgornjih predelih mesta reševalci še niso mogli učinkovito poseči, bo tak poseg nujen. Na zasedanju, ki so ga imeli žu-Pani prizadetih mest m vasi s posebnim vladnim komisarjem Zam-“orlettijem, ki skrbi za koordinacijo Posegov, so sklenili ustanoviti v ''[demski pokrajini sedem operat'v-mu centrov in sicer v Maianu, San anieleju, Huminu, Osoppu, Centi, ,a Bili (Resiutta) n v Tolmeču ®r enega v pordenonski pokrajini n sicer v Spilimbergu. Naloga teh ^tivnih središč, ki jih bodo odili župani posameznih mest, 0 koordinirati pomoč na krajevni ravni. Zamberletti se je zvečer vrnil v Rim, da bi poročal predsedniku vlade in notranjemu ministru o položaju na prizadetem območju. Preden je odšel je izrazil obžalovanje zaradi kritik, ki so jih oblasti bile deležne zaradi dokajšnje dezorgani-zacije, ki je vladala v prvih dneh po potresu. Zamberletti je dejal, da so se morali spoprijeti z vrsto objektivnih težav, da pa je ves stroj v zadnjih urah še kar zadovoljivo stekel. To potrjujejo tudi naši časnikarji, ki so bili danes v prizadetih občinah. Pomanjkanja šotorov ni več tako občutiti, kot v prvih dneh. Doslej je v šotorih našlo zavetišča približno 69 tisoč oseb, jutri bodo poskrbeli še za 7 tisoč prizadetih, tako da bo našlo zasilno bivališče v šotorih jutri kakih 76 tisoč oseb. Če se ozremo na druge pobude v korist prizadetemu prebivalstvu naj omenimo podatke, ki jih je navedel nekdo od poveljstva vojske, ki je dejal, da so danes razdelili 235 tisoč obrokov, 20 tisoč žimnic in pogradov, 61 tisoč odej, deluje 162 poljskih kuhinj. Na prizadetem področju deluje 848 vozil, 58 rešilnih avtov, 30 helikopterjev, 241 čistem, ki prevažajo pitno vodo. Razdelili so tudi 2 tisoč otroških kompletov in več kot 12.000 kosov obleke za odrasle. V prihodnjih urah bi moralo priti v Italijo 150 tisoč šotorov, ki jih je poveljnik oporišča SETAF iz Vicenze zahteval iz Washingtona. Dežela Lacij je dala na razpolago notranjemu ministrstvu 183 montažnih enodružinskih enot, v katerih lahko najde zavetišče približno 800 oseb. V krajih, ki jih razdejal potres, vsi zatrjujejo, da nikakor ne bodo dovolili da bi jih naselili v barakah. Pripravljeni so ostati kratek čas pod šotori, nakar pa si hočejo obnoviti porušene domove, da ne bi prišlo do sramotnega stanja, kot se dogaja na Siciliji, kjer živijo prebivalci doline Belice po osmih letih še vedno v barakah. Tajništvo sindikalne federacije CGIL, C1SL in UIL je pozvalo vse italijanske delavce naj darujejo svoj zaslužek dveh ur za prebivalce Furlanije ter je poudarilo svojo obvezo, da u-sklajuje pobude delavcev in sindikalnih organizacij za pomoč prizadetim in za odpravo posledic katastrofalnega potresa. Vlada bo v teku tega tedna predložila senatu zakonski ukrep za posege na območju, ki ga je prizadejal potres in ki ga bo ministrski svet izdelal v prihodnjih urah. Omenimo naj še, da je občinska skupščina v Skopju, ki ga je potres uničil pred 13 leti, sklenila poslati v Furlanijo prvi del pomoči in sicer odeje in šotore v vrednosti 20 milijonov lir. Poleg tega je na razpolago italijanski vladi skupina izvedencev z znanega skopskega seizmološkega inštituta. iitiiiiiiiuiiiimiiiimiiiiHiiiiiiiuiiiiiiuiinitHiiniuKiiiMiiiiiiiiiniiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiniiiiiiiiitiiiiiiiiiiii V NEKATERIH TOVARNAH JE DELO ŽE STEKLO Prebivalstvo prizadetih področij že pripravlja načrt za obnovo Hudo poškodovana gospodarska striiliura : onesposobljenih nad 200 tovarn, 2000 obrtniških podjetij, 100 trgovin na debelo in 735 trgovin na drobno Čeprav se v hudo prizadeti Furlaniji, Beneški Sloveniji in Reziji zemlja še ni umirila in seizmografi beležijo več sunkov na dan, so vsa mesteca, vsè vasi podobne mravljiščem. Ljudje, katerim domača gruda hi odmerila lahkega kruha, prekaljeni v vsakodnevnem boju za življenje, so se zagrizeno vrgli na delo. V vseh mestecih, vseh vaseh, tudi najmanjših zaselkih si hudo ranjen vendar neupogljiv narod skuša postaviti temelje za obnovo. Vrvež, grmenje buldožerjev, ropot tovornjakov se ustavi le za trenutek, ko pod krampi in lopatami reševalcev, ki neutrudno odstranjujejo ruševine, votlo zabobni. Tedaj pritečejo nemški, jugoslovanski ali francoski tehniki, ki s posebnimi napravami, ki «slišijo» utrip srca tudi skozi nekaj metrov ruševin, skušajo ugotoviti, če so pod ometom, kamni in opeko še živi ljudje. Za trenutek leže na vas grobna tišina, vsakdo v pričakovanju odgovora zadrži dih, up zaživi v srcih, ki so spričo tolikega gorja skoraj okamenela. Nič. Zaprepadenost zgine v trenutku. ll|IU|||||||||||m|||||||||||||||,||,||,||im||,,u,||||M||l|||||||||||||||||||||||||||i||||||||||||||||||||Ulltlllllllll||| POZIV KONFERENCE SZDL SLOVENIJE Ublažimo in odpravimo Hude posledice potresa ^°itioč prizadetemu prebivalstvu na Tolminskem in v Posočju - RK Jugoslavije, Slovenije in Hrvaške za prizadete kraje v Karniji Ljubljana, io. - Da w čim. ublažili in odpravili posledice Bukr-Sa ie danes izvršni odbor re--mske konference SZDL Slovenije te Val vse delovne ljudi in občane la vs.e organizacije združenega de-k ' nai vse odzovejo pozivom republiš-RdfS štaba za civilno zaščito in d a e-Sa križa Slovenije z zbiranjem ostai'13’ šotorov, prikolic in vsega Pq ega- da omogočijo življenjske d)o t C na Prizadetem področju. Mi-uiza ie pozval vse delovne orga-pr; ®lje- .naj že maja oziroma junija *ako Va^° v solidarnostni sklad po (jmi_nu Predvidena sredstva iz eno-svet nega osebnega dohodka. Izvršni prec,,iePubliške konference SZDL je Za a£al, naj se o sprejemu zakona Lo7ia Pruvljanje posledic potresa na re •Janskaiu upoštevajo tudi razme-Izvr”3- tolminskem in v Posočju. deijjSni -]Svet Slovenije je danes do-c'aln mi D°u dinarjev za pomoč so-teca 0,potonemu prebivalstvu. Del narln- narja’ 800-000 dinarjev, je nam! Jen Tolminskemu 200 000 di-nar-)ev pa Goriški. Sal^zh11* SVet Slwomjo bo predla dosovn!rU Podpisnikom družbenega občini t ? sP'0Žni potrošnji, naj se dotiranl0 mtn kot- manj razviti in 111 občini odobrita 2,5 milijona za proračunske stroške, občini Nova Gorica pa naj bi se dovolilo uporabljanje «viškov» priliva sredstev za splošno potrošnjo. O posledicah potresa je danes razpravljal tudi zvezni izvršni svet ter sklenil, da bo izvršnemu svetu Slovenije poslal kot hitro pomoč milijon dinarjev. Enotam JLA, teritorialne obrambe, službi javne varnosti in zdravstvenemu osebju je izrekel priznanje in ustanovil komisijo, ki bo proučila nastali položaj in predlagane nadaljnje oblike pomoči federacije. Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je pozval delovne kolektive, naj pomagajo prizadetim in danes je na ogroženem področju že 120 prikolic. Poslali so jih iz Maribora, Novega mesta. Ljubljane in Celja. Sekretariat republiške konference SZDL Srbije je pozval delovne organizacije in občane, naj prispevajo po svojih močeh za normalizacijo življenja na potresnem področju. Predsedstvo in izvršni svet skupščine Srbije bosta navezala stike s slovenskim izvršnim svetom, da bi se dogovorili za najučinkovitejšo pomoč. (Nadaljevanje na zadnji strani). Motorji zaropotajo, krampi in lopate se znova zagrizejo v ruševine. Sedaj ni več časa, da bi mislili na mrtve. Treba je pomisliti na preživele, treba je obnoviti življenje. Čeprav se po štirih dneh iz ruševin širi zadah po smrti in razdejanju močneje kot prejšnje dni, v očeh vseh prizadetih razbereš trdno voljo, da obnovijo in na močnejših temeljih to, kar jim je kruta narava odvzela v nekaj minutah. Dokaz tega zaupanja v prihodnost je tudi dejstvo, da bodo nepoškodovane ali manj poškodovane tovarne začele o-bratovati že danes. Seveda delo ne bo steklo s polno paro, ker je treba oceniti škodo, preveriti delovanje strojev, obnoviti pokvarjene naprave in oddelke, steklo pa bo le. Po prvi nepopolni oceni zveze videmskih industrijcev je potres «pogoltnil» najmanj 6.000 delovnih mest v industriji in na stotine delovnih mest v obrtniških podjetjih. Na osnovi doslej zbranih podatkov je od 14.500 takih podjetij v vsej videmski pokrajini onesposobljenih nad 2 tisoč, nad 200 je hudo poškodovanih industrijskih obratov, uničenih je bilo 735 trgovin na drobno in 100 trgovin na debelo. Od večjih industrij so najhuje poškodovane tovarna bombaža in tekstilna tovarna v Huminu, tovarni pohištva Snaidero v Majanu in Fantoni v Osoppu, železarska tovarna Sideros v Osoppu, karoserija De Simon in tovarna Solari. Dokončen načrt za obnovo teh podjetij ni bil še pripravljen, vendar pa so vsi podjetniki in tovarnarji že sprejeli načelo, da bodo najmanj prizadeti pomagali najhuje oškodovanim, da se postavijo znova na noge in da zadostijo v največji možni meri naročilom, ki so jih dobili pred potresom. Obnova bo zahtevala ogromna sredstva, saj so samo industrije in obrtniška podjetja utrpela okrog tisoč milijard lir škode. Tolikšna vsota bo potrebna, da bo proizvodnja čimprej stek1’ in skupno z njo vsa ostala dela za obnovitev opustošenih podjetij. Do tega zaključka so prišli na sestanku, ki mu je predsedoval podpredsednik deželnega odbora F -JK Stopper in katerega so se udeležili predstavniki industrijcev, obrtnikov in delavcev. Že danes bo namreč ministrski svet pripravil zakonski odlok, s katerim bo nakazal prvo denarno pomoč prizadetim področjem in zaključki omenjenega sestanka naj bi bili ministrom za smerokaz njihovih posegov. Čeprav je pomoč od zunaj nujna so prizadeti zavihali rokave in se že sami lotili dela. V nekaterih nepoškodovanih obratih je delo že steklo, v drugih bo steklo danes ali jutri, ker morajo podjetja najprej rešiti vprašanje delovne sile. _ Delavci so še razpršeni po raznih šoto-riščih, marsikdo je umrl pod ruševinami, drugi so ranjeni, tretji pa še iščejo družinske člane. Kljub tem težavam, pa bo delo steklo v največii možni meri, saj se vsi od VO.IMTR TAVČAR {Nadaljevanje na zadnji strani) DARUJTE ZA ŽRTVE POTRESA! Uslužbenci ZTT so včeraj zbrali še 265.000 lir. V teku včerajšnjega dne smo v uredništvu prejeli naslednje prispevke: Milan Bolčič 10.000 lir, Jančar Rudi 5.000, dr. Danilo Brezigar 50.000, Breda Raubcr 10.000, Vladimir Kenda 10.000, uradniki Hranilnice in posojilnice na Opčinah 240.000, Zveza borcev - Boljunec 100.000, Marija in Vinko Sirk 5.000, Marija Starc 15.000, N.N. 10.000, družina Dušan Furlan 60.000, Anica in Marcelo Malalan 50.000, družina Junc 10.000, Ida Ivančič 5.000, Valentin Crevatin 30.000, družina Si-f-ulin 10.000, družina Ljubomir in Olga Cunja 10.000, Danica Miba-čič 5.000, A. B. 25.000, Olga in Anton Pertot 20.000, družina Tomšič 5.000, Minka in Drago Pahor 20.000, Svetko Giorgi 10.000, Franc Berginc 50.000, družina Rio-za 5.000, Slavica 55.000, Marija Eler Glavič 5.000, Grozdana 10 tisoč, Danica in Mladen Flego 10.000, Albin Žvab 5.000, Darko in Marta Kobal 15.000, Kočevar 30 tisoč, Vlasta in Armid Ukmar 20.000 lir. Skupaj 920.000 lir. Z Opčin pa smo dobili sledeče prispevke: Ivanka in Franc Pegan 5.000 lir, Marija Wilhelm Tcukačeva 10.000, Francka in Gvido Vremec 30.000, Ljuba in Marino Košuta 5.000, Angel Vremec (gostilna šklaus) 15.000, Dol-fi Wilhelm 5.000, Mirko Gruden 10.000, Lucija in dr. Seraf Hrovatin 20.000, Rudi Wilhelm 5.000, Atili) in Miranda 50.000, Cveto Hrovatin 15.000. Antonija in Miroslav Sosič 10.000, Kati in Jože Gorup 10.000, Ivan Kalin 10.000, Zmaga Malalan 10.000. Skupaj 210.000 lir. Od začetka nabiralne akcije do včeraj smo zbrali v našem uredništvu skupno 2.209.500 lir. Za žrtve potresa na Tolminskem sta darovali Marija Eler -Glavič 5.000 in Grozdana 10.000 lir. Prispevke sprejemamo v tajništvu uredništva v Trstu - Ul. Montecchi 6, v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20, v Gorici • Ul. 24. maja 1 in na tekoči račun pri Tržaški kreditni banki. « # *» Iz Križa so nam sporočili, da je tamkajšnji odbor za pomoč žrtvam potresa do sedaj zbral 2.921.000 lir, kamion oblačil, živil in postelj. Pomoč v denarju in blagu bodo predstavniki odbora izročili neposredno prizadetemu prebivalstvu. Sporočajo tudi, da se nabiralna akcija nadaljuje do sobote. Poziv SKGZ Izvršni odbor SKGZ je svojo sinočnjo sejo p pretežni meri namenil obravnavi položaja po katastrofalnem potresu v krajih Beneške Slovenije, Rezije in Kanalske doline. Na osnovi poročil beneških članov odbora Dina Del Medica in Izidora Predana ter drugih članov odbora, ■ ki so se v nedeljo podali v prizadete kraje, je pregledal in ocenil doslej opravljeno delo za pomoč prizadetemu prebivalstvu ter preučil naloge, ki jih bo še treba uresničiti za zagotovitev takojšnje in srednjeročne pomoči v okviru solidarnostne akcije, ki naj zajame vse Slovence na Tržaškem in Goriškem in tudi v matični domovini. Pozdravil je ustanovitev koordinacijskega odbora SPZ in ZSŠDI za pomoč prizadetim, delovanje zbirnih centrov v dijaških domovih v Trstu in od danes, v Gorici, dejavnost taborniške organizacije in pobude Primorskega dnevnika za zbiranje denarnih sredstev. Izvršni odbor je tudi o-dobril naslednji poziv na slovensko javnost: «Ob hudem potresu, ki je prizadel dobršen del dežele Furlanije - Julijske krajine, z izrazi sožalja in solidarnosti do tistih, ki so ga utrpeli, moramo izreči tudi globoko priznanje in občudovanje, ki ga čutimo ob dokazih njihove žilavosti in odločne volje, da se čimprej pristopi k popolni obnovi prizadetih krajev. Do izraza je prišlo tudi odklanjanje centralističnih rešitev in spoznanje, da bo obnova učinkovita le, če jo bodo izvajali krajevni dejavniki. Za izseljence, ki jim je bil v mnogih primerih v hipu uničen sad dolgih let trdega dela v tujini, je še bolj potrebno, da država in dežela z drugačnimi koncepti pristopita k reševanju njihovih problemov. Posebno topli izrazi solidarnosti pa naj gredo našim bratom v Beneški Sloveniji, Reziji in Kanalski dolini, kjer so bile človeške žrtve na srečo manjše, kjer pa je bilo mnogo vasi v celoti uničenih. Odpira se vprašanje obnove, ki naj bo v skladu z zahtevami samega prizadetega prebivalstva in katere vodilo mora biti ohranitev vseh dosedanjih naselij. To velja še posebno za tiste slovenske hribovske kraje, ki so bili že doslej zanemarjeni, pa bi utegniU to biti tudi pri rekonstrukciji. Slovenska kulturno gospodarska zveza in v njej včlanjene organizacije bodo ljudem v Beneški Sloveniji, Reziji in Kanalski dolini po svojih močeh na razpolago za vse, kar jim utegne olajšati stisko. Hkrati pa SKGZ poziva vse slovenske organizacije in posameznike, da prispevajo k hitri obnovi prizadetih krajev. V ta namen je bil ustanovljen koordinacijski odbor za pomoč žrtvam potresa.» Potres je povzročil tudi ogromno gospodarsko škodo. Porušil je velik del tovarn in obriniških delavnic. Na tisoče delavcev je ostalo brez dela. ............. S PRVO AVTOMOBILSKO R0L0N0 S POMOČJO ŽRTVAM POIRESA Delegacija SKGZ obiskala nekatere prizadete vasi v Beneški Sloveniji Del živil in šotorov, katerih prevoz je SKQZ organizirala skupno z organizacijo tabornikov, so odpeljali proti Ceneboli, del pa proti Bardu V nedeljo je nekatere vasi Beneške Slovenije obiskala delegacija SKGZ, ki je skupno s taborniki organizirala tudi prevoz ž vii in šotorov v kraje, ki so bili pomoči najbolj potrebni. AvtomooiisKd kolona, v kateri je bilo 10 avtomobilov in poltovornjakov se je najprej ustavila pred sedežem prosvetnega društva «Ivan Trinko» v Čedadu, kjer so bila živila porazdeljena, potem pa je polovica avtomobilov odpeljala v smer: proti Čeneboii, druga pa proti Fojdi (Faedis) in naprej proti Bardu. Če v Čedadu ni videti kdo ve posledic potresa, pa ve je že po nekaj kilometrih ceste v smeri proti Fojdi slika občutno spremenila. Vedno več hiš z razkritimi strehami in razpokami v stenah smo puščali za seboj, dokler nismo prišli v čam-pej, kjer smo se prvič ustavili. Pred nami so bile prve porušene ali delno porušene hiše, vse — tudi komaj zgrajene — pa s takimi razpokami v stenah, da jih bo trsha mav gotovo podreti. Ljudje so nam pove- dali, da je potresni sunek v soboto zvečer dokončal razdiralno aelo četrtkovega potresa, tako da so sedaj prav vsi brez strehe nad glavo. V Nemah si nismo megli kaj, da se ne bi ustavili pred zvonikom stare cerkve, oziroma kar je od njega ostalo. Videti je bilo, kot da bi nekdo z ogromno sekiro usekal v sam vrh zvonika in ga razpolovil. Podobnih prizorov je bilo vedno več in v vasi Bardo, ki je bila naš prvi cilj smo lahko videli, kako ogromno škodo je povzročil potres. V Bardu so nas sprejele porušene in napol porušene hiše, pod vasjo pa smo že zagledali šutorisče, v njem velik šotor, ki so ga že dva dni prej postavili tržaški taoorniki. Ob sami cesti je bila improvizirana kuhinja, poleg nje šotor, v; katerem so bile spravljene živilske potrebščine. Oddali smo ziv h, ki smo jih imeli s sabo, potem pa smo si v spremstvu domačinov ogledali vas. Prvi trenutek se nam je /delo, da je poškodovanih ali porušenih kakih 50 odstotkov hiš, toda ko smo hodili fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiii milil iMiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiitiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiMiiiiiriiiiiiuiiiiiiiiiiiiHiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii SPODBUDNE UGOTOVITVE NA PODBOČJU POIBESA Po slabi organizaciji prvih dni končno stekla pomoč prebivalstvu Občinski urad pod šotorom v Pušji vesi načrtuje obnovo vasi - Treba je nekoliko bolje razporediti dobavo živil - Še vedno otežkočen promet na pontabeljski cesti «Po potresu v dolini Belice na Siciliji je bila organizacija pomoči znatno boljša.» S tem stavkom je major De Angeli, poveljnik centra za pomoč i/ La Spezie, ki je postavil šotor z bolnišnico v Buii, dokaj nazorno prikazal pomanjkanje koordinacije dela reševalnih ekip, ki smo mu bili priča v nedeljo in tudi še včeraj marsikje na potresnem področju. Dela je oviral tudi močan nedeljski naliv. Pomoč, ki prihaja v zadnjih dneh na potresno področje, skoraj v celoti ustreza potrebam prizadetega prebivalstva. Trenutno je opaziti le še pomanjkanje šotorov in razkužil-nih sredstev, žal pa je treba naglasiti, da niso vsa prizadeta področja deležn enake pomoči. Medtem ko je v Huminu dovolj vsega, je opaziti pomanjkanje v nekaterih drugih krajih, predvsem v gorskih vaseh. V nedeljo sem se ustavil v manjšem zbirnem centru pri Huminu. To je taborišče skupine tabornikov, kakih 20 šotorov, ki lahko sprejmejo največ po štiri osebe. Ob vhodu v taborišče je bila prava skladovnica zabojev s sadjem, pomarančami in jabolki, kupi zabojev najra- zličnejših živil, zadaj, pred večjim šotorom pa so se grmadili kupi o-blačil, pokriti $ folijami iz plastične mase. Odšel sem do vhoda in se pozanimal, kako je. «Pri nas je problem popolnoma nasproten kot v drugih krajih. Ker smo eno prvih taborišč, blizu glavne ceste in torej lahko dostopno, nam vsi prinašajo hrano, oblačila, zdravila in še marsikaj. Sporočili smo že v Videm, naj vse, česar ne potrebujemo odpeljejo kam drugam, na gorata^ področja, kjer primanjkuje marsičesa. Doslej pa ni prišel nihče do nas in bojimo se, da se bo hrana pokvarila, saj je sadje že drugi dan na dežju. V šotorih namreč ni prostora, a Nekoliko nenavadna je bila ta izjava in začei sem si pozorneje o-gledovati promet po pontabeljski cesti.^ Odvijal se je počasi, skoraj po polževo. Res je, da je večina avtomobilov vozila pomoč za žrtve potresa, prav tako pa je tudi res, da so se vozniki ustavili kar pri prvih taboriščih v Huminu in š tem popolnoma prekinili promet na pontabeljski cesti. Pred velikim šotori ščem, ki so ga postavili gasilci, je stala kolona poltovornjakov in za- sebnih vozil. Vozniki so raztovarjali zaboje hrane in vreče oblačil, promet pa je bil tam tako zasičen, da si niti rešilni avto, ki je pridrvel z vključeno sireno, ni mogel utreti poti. Nekaj kilometrov dalje in pridem v Pušjo ves. Pod šotorom so improvizirali občinski urad: matična knjiga, župan in uradnica. Zbrali so dokaj točne statistične podatke: v občini je izgubilo življenje 36 oseb, ne vedo pa, koliko je pogrešanih, ker ni podatkov o tem, koliko prebivalcev tega kraja je v bolnišnicah. Tudi v tem primeru je bila organi zacija pomoči dokaj površna. Pušja ves se izredno pritožuje zaradi im provizacije. Šotore so pripeljali šele v nedeljo zjutraj. Mnogo domači nov je tako prenočilo na p.-ostem, kljub močnemu nalivu. Nekaj starejših prebivalcev so prepeljali v Tol-meč, večina pa noče zapustiti rodnega kraja: «Tukaj smo se rodili in tukaj hočemo ostati», pravijo in iz njihovih besed izhaja neprikrita bojazen, da bi se nikoli več ne vrnili, če bi sedaj zapustili rodni kraj. _______________ BOJAN BREZIGAR (Nadaljevanje na zadnji strani) od hiše do hiše, smo sc kaj kmalu prepričali, da je usoda te vasi zapečatena. Kasneje so nam povedali, da je na 100 hiš in goopodarskih poslopij samo 5 takih, ki so še vseljive. Tu smo srečali domačina Viljema Cerna, ki nam je povedal, kako je potekala reševalna akjija in kako poteka sedaj organizicija pomoči. Po dveh dneh kaosa so pivo pomoč prinesli prav tržaški taborniki, za njimi pa so prišli vojaki in postavili še potrebne šotore. Z.m-eia je prihajati tudi hrana in oblačila, tako da so trenutno presicroiiem z najnujnejšim. Delavci električnega podjetja ENEL so v nedeljo dopoldne napeljali tudi elektriko, tako da je za prvo silo položaj še kar zadovoljiv. Toda — in na to vsi mislijo — kako bo naprej? Vsi mislijo na obnovo, toda vsi se tudi sprašujejo, če bo pomoč res pravočasna in u-činkovita, kot jim obi j.'bljajo. Vsi se bojijo, da bo ostalo le pri besedah in ko bo šel potres v pozabo, bodo pozabljene tudi oh'jube — tako kot se je zgodilo v Belice... Šli smo še na pokopališče, od koder je pogled na okolico, tudi na Podbardo, kjer je potres zahteval 6 smrtnih žrtev. Na pokopališču smo videli podorte nagrobnike in razrušeno kapelo, aa zvoniku pa uro, ki je kazala dve nrnuti pred deveto, se pravi točen c.as potresnega sunka. Začelo je deževati in ljudje so se stisnili p*«! improvizirano lopo ali pa v šotore. Poslovili smo se od domačinov in se odpeljali v Viškorso. Tu je b lo manj razrušenih hiš, toda položaj je enak kot v Bardu. Hiše so tako poškodovane, da je 90 cdst. prebivalstva pod šotori. Vujska je postavila poljsko kuhinjo in skrbi za prehrano prebivalstva, predvsem z živili, ki jih prinašajo ustanove in posamezniki. In ena «o bi rekli za Tipano, kjer je popoline, ko smo obiskali vas, zasedal obe nski svet pod šotorom na trgu pred cerkvijo. Tragedija, ki jo je povzročil potres, je nepopisna. Ljudje so še vedno pod vtisom nepričakovane katastrofe, v njih je še zakoreninjen strah. Izgubili so hiše in imetje, sedaj se borijo za življenje in obstanek. čakajo, da so bo zemlja umirila in delajo načrte za obnovo. Toda v njihovih besedah ni čutiti optimizma, čeprav razodevajo silno voljo, da bi svoje domove čimprej obnovili. Belice n; pozabljena. Druga skupina pa se je odpeljala v kraje srednje in vzhodne Benečije. Skupna pot je vodila do Fojde, od tam pa po dolini Brega v Čene-bolo. Vas, visoko nad d nuno, je bila iz daljave videti skoraj neprizadeta. toda že sama oot pod vriiom je bila posuta z usumn Kamenjem in prvi pogled na hiše iz bližine je bil pretresljiv: v zrak so štrleli samo posamični zidovi, zakaj Čenebo-la je porušena skoraj v celoti. Pozneje se je izkazalo, da 1 idi novej-EGON KRAUS MIROSLAV KOŠUTA (Nadaljevanje na zadnji strani) TRŽAŠKI DNEVNIK : POMOČ PRIZADETIM KRAJEM Solidarnostna akcija se stopnjuje v tržaški in vseh okoliških občinah Odziv delavstva - Potresene! potrebujejo predvsem šotore, odeje, električne svetilke in živila - Konzorcij za kraški vodovod bo organiziral delovne izmene na opustošenih območjih Solidarnostna akcija, ki je stekla praktično že prvi trenutek, ko so se začele izoblikovati dejanske razsežnosti naravne katastrofe v videmski in pordenonski pokrajini, se tudi na Tržaškem stopnjuje .Na številnih mestih zbirajo zdravila, hrano, oblačila, zasilna ležišča, šotore in vse, kar lahko pride prav prizadetemu prebivalstvu. Na pobudo sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL so tržaški delavci organizirali vrsto koordiniranih posegov. Skupina delavcev, zaposlenih v tovarni VM, je v soboto dopoldne ponesla in pognala nedaleč od Kumina elektrogenerator ter postavila šotorišče. Vodstvo tovarne je pristalo na predlog tovarniškega sveta, da bi dalo na razpolago še štiri generatorje, ki jih bodo delavci tudi prenesli na huminsko območje. Več skupin delavcev škedenjske železarne Itals der je na delu v Huminu z večjim rinežem. tremi mehanskimi lopatami in dvema tovornjakoma. Opremljeni so tudi z raznimi drugimi aparati in napravami, ki jih je dalo na voljo podjetje. Okrog 100 delavcev Tovarne velikih motorjev je že od sobote na delu na prizadetem področju: delavci so povsem neodvisni od drugih aktivnih skupin, saj razpolagajo z vsem, kar potrebujejo za avtonomno delo na terenu. Tovarna Baxter je na pobudo tovarniškega sveta dala na razpolago za potresence 50.000 injekcijskih igel in večjo količino sanitetnega blaga. Delavci v tovarni ATSM so že od-premili na prizadeta področja več tovornjakov, naloženih z odejami, žimnicami, posteljami in oblačili. Vabilu sindikalne zveze se je odzvalo tudi več tržaških bolničarjev in bolničark, ki so tudi že na delu v raznih krajih, kjer je pač njihova pomoč najbolj potrebna. V nedeljo zjutraj sta odpotovali iz Trsta dve skupini specializiranih tesarjev, druge skunine pa se še ustanavljajo. U-službenci veleblagovnice UPIM so zbrali večjo količino nekvarljivih živil, posod iz plastike za vodo in drugega blaga za nujno pomoč. V pristanišču so začeli delavci zbirati razne vrste nujnega materiala, predvsem rokavice za težja dela, oblačila, električne svetilke, zasilna ležišča in podobno. Tvrdka Veljak Sport je dala na razpolago večjo količino oblačil in obutve. Člani zadruge občinske tržnice in trgovci na tržnici so v nedeljo odpremili iz Trsta tri -touuMTftke, naložene s' sadjem, povrtnino in pijačami. Številni zasebniki prinašajo na zbirna središča sindikalne zveze (na Trgu Papa Giovanni, v Ul S. Spiri-dione in v Ul. Pondares) razno bla go, ki ga sproti odpremljajo v Videm, kjer ga prevzema Enotno deželno koordinacijsko središče, ki deluje pri videmski delavski zbornici CGIL. Včeraj je sindikalna zveza CGIL -CISL - UIL začela zbirati denarne prispevke delavcev. Po priporočilu vsedržavne zveze bo vsak delavec podpisal vsoto, ki ustreza plačilu za štiriurno delo. Denarna sredstva bodo nakazali na posebno tekočo številko pri neki banki v Vidmu. Sin dikalna zveza opozarja delavce m vse prebivalstvo, da potrebujejo potresena predvsem odeje, šotore, žimnice, ležišča, oblačila, električne svetilke, rokavice za delo, obveze in drug sanitetni material, posode iz plastike, nekvarljiva živila. Tudi na sedežih rajonskih konzuit zbirajo blago in denarno pomoč za ponesrečence. V nedeljo dopoldne so se mnogoštevilni meščani odzvali ustreznemu vabilu župana Spacci nija, tako da se je na sedežih konzuit nabralo za petnajst vojaških tovornjakov oblačil, odej, živil, zdra vil in drugega blaga. Mnogo ljudi je prispevalo tudi denarno pomoč. Po potresnem sunku v soboto ponoči je odšlo v Furlanijo in v Karnijo štirideset mestnih redarjev iz Trsta, ki so se takoj lotili urejanja prometa. Nadaljnjih deset redarjev je odpotovalo iz Trsta v nedeljo zju traj. Tržaška občinska uprava je poslala potresencem tudi posebno vozilo, opremljeno z dvajsetmetrsko lesivo. V nedeljo zvečer je odšla v Videm skupina devetih sanitark, ki so jih takoj zaposlili v ortopedskem oddelku tamkajšnje civilne bolnišnice. Včeraj se jim je pridružilo pet strokovnjakov za razkuževanje. Medtem se v Trstu nadaljuje cepljenje drugih ljudi, ki bodo odšli v Furlanijo, v Karnijo in v Beneško Slovenijo v prihodnjih dneh. Mestno podjetje Acegat je dalo na razpolago dve cisterni za vodo. tri skupine za hitro poseganje na vodovodnem omrežju in nekaj avtobusov za prevažanie prostovoljcev, 400 injekcijskih igel, večjo količino formaldehida in drugih razkuževal nih sredstev, lopate in drugo orodje ter tristo rakev. Tudi v okoliških občinah se uspešno razvija solidarnostna akcija: v devinsko nabrežinski občini so zbrali nekaj nad 1,000.000 lir v gotovini, že trikrat pa sta odpeljala v Majano in Bodrano po dva tovornjaka živil, (Nadaljevanje na zadnji strani) amiiiiii im innm^imi lunin iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiii n im mi m ii iiimiiiiiiiiiiii im m*in*i>*Mim!iiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiii«imniiimiiiiiiiin» TISKOVNA KONFERENCA MED NEPREKINJENIM ZASEDANJEM Kolektiv SSG pripravljen na zaostritev svojega boja za nadaljnjo usodo gledališča Če rezultati vseh njegovih naporov in naporov vodstva v teh dneh zadovoljivi, ni izključeno zaprtje gledališča in zasedba Kulturnega Polna solidarnost sindikatov in kolektiva ter vodstva Teatra ne bodo doma Stabile Kolektiv Stalnega slovenskega gledališča, ki po sklepu skupščine z dne 7. t.m., stalno zaseda v prostorih Kulturnega doma v znak protesta zaradi nevzdržnega položaja, v Katerem se je znašlo gledališče zaradi neurejenega pravnega in z njim povezanega finančnega: položaja ter neizpolnjenih obljub in zagotovil, je včeraj ob 11. uri dopoldne sklical tiskovno konferenco, da bi preko sredstev javnega obveščanja seznanil javnost s položajem in s svojimi nadaljnjimi akcijami saj njegov boj ne zadeva samo 40 delovnih mest igralcev in tehničnih teh upravnih nameščencev SSG, temveč najbolj neposredno funkcionalnost slovenske kulture v celoti v specifičnem položaju manjšine, kot je v imenu kolektiva izrecno poudaril na tiskovni konferenci režiser Mario Uršič. V svojih uvodnih besedah se je Mario Uršič najprej spomnil žrtev katastrofalnega potresa v videmski pokrajini in na Tolminskem in sporočil sklep kolektiva, da daruje dva delovna dneva za pomoč prizadetemu prebivalstvu. Neprekinjeno zasedanje kolektiva je le eden od sklepov skupščine z dne 7. t.m. Kolektiv se bo sestal še z župani tržaških in goriških občin, s predstavniki strank ustavnega loka, s predstavniki enotnega komiteja ARCI - ENDALS - AGLI, s predstavniki šolskih in univerzitetnih odborov in s sindikalnimi zastopniki, upravni svet gledališča se bo sestal s poslancem Belcijem, predsednikom pokrajine Zanettijem ter z načelniki svetovalskih skupin dežele Furlanije-Julijske krajine, ravnatelj SSG pa bo danes interveniral v Rimu pri generalnem direktorju za ai»iiiiiiH»««HiuniiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiirtlMimiiiii»ii»iiiiiiniiiiiiii»iiiiiiiiiiHiiiiiHiiiiiniiiiimuiniiiHiiinHiiiiiuiiiii»iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiHHM ŽALNA SEJA PRI GLASBENI MATICI Spominu tragično preminulih prof. Ambrozeta in Lasičeve Prof. Erminij Ambrozet Glasbena matica ie včeraj zvečer v svoji Gallusovi dvoranici ob zbra ni prisotnosti vsega učiteljskega zbora in številnih članov ter gojencev priredila žalno sejo v počastitev spomina dveh svojih tragično preminulih profesorjev Errmnija Ambrozeta in Jožice Las>c. (O tra gični prometni nesreči poročamo na drugem mestu.) V odsotnosti ravna telja šole GM se je ohe h spomnil predsednik Glasbene matice Dušan Hreščak, ki je med drugim dejal: Prehudo je neusmiljena usoda iztrgala iz naše srede dve dragi nam bitji, da bi mogli dojet,, vso tragiko strašne izgube, ki je zadela svojce, naš zamejski slovenski živelj in nič manj našo ustanovo. Kje naj zastavim beseno, saj ne moremo verjeti, da m več med na mi prof. Ambrozeta, kdo bi verjel, . da je za vedno utihnil njegov glas. s katerim je na njemu lako svojsiven način bodril in vzpodoujai svoje dijake. Kdor ga ni dobro poznal, ni mogel vedeti, kaj se sxii\a za njegovim impulzivnim temperamentom. ki je utegnil nekoga tudi odvrniti. In vendar je bil v svojem bistvu mehak, srčno dober. Živel je za svo je dijake, ki so mu bili kot lastni otroci, s katerimi se je spajal v eno družino. To je bil njegov svet ostalo je bilo zanj drugotnega pomena. Že vrsto let je vzgajal razred mladih pianistov, s katerimi se je po vsej pravici mogel pohvaliti, saj smo njegove mlade študente vedno srečavali pri nastopih v javnosti, na glasbenih revijah, v radijskih oddajah in drugod. Njegov «otrok» je bila tudi naša Jožica, naše goriško dekle, ki smo jo vsi imeli tako srčno radi. Omahnila je na pragu življenja, v zorni mladosti, polna načrtov za bodočnost. Njeni dijaki v Gorici so z njo izgubili svojo ljubljeno učiteljico, goriška Glasbena matica pa neumorno sodelavko. Ko je govoril o prof. Erminiju Ambrozetu je dejal: Erminiju Ambrozetu je tekla zibelka v Skednju, Kjer se je rodil 24. 8. 1933. Že v rani mladosti je pokazal izrazit smisel za glasbo, ki jo je najprej študiral na konservatoriju Tartini v Trstu. Leta 1944; ko mu je bilo 16 let. pa je odšel v Ljubljano, kjer je nadaljeval štu di j klavirja na Akademiji za glasbo pri prof. Janku Ravniku. Tam je tudi z izvrstnim uspehom diplomiral leta 1957. Še kot študent Akademije, je Er-minij često nastopal v javnosti, tako na mednarodnih mladinskih festivalih v Ljubljani in Lagrebu, na javnih glasbenih prireditvah Alade mijè v Mariboru. Celju in Zagrebu. Kot solist je nastopil z orkestrom Slovenske filharmonije in kasneje z orkestrom Glasbene matice v Trstu. Na koncertnem odru ga zopet srečujemo v zadnjih letih, tako na a bonmajskem koncertu Glasbene ma tiče v Gorici, za prihodnjo sezono pa je pripravljal klavirski koncert z orkestrom Slovenske Charmonije za tržaško abonmajsko sezono Glas bene matice. Če izvzamemo nekajletno vodstvo mladinskih pevskih zborov v Slovenskem dijaškem domu v Trstu in v Nabrežini («Kraški slavček» in dekliški zbor) ter pevski zbor PD «Igo Gruden» v Nabrežini, je bilo najpomembnejše torišče njegovega glasbenega delovanja vzgoja mladega rodu pianistov. Od leta 1955 do 1958 je poučeval na glasbeni šoli «Franc Šturm» v Ljubljani, nato pa vsa leta na šoli Glasbene matice v Trstu, vrsto let tudi v njeni podružnici v Nabrežini. Erminij Ambrozet je bil svojim dijakom odličen profesor, dober tovariš ter jim je z vso ljubeznijo in prizadevnostjo posredoval izkustva, ki si jih je pridobil v danes že kar znameniti klavirski šoli prof. Janka Ravnika na ljubljanski Akademiji za glasbo. V nemajhni men je tudi on pripomogel visoki ravni kvalitete, ki jo je šola Glasbene matice dosegla. Bogata glasbeno - pedagoška izkustva je prof. Erminij Ambrozet posredoval tudi svoji odlični dijakinji Jožici Lasič. Težko bomo preživeli 'zgubo naših dragih, Inota in Jožice, prehuda je rana, ki nam jo je zasekala njuna tragična smrt, rana, ki jo bomo ze lo težko zacelili. Vedno pa se ju bomo spominjali z veliko topline, jima bomo hvaležni za vso njuno požrtvovalno delo in ljubezen do naše ustanove». Nato so bila prebrana še sožalja Akademije za glasbo iz Ljubljane, Delovne skupnosti žavoda za glasbeno in baletno vzgojo ’z Ljubljane ter Stalnega slovensKega gledališča. Prav tako je bilo sporočeno, da bo proslava 30-letnice obnovitve delovanja Glasbene matice, ki je bila najavljena za konec maseea, v z.naK žalovanja odložena do prihodnje jeseni. V tem tednu tudi ne bo zaključnih šolskih produkcij. gledališča pri ministrstvu za prosveto. O rezultatih vseh teh korakov bo skupščina članov SSG skupno z vodstvom in upravnim svetom razpravljala v četrtek in na osnovi teh rezultatov sklepala tudi o nadaljnjem poteku svoje protestne akcije, ki ne izključuje celo zapore gledališča in zasedbe Kulturnega doma. Cilj boja kolektiva SSG in njegovega vodstva namreč nikakor ni v kakršnikoli o-bliki začasnega krpanja lukenj, temveč v dokončni pravni ureditvi in z njo dokončni eksistenčni varnosti našega gledališča. Kolektiv gledališča je prisotne na konferenci tudi podrobneje seznanil z vsemi dosedanjimi posredovanji v Rimu in pri krajevnih upravah in prav tako z dotekanjem subvencij s strani ministrstva in krajevttih1U-stanov od sezone 1964-65 dalje. Finančno stanje za sezono 1974-75 izkazuje 142 milijonov lir primanj-. kljaja. Ta primanjkljaj, ki je zahteval dodatne garancije tržaške občine in pokrajine, je očiten, če upoštevamo, da je SSG za sezono 1974-75 zaprosilo ministrstvo za subvencijo v višini 158 milijonov lir, odobrenih pa mu je bilo le 30 milijonov lir. Proračun za tekočo sezono predvideva 364 milijonov 390 tisoč lir izdatkov, kar je približno za 3 odst. več od obračuna 1974-75. Vodstvo SSG je zaprosilo ministrstvo za subvencijo 202 milijona 390 tisoč lir, do danes pa je za vso sezono prejelo samo kreditno pismo za 30 milijonov lir. V takem nevzdržnem položaju je bilo SSG prisiljeno ponovno poiskati kredite v pričakovanju dokončne ureditve s strani ministrstva. Predvsem je SSG želelo združiti različne bančne predujme pri Tržaški hranilnici, ki sta jih že garantirali tržaška občina in pokrajina v prejšnjih sezonah, da bi tako prišli do poenotenega računa v obliki posojila za odplačevanja na 20 let. Pri tem so bile upoštevane potrebe za tekočo sezono. Skupno naj bi posojilo znašalo 334 milijonov lir. Od teh naj bi 240 milijonov bilo za kritje že prejetega denarja, ostalih 94 milijonov pa naj bi bilo na razpolago za tekočo sezono. To operacijo bi bilo treba izpolniti do januarja letos, ker pa je zaradi upravnih kriz in zavlačevanja prišlo do takih zamud, se je vsota 94 milijonov skrčila medtem na polovico in še ta bo izpolnjena komaj konec junija. To so žalostna dejstva, preko katerih ni mogoče in ob katerih se razblinja v nič tudi vsa najboljša volja in prizadevnost celotnega kolektiva SSG. Med konferenco so v podporo Stalnemu slovenskemu gledališču spregovorili tudi Pina Tomaselli v imenu sindikata gledaliških delavcev, Sergio D’Osmo v imenu vodstva Teatra Stabile in predstavnik gledališkega sveta Teatra Stabile. Očku Valterju je mamica Patricija povila brhko hčerko MILENO Srečnima staršema čestitamo, mali Mileni pa želimo obilo sreče in zdravja. Odbor in pevci PD Lipa Začasno zaprte občinske šole Na podlagi tehničnih pregledov, je tržaška občina sklenila začasno zapreti naslednje šole: otroške vrtce na Lonjerski cesti, na školjetu in na Ročolu (v stavbi šole «Stuparich»), osnovno šolo na Trgu Sennino, osnovno šolo v Ul. Kandler, nižje srednje šole «Tartini» in «Stuparich» ter višje srednje šole «Duca d'Aosta» in «Carducci». V večini primerov kaže, da se bodo učenci in dijaki lahko vrnili v šole že v nekaj dneh. Začasno zaprta sta tudi slovenska o-snovna šola in otroški vrtec v šoli v Ul. Donadoni. Kar zadeva javno šolstvo naj zabeležimo še, da je rektor prof. De Ferra sinoči sporočil, da so začasno ukinjena vsa predavanja na videmskem sedežu tržaške univerze. • Občinska uprava obvešča, da je v mesnici v Ul. Foscolo 3 še vedno v prodaji jagnjetina po 2.280 lir kilogram. SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE V TRSTU V počastitev stoletnice rojstva Ivana Cankarja Jože Rode Jože Vozny Ivan Cankar V ARENI ŽIVLJENJA SEM STAL Dramska lepljenka Predstavo so pripravili: Jože Rode dramaturg, Gustav Mahler glasba, Mira Sardoč jezikovno vodstvo Sergej Verč režija, scena in kostumi Igralci: Sergij Cerkvenič, Ksenija Dobrila, Darij Frandolič, Marina Gulin, Boris Kobal, Jasna Rodošek, Lidija Sosič, Sergej Verč Franc Meula vodja predstave Alenka Čepar šepetalka Aldo Pipan tehnični vodja Predstave v dvorani PD «L Cankar» - Ul. Montecchi 6. Jutri, 12. maja, ob 20.30 -PREMIERA. V četrtek, 13. maja, ob 20.30 - I. PONOVITEV. V soboto, 15. maja, ob 20.30 - n. PONOVITEV. Kolektiv SAG je sklenil, da se pridružuje široki solidarnostni akciji za žrtve potresa. V ta namen je dal pobudo za nabiralno akcijo v denarju. Tako ob priložnosti sredine kot četrtkove predstave ne bo vstopnine, ampak bo ves izkupiček prostovoljnih prispevkov šel za žrtve po-fresa. r:iirv'UinJ.rtr.uq w Danes, 11. maja, bo na pobudo Doma Jakoba Ukmarja v kinodvorani v škednju ob 20.30 CANKARJEVA PROSLAVA Nastopajo osnovnošolci, dijaki srednje in višje šole ter akademiki. Pela bosta otroški zbor iz Skednja ter mešani pevski zbor iz Skednja. Čisti izkupiček večera je namenjen žrtvam potresa. PD SLAVKO ŠKAMPERLE SV. IVAN TRST priredi jutri, 12. maja, ob 20.30 proslavo Cankarjeve 100-letnice « POT SKOZI ŽIVLJENJE» Besedilo iz Cankarjevih del izbrala Ivanka Hergold in Marko Kravos, slikovni del Lojze Abram. Nastopajo: Loredana Gec, Neda Mijot-Sosič, Ferdi Mikac (recitatorji), ter duo Mojca šiškovič - klavir in Črtomir šiškovič - violina. Razstave V Tržaški knjigami razstavlja svoje risbe France Gorše. Razstava bo odprta do 16. maja. Razna obvestila Izredni zbor članov zadruge Mangart bo 26. maja v Gregorčičevi dvorani v Trstu. Razpravljali bodo predvsem o finančnih težavah, s katerimi se mora ukvarjati odbor. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure, tel. štev. 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226 165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225 141; Božje polje Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tek 200-121; Sesljati: teL 209-197; Zavije: tel 213-137: Kino La Cappella Underground Zaprto. Ariston 16.00 «La mia droga si chia ma Juhe». Igrata Jean Paul Bel-mondo in Catherine Deneuve. Barvni film. Mignon 16.00 «Il grande valzer». Igra Horst Bucholz. Barvni film. Grattacielo «Spostamenti progressivi del piacere». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letpm. Tenice 16.00 «Roma a mano armata». Igrata: Thomas Milian in Maurizio Merli. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Excelsior 15.00 «Qualcuno volò sul nido dei cuculo». Igra Jack Nichel-son. Prepovedan mladini pod 14. letom. Nazionale 15.30 «Sandokan - I. del». Barvni film. Kabir Bedi in Carole Andre. Eden 16.00 «Il secondo tragico Fan-tozzi». Igra Paolo Villaggio. Ritz 15.30 «Il comune senso del pu- | dorè». Barvni film. Igrajo A. Sordi, C. Cardinale, F. Bolkan,’ Cochi Ronzoni. Prepovedan • mladim pod 14. letom. Aurdra 16.30 « Cadaveri eccellenti ». Igra Lino Ventura. Barvni film. Cristallo 16.00 «May fair lady». Igra A. Hepburn. Barvni film Capitol 16.00 «Bluff». Barvni film, v katerem igrata Anthony Qumn in Adriano Celentano. Impero 16.30 «Codice d’amore orientale». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Moderno 15.30 «Pasqualino Settebel-lezze». Igra: Giancarlo Giannini. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Filodrammatico 16.00 «Prossima apertura casa di piacere». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Ideale 16.00 «Inchiesta pericolosa». Igrata Frank Sinatra in Lee Re-mick. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Vittorio Veneto 16.30 «Squadra speciale». Igra Romy Schneider. Barvni film. Radio 16.00 «Il boss morto». Igra Anthony Quinn. Barvni film. Abbazia 16.00 «Io e lui». Igra Landò Buzzanca. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Volta (Milje) Danes zaprto. Jutri: 16.00 «Quattro bassotti per un danese». Igrata Dean Jones in Su-zanne Plesette. Barvni Walt Di-sneyev film. Včeraj-danes Danes, TOREK, 11. maja ŽIGA Sonce vzide ob 4.38 in zatone ob 19.24 — Dolžina dneva 14.46 — Luna vzide ob 16.40 in zatone ob 2.58. Jutri, SREDA, 12. maja PANKRACIJ . Vreme včeraj: Najvišja temperatura 22,5 ' stopinje, najnižja 15Ì9,' ob 19. uri 23, zračni pritisk 1010.6 mb stanoviten, nebo 9/10 pooblačeno, vlaga 63-odstotna, morje razgibano, tempe-, ratura morja 16 stopinj. ' V , globoki žalosti naznanjamo, da nas je tragično zapustil naš dragi sin in soprog ERMINIJ AMBROZET Žalujoči mama Zofija in žena Marija Datum in uro pogreba bomo sporočili naknadno. Trst, 11. maja 1976 V tragični nesreči smo izgubili prof. ERMINIJA AMBROZETA našega dolgoletnega, dobrega in požrtvovalnega sodelavca in učitelja. Klanjamo se njegovemu spominu. Kolegi, gojenci in odbor Glasbene matice Trst, 11. maja 1976 Ob nenadomestljivi izgubi svojega učitelja in sošolke INOTA JOŽICE žalujejo: Damjana, Alenka, Bogdan, Erika, Verenka, Milojka, Rosanda, Ksenija, Vihra, Tomaž, Gemma, Majda, Loredana, Paolo, Mojca in Ravel Prizadeti zaradi prerane in tragične smrti prof. ERMINIJA AMBROZETA in prof. JOŽICE LASIČ izrekajo globoko sožalje Majda, Pavla, Eda in Luciano Terčon. ROJSTVA IN SMRTI Dne 10. maja 1976 je v Trstu umrlo 17 oseb. UMRLI SO: 85-letna Antonij Men-got vd. Cumar, 74-letni Anton Rupe-na, 82-letni Guido Rapetti, 67-letna Narcisa Busechian vd. Novel, 56-letni Bruno Toneguzzo, 71-letna Blanca Ukovaz vd. Peciar, 67-letni Enrico Pittini, 68-letna Pierina Čušina. 1 mesec stara Cristina Cerchi, 78-let-na Giuseppina Pregare vd. Gobina, 38-letni Sergio Bosfolo, 66-letni Carlo Rak, 68-letni Vittorio Poldrugovaz, 68-letna Giovanna Cerebuch por. Bat tisti, 80-letna Anna Perossa vd. Furiameli, 47-letni Giuseppe Ficiur, 78-letna Giuliana Blagonic vd. Matteoni. Dne 10. t.m. je nenadoma preminil JOSIP P0R0PAT Pogreb bo danes, 11. t.m., ob 16. uri iz hiše žalosti. Dolina št. 357. Žalostno vest sporočajo: žena, hčerka. zet, vnuki, tašča, drugi sorodniki ter družini Santi in Kermac Dolina, 11. maja 1976 (Pogrebno podjetje Zimolo) DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Al Lloyd, Ul. Orologio 6 - Ul. Diaz 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Piccio-la. Ul. Oriani 2; All’Annunziata, Trg Valmaura 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Alla Basilica. UL S. Giusto 1; Alla Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giustizia, Trg Libertà 6; Alla Testa d'Oro, Ul. Mazzini 43. Namesto cvetja na grob Miroslava Košute daruje Marina Cornino 5.000 lir za dekliški pevski zbor Vesna iz Križa. V spomin na prof. Erminija Ambrozeta daruje Danilo štubel 10.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane. Mario Zuljan - Log daruje 20.000 lir za godbo iz Ricmanj. Uredništvo in uprava Primorskega dnevnika izrekata ob tragični smrti prof. Erminija Ambrozeta in prof. Jožice Lasič iskreno sožalje svojcem in Glasbeni matici. Družina Simčič izreka globoko sožalje svojcem ob tragični smrti prof. Erminija Ambrozeta. Žalovanju se pridružuje družina Terčelj. Ob hudi izgubi prof. Erminija Ambrozeta izreka SPD Igo Gruden vsem svojcem iskreno sožalje. Ob prerani izgubi prof. Erminija Ambrozeta izreka Slovenska prosvetna zveza svojcem iskreno sožalje. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so spremili k večnemu počitku našo drago ženo, mater in nono EMILIJO TENCE por. SULČIČ Posebna zahvala darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so na kateri>jli način poča stih njen spomin. Žalujoči mož ter hčere z družinami Sv. Križ, 11. maja 1976 ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami ob izgubi naše drage matere in none KARLE SEDMAK vd. ŠVAB Posebna zahvala darovalcem cvetja ter vsem, ki so darovali v dobrodelne namene. Žalujoče družine Švab in Družina Križ, Trst, Brisbane, 11. maja 1976 J SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA KROŽEK ZA POLITIČNE IN DRUŽBENE VEDE «PINKO TOMAŽIČ» KROŽEK ZA POLITIČNA IN DRUŽBENA VPRAŠANJA «HENRIK TUMA» v BAZOVICI v nedeljo, 16. maja 1976, ob 15.30 PROSLAVA STOLETNICE ROJSTVA IVANA CANKARJA Govori, nastop članov SSG, združeni pevski zbori in godbe na pihala KIOSKI IN PROSTA ŽABA VA GORIŠKI DNEVNIK V NEDELJO V ZGONIKU Uspela osrednja proslava ob 31. obletnici osvoboditve Sodelovale so vse domaée prosvetne, športne in poli. tiene organizacije . Govoril je poslanec Albin Škerk V nedeljo je pred občinskim spomenikom v Zgoniku priredila občinska uprava osrednjo proslavo 31. obletnice osvoboditve, na kateri, so ob navzočnosti številnih občanov sodelovale vse domače prosvetne, športne in družbeno politične sile. Najprej so položili vence občinska uprava, ŠK Kras, PD Rdeča zvezda, ANPI-ZBB, Mladinski krožek, sekcija socialistične stranke in sekcija Slovenske skupnosti, športnice Krasa pa so bile oà častni straži. Župan Josip Guštin je izrazil solidarnost uprave s potreseno' v Furlaniji in Benečiji ter pozval prebivalstvo, naj prispeva pri nabiralni akciji. Obenem pa je naglasil, da je primerno, da se vsako leto spomnimo tistih, ko so darovali svoja življenja za svobodo. V kulturnem sporedu so nastopili šolska mladina, pevski zbor Rdeča Zvezda in godba na pihala s Proseka. . Slavnostni govor je imel poslanec Albin škerk, ki je poudaril, da srno dolžni, da se spomnimo najboljših sinov, ki so nam s svojim žrtvo Vanjem zagotovili tiste svoboščine, jih moramo utrditi in vestno braniti. Letošnja proslava je pomembna, ker sovpada s 100-letnico Cankarjevega rojstva, ki je začrtal pot tudi narodnoosvobodilni borbi, sovpada s predčasnimi volitvami, sovpada z velikim uspehom Kraševih namiznoteniških igralk, ko so dokazale, da je naša mladina zdrava in zavedna. Škerk je povedal, da zaključuje svojo 8 letno parlamentarno kariero, med katero smo posegli priznanje nekaterih pravic ua šolskem področju, ustanovitev sole za otroške vrtnarice, uzakonje-n'T jc bila pravica izražanja na sodišču v materinem jeziku. Uzako-ojcna je bila tudi pravica do slovenske televizijske postaje v naši deželi TV pa bo morala odražati obšo kulturo, naše razmere in zabave. biti bo morala na razpolago ljudstvu. Potrebna bo še dolga borba za dosego vseh s cer izključno članom. luniiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiMMiiiimiiiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiii POŠKODOVANI TUDI BOLNIŠNICI V ČEDADU IN SAN DANIELEiU V tržaško bolnišnico so prepeljali več ranjencev s potresnega področja Med ranjenci tudi tričlanska družina Priletna ženska v smrtni nevarnosti V tržaške bolnišnice so tudi včeraj pripeljali več ranjencev s potresnega področja, če pa so bili piejsnji prevozi ranjencev odvisni predvsem od razpoložljivosti mest v drugih bolnišnicah in od primernejših struktur tržaške bolnišnice, je treba včerajšnji prevoz bolnikov pripisati predvsem močnemu potresnemu sunku v noči med soboto in nedeljo, ki je hudo poškodoval bolnišnici v San Danieleju in v Čedadu, ki so ju morali delno izprazniti. V tržaško pediatrično bolnišnico Burlo Garofolo so pripeljali iz čedadske bolnišnice šest otrok, ki so se tam zdravih že pred potresom. Ti so 7-ietna Klena Durt iz Podbonesca, 4-letni Michele Cucchiaro iz Tava-gnacca, 12-letni Vittorio Macorig iz Čedada, 2 leti stari Giovanni Botassi iz Praprotna, Maria Cristina Perasutti iz Fojde in Luigi Gu-sola iz Podbonesca. V Trst so prepeljali tudi nekaj ranjencev pri potresu. Najbolj kritično je stanje starejše Giuditte de Cecco iz Osoppa (točne starosti nam niso vedeli povedati), ki so jo sprejeli zaradi številnih zlomov na ortopedski oddelek s pridržano prognozo. Na ortopedski oddelek tržaške bolnišnice so sprejeli 57-letnega Giannantonia Garlattija iz Humina, ki se bo moral zdraviti 2 meseca, in njegovo ženo Battistino, ki bo o-krevala v mesecu dni, na ortopedski oddelek bolnišnice Burlo Garofolo pa njunega sinčka 9-letnega Giovannija za katerega so si zdravniki pridržali prognozo; kaže pa, da ni v smrtni nevarnosti. Vse tri so pripeljali v- Trst iz videmske bolnišnice, odkoder $o prepeljali tudi 65-letno Vero Scorcihodoff por. Trombetta iz Osoppa, ki bo okrevala v dveh tednih. Ob koncu naj omenimo, da je Tržačan Walter Scarpa prepeljal včeraj dopoldne v bolnišnico Burlo Garofolo 2 leti starega sinčka Morena. Dejal je, da si zaradi številnih potresnih sunkov ne upa pu stiti otroka v stanovanju. V večernih urah so iz Maniaga prepeljali v Trst 60-letnega Pietra Valarja iz Fanne v pordenonski pokrajini. Na nevrokiruškem oddelku tržaške bolnišnice se bo moral zdraviti mesec - dni. Solidarnostna akcija v dolinski občini Občina Dolina vabi občane, da po svojih močeh prispevajo v sklad za pomoč žrtvam potresa. Občinska uprava priporoča, naj se občani odločijo zlasti za prispevke v denarju. Te prispevke, kakor tudi prispevke v blagu in materialu, sprejemajo na županstvu in pri poverjenih predstavnikih organizacij, ki delujejo v občini, in sicer vsak dan od 8. do 18. ure. . Ka ne bodo čakali zaman, naj lmajo člani s seboj; • Kopijo lanske prijave (razen če .le niso pustili v naših uradih), V SOBOTO POPOLDNE NA CESTI LJUBLJANA - ZAGREB Erminij Ambrože! in Jožica Lasič por. Cefarin Rubila življenje pri hudi prometni nesreči Tragičen obračun: Štirje potniki mrtvi, sedem pa hudo ranjenih - Nesrečo je povzročil nemški državljan zaradi neprevidnega prehitevanja prizadetemu prebivaistvu. Odbor za koordinacijo pomoči, ki ga sestavljajo predstavniki občin — ustanovili so ga pri pokrajinski upravi — se je po soootnem ustanovitvenem sestanku, o katerem smo poročali v nedeljski števuki, še dvakrat sestal, v neaeljo dopoldne in v nedeljo popoldne. Na s. sianku so preučuj položaj, predsednik Agati pa je stopil v nepositcen stik s podtajnikom Zamberlettijem in občino Majano. Na 'sestanku je predsednik pokrajine poročal predvsem o pomcci, ki jo prizadete občine pričakujejo od naše pokrajine. Gre za pomoč strokovnega osebja v gradbeništvu, tehnikov, inženirjev, geometrov in specializiranih delavcev. Te skupine naj bodo sposobne delati samostojno in naj bodo opremljene s pripravami, da bi jih takoj pošiljali v kraje, kjer so potrebne, b tem v zvezi je omeniti odziv zveze in-dustrijcev (nekatera gradbena podjetja so poslala brezplačno na kraj nesreče težko mehanizacijo), kakor tudi strokovnih zbornic inženirjev, geometrov in gradbenih strokovnjakov. Predstavniki zbornic so se že sestali ter usk.-adili obliko pomoči. Predsednik Agati je trim j odšel v Majano ter seznanil župana s pripravljenostjo goriških operaterjev za globalno pomoč. V skladu z navodili pokrajinskega koordinacijskega odoora je bila v soboto zvečer v Doberdobu seja, ki jo je sklical župan in katere so se udeiežin predstavniki slovenskih društev, na kateri so se odločili za nabirko denarja in blaga. V nedeljo so zbrali 1,8 milijona lir, včeraj pa se je zbrana vsota še zvišala. Zorali so tudi nekaj blaga, ki so ga s šolskim avtobusom odpeljali v Tržič, kjer je eden izmed zbirnih krajev. (Po sklepu koordinacijskega odbora je v goriški pokrajini pel zbirališč; v Tržiču, Gra-dezu, Gradišču, Krminu in Gorici). V sovounjab se je včeraj zvečer zbral občinski svet na izredni seji (seji so prisostvovali tudi predstavniki društev) ter se dogovorili za potek solidarnostne akcije. Občinska uprava v števerjanu je te dni poslala na tehnični urad dva telegrama, da so strokovnjaki pregledali stanje osnovne šole. Ugotovili so, da je zgradba v števerjanu poškodovana in da lahko uporabljajo samo kuhinjo v pritličju. Za šolski pouk bodo zato spet uporabili šole po zaselkih, ki jih ne uporabljajo več odkar so uvedii celodnevno šolo in prevoze. Tudi včeraj slovenske višje srednje šole v Gorici niso imele pouka. Pouk je bil sama na nižji slovenski srednji šoli. Na italijanskih šolah pouka niso imeli in ga ne bo do vključno četrtka. Deino pouka ni zaradi okvar, ki so nastale na zgradbah (šole je potrebno temeljito pregledati), delno pa zaradi tega ni bilo pouka, ker bi ponovni potresni sunek lahko povzročil paniko med dijaki in kdove kakšno nesrečo. Včeraj je bila pri goriškem županu delegacija UDI — ZŽI ter mu predlagala pobude za pomoč prizadetim. Goriška občinska uprava je včeraj poslala sporočilo, da je za vse oblike pomoči na voljo poveljstvo mestnih stražnikov, katerih telefon je 52-51. Mestni stražniki v sodelovanju z radioamaterji razmeščajo tovornjake pri vhodu avtomobilske ceste pri Vilešah, kam naj peljejo pomoč. Občina je nadalje odprla nogometno igrišče v Ul. Baiamomi in na letališču, kjer lahko namestijo šotore ali prikolice. Medtem prihajajo vedno nove vesti o razpokah, ki so nastale na starejših zgradbah v Gorici. Poškodovanih, je več hiš med Ul. Formica in Ul. Favetti. Zaradi razpoke, ki je nastala po drugem močnejšem potresnem sunku, se je poškodovalo občinsko gledališče v Krminu, ki ni več uporabno. Goriška rokrajina je ponudila prizadetemu prebivalstvu svoje zgradbe (mislimo na pokrajinske in ob činske zgradbe na splošno) toda prizadeto prebivalstvo sploh ni hotelo sprejeti niti ene ponudbe. Najdlje, so potresene! pripravljeni oditi do Vidma, medtem ko goriška in naj- stopriike političnih strank sindikalnih organizacij, predsednika rajonskih konzult, zastopnike raznih dru štev in ustanov ter župnike. Do sestanka, k: je imel namen koordinirati akcijo, ki jo samosiojno vodijo posamezna društva ir, ustanove, je prišlo pozno, šele stiri dni po potresu. To odsotnost gonške občinske uprave so kritizirali socialistični svetovalci, ki so včeraj zjutraj poslali županu interpelacijo, s kate ro zahtevajo izredno sklicanje občinskega sveta, da bi ta sklenil koordinirano akcijo. Pri tem socia listi omenjajo, da so bile druge ob čine v naši pokrajini hitrejše in so svojo pomoč poslale v ponesrečene kraje. Pri tem velja omeniti obc’-no Tržič, Ronke, Gradišče, Krmin, ki so že prvi dan osredotočile zbiranje pomoči in prostovoljce, in so to organizirano pošiljali v ponesrečene kraje. Tudi koniunisiična. svetovalska skupina je od župana zahtevala sklicanje izredne seje občin skega sveta, da bi tu sklenili koordinirano akcijo. Na včerajšnjem sestanku na žu panstvu je odbornik za zdravstvo odv. Porteli: zavrnil očitke opozicije o nedelavnosti občine in dejal, da so čakali, da bi zaceli s koordinirano akcijo v prid ponesrečencev potem ko bi ugotovili potrebe. Predsednik pokrajine Ag-ni je povedal kakšne iniciative je povzela pokrajinska uprava (o tem poiočamo v prvi polovici tega članka). Posegi pa so bili zelo kritični. Svetovalci so dali nekaj predlogov kako naj bt se vršila koordinirana ai-cija. De nama sredstva naj se še v naprej zbirajo v posameznih organizacijah, vendar naj pridejo vsa ta sredstva na občino. Prav tako naj pridejo na občino tudi druga zbrana sredstva v blagu. Odbornik Portelli bo danes šel na prizadeto področje, da bi u-gotovil. kaj ljudje dejansko potrebujejo in zahtevajo. gia Segattija, Angela Cea in Gio van Battisto Postogno Razsodišči' pa sestavljajo: Milovan Bressan. Andrea Perini in Pietro Marcucci. Novoizvoljeni odbor je nato pr-e dlagal za kandidata v poslansko zbornico Luciana Luciania in Ma rina De Grassija, v senat pa Gior gia Grudna. Predlog pa bosta mo rala najprej odobriti deželno in na to vsedržavno tajništvo PRI. • Socialdemokrati iz furlanskih občin med Gorico in Krminom so na skupnem sestanku razpravljali o nekaterih skupnih, medobčinskih vprašanjih. Govor je bil o šolskih vprašanjih ter o dotoku vode v gričevnata področja občine Koprivno. Pokrajinski kongres republikancev V nedeljo je bil v Gorici kongres pokrajinskega tajništva PRI, na ka terem so izvolili nov odboi ter pre dlagali imena kandidatov za prihod nje, politične volitve. Novi pokrajinski politični tajnik PRI jé Mario Ascari, podtajnika pa .Sta Tiberio Caliigaris ui Marino De Grassi, upravni tajnik je Marco Giorgio Del Neri, organizacijski taj nik pa Gianfranco Gandini. V' odboru so še: Mauro Bigot, Guido Colucci, Dario Drufuca, Giorgio Gruden, Giorgio Marin, Umberto Miniussi, Paolo Sartori in F abio Zanetti. Za preglednike računov so izvolili Lu, • Občinska uprava obvešča, da so preklicali tečaj o prometni vzgoji za učence 4. in 5. razredov osnovnih šol. Nepričakovan preobrat v poteku sejma z zastavami na pol droga Razprodan ves pribor za bivanje na prostem Z zastavami osmih držav spušce nih na pol droga v znan žalovanja s hudo prizadetim furlansKim prebi valstvom, so v nedeijo zaprli VI. mednarodni blagovni sejem ESPO MEGO. Na sejem, ki su je začel s tolikšnim uspehom, je s četrtkovim potresom legla žalost :n tudi zanimanje zanj je povsem po, ustilo. Med sejemskimi novicami naj o-menimo predvsem oopri.no razprodajo vseh prikolic, šotorov in pribora za taborjenje, ki je bilo na sejmu razstavljeno. Potresni sunki so namreč prestrašil' stanovalce predvsem v zgornjih nadstropjih hiš, ki so sj v strahu pred najhujšim kupili opremo za bivanje na pro stem. Odbor trgovinske zbori, ce bo na svoji današnji seji razoravlja) o u-porabi razstavišča, ki se je v ne deljo spraznilo. Po vsgj verjetnosti bo prostore ponudil potresencem. O uspehu sejma bo odbor razpravljal prihodnjič. Prvi novorojenček po potresu Kljub katastrofi življenje teče na prej. V tržiški bolnišnici se je ro- lllUllllllllll III111111111111111111111111111111111 m lllllllllllfl Hilli II milili Hilli llllllllllllllll Hill lili tlllllllll Hilli Hill GB 8. URI NA SODIŠČU V NOVI GORICI Danes sodna obravnava proti domobranca Francu Srebotniku Obtožen je pretipartizanskega delovanja na Idrijskem Danes ob 8. uri se bo v veliki I nja nedolžnih prebivalcev, le da bi dvorani sodnega poslopja v Novi Go- j uspel v svojem cilju, rici pričela sodna obravnava proti Francu Srebotniku, nekdanjemu komandantu in organizatorju domo branstva na Idrijskem, ki je pred aretacijo živel v Libanonu. Razpravo so najavili že za 31. marca letos. V zadnjem trenutku pa so jo morali odložiti, ker se je Srebotnikov branilec, odvetnik Jože Stanovnik, odrekel tej nalogi. Na njegovo mesto bo obtoženca danes branil od vetnik Andrej Stanovnik. Jožetov brat. Franc Srebotnik je obtožen, da je ukazoval in izvajal mučenja in nečloveško ravnal s civilnim prebival stvom na idrijskem območju. Na o bravnavi, ki ji bo predsedoval sod nik Borut Deisinger, bodo poleg obtoženca zaslišali 19 prič z Idrijske ga in iz okolice ter orebrali zapisnike nadaljnjih 4 prič. Obenem bodo prebrali nekatere dokumente, ki. pričajo o zločinskem ravnanju okupatorjev in njihovih pomagačev, med katere spada sam Srebotnik. Obtožencu bodo sodih predvsem zaradi dogodkov iz meseca septembra 1944 na idrijskem območju, kjci je Srebotnik imel nalogo organizirati protipartizansko delovanje ter okrepiti domobranske vrste. Nalog se je obtoženec lotil z vso vnemo in pri tem mu ni bilo žal trplje imiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiimMuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiii Jožici Lasič v spomin K številnim in vedno bolj dramatičnim vestem o potresu, ki je razdejal velik del deželnega, ozemlja, se je v nedeljo razširila , druga, kruta vest, ki nas je globoko presunila in kateri v prvih trenutkih ni-brž tudi tržaška pokrajina ne pri- smo hoteli verjeti, saj se nam je zdela nemogoča in obenem neumestna v teh težkih trenutkih, ki J-a slovenska zamejska glabri ‘ka sta izgubila življenje v hu-tj1ja*)r®nietni nesreči, ki se je pripe- ana - Zagreb pri Martinji v soboto popoldne na cesti Ljubija: Vas, UT " "agicLI H11 i>iat mi], hit Nesreč° ie z neprevidnim pre-dr.f„Va,njem povzročil zahodnonemški 5tadtaJan ’0^an Kadar iz Ingol- •ilvozil sv°.i avto audi v jr 12 Zagreba proti Ljubljani. nasproti611 Prehitevanjem je opazil licu « , Y0ze<5i tovornjak s priko-Se m tursko registracijo in, da bi u UQgnil, je takoj po prehiteva- nju zavil desno pri tem pa z zadnjim delom voziia trčil v prednje levo kolo tovornjaka, ki ga je bil prehiteval. Udarec je bil silovit: tovornjak je zaneslo v desno na travnik. Kadar pa je čelno trčil z nasproti vozečim avtom, ki ga je upravljala Marija Bais iz Stare Rače pri Bje-lovaru. Obe vozili je takoj nato zadel turški tovornjak in ju odrinil na nasip ob cesti. Iz zagrebške smeri sta tedaj pripeljala Erminij Am-brozet in 29-letni Martin Vukič iz Zagorja pri Ogulinu. Ambrozet je v zadnjem trenutku zagledal pred seboj nasproti vozeči turški tovornjak in trčenju se ni mogel izogniti. Kljub silovitemu trčenju je tovor- njak še nadaljeval svojo vožnjo in se je prevrnil, ko je peljal mimo Vukič, prav na njegov avto. Tragičen je obračun nesreče. Življenje so izgubile štiri osebe: Erminij Ambrozet in njegova sopotnica 25-letna Jožica Lasič por. Če-farin iz Sovodenj, ter Vukič in njegova sopotnica 25-letna Roza Luke-lič, prav tako iz Zagorja pri Ogulinu: Pri nesreči je bilo hudo ranjenih sedem oseb: Marija Bais, njen mož Pavao ter 7-letna hčerka Jasna, sovoznik v turškem tovornjaku Aitimeli Usuf Kamuran. Johan Kadar, njegova žena Milena in sopotnik v Vukičevem avtomobilu Marko Mal 'tič. deta v poštev. Včeraj so v Gorici pokopali alpin-ca Cascina, danes ob 15.30 pa bodo pokopali Blažiča. Oba sta služila vojaški rok v Karniji. Radioamaterji CB iz Gorice pozivajo vse radijske amaterje, naj ne uporabljajo aparatov, če ne izključno samo za pomoč potresencem. Izvršni svet občinske skupščine občine Nova Golica ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij so razpravljali o posledicah potresa ter grazili svojo popolno solidarnost s potresene! v Beneški Sloveniji. Na seji občinske konference SZDL pa bodo govorili o konkretnih oblikah pomoči Beneškim Slovencem, ki jili je potres zelo prizadel, toliko bolj ker živijo v odročnih krajih, do katerih pomoč prihaja zelo počasi Rešilci Zelenega križa so se u-spešno vključili v akcijo. Včeraj so nekaj desetin ranjencev pripeljali iz Palmanove v goriško bolnišnico San Giusto. Od četrtka do nedelje so prevozili 4.600 km. V soboto je prišlo v Gorico veliko število ambulane iz raznih krajev države, ki so jih potem poslali na potresno področje. Tudi na županstvu v Gorici je bi jih preživljamo. Usoda pa je neizprosna. V hudi prometni nesreči, ki se je pripetila v soboto zvečer na cesti Zagreb - Ljubljana, sta izgubila življenje slovenska glasbenika 25-letna Jožica Lasič por, Cefarin iz Gorice ter 43-letni Erminij Ambrozet iz Trsta. Njuna smrt pomeni velik udarec za celotno zamejsko glasbeno ustvarjalnost. staj sta Ambrozet, kot a-firmiran profesor glasbe. Lasičeva pa kot perspektivna glasbenica veliko prispevala k razvoju te dejavnosti. Smrt je Jožico Lasič odtrgala od življenja v tj-enutku, ki je zanjo bil izrednega pomena. Konec lanskega leta se je namreč poročila z inženirjem Marjanom Cefarinom, občinskim odbornikom. Letos pa se je pripravljala na zaključni diplomski izpit za klavir, inštrument, kateremu je posvetila veliko let svojega še mladega življenja. Ob teh težkih trenutkih se Jožice Lasič spominjam, ko sem jo pred dobrim letom dni obiskal na sedežu goriške glasbene šole, kjer je poučevala klavir. Po končanih lekcijah mi je Jožica navdušeno pri-, povedala, kako se ji uresničujejo cilji, ki si jih je zastavila. Predvsem je dosti govorila o glasbi o svojih prvih samostojnih klavirskih, koncertih, o Chopinu, katerega skladbe so jo najbolj prevzemale. Ko sem si vse to zapisoval, mi ni niti od daleč šinilo v misel, da bom moral o njej pisati te vrstice. Njena življenjskost in strokovnost sta mi potrjevali, da je goriška glasbena šola z Jožico Lasič, v katero je prišla pred tremi leti. zadobila na kvaliteti, na kakovosti. Nisem se motil. Njeni delovni tovariši, profesorji glasbe, so povedali, da je bila Jožica izredno nadarjena in brez dvoma najbolj perspektivna pianistka v zamejstvu. «Izgubili smo jo — so nadaljevali —- v trenutku, ko smo najbolj potrebovali njeno pomoč.» V Ulici Malta so namreč letos sklenili urediti večje prostore za glasbeno šolo. tako da bi docela zadovoljili potrebam po glasbeni dejavnosti. V to akcijo seje vključil tudi sam Jožičin mož, Marjan, ki je pripravljal načrte za novi sedež. Svoj prvi večji uspeh kot pianistka je Jožica doživela konec leta 1974 v Ljubljani, ko je nastopila pred navdušenim občinstvom. Kon certi so si potem sledili: kmalu po tem v Šempetru, nato pa v palači Attems v Gorici. Njeno živlienje se je pretrgalo prav v trenutku, ko je v Osijeku uspešno zaključila vrsto koncertov in ko se je s profesorjem Ambrozetom, pri katerem je v tržaški glasbeni šoli dokončala študije klavirja, vračala domov. Jožica Lasič, ki je bila po rodu Sovodenjka, je kaj kmalu vzljubila glasbo in zanjo pokazala izredno nadarjenost. Oče Emil, domači organist je takoj razumel hčerkino veselje ih jo uvedel k učenju klavirja. Svojo ljubezen do tega inštrumenta je vedno dobro usklajevala s študijem, tako da je lansko leto dokončala tržaško filozofsko fakulteto. V Trstu pa se je vpisala v glasbeno šolo in pod vodstvom prof. Ambrozeta dokončala svoje študije. Ob tej težki izgubi izrekamo potrtemu možu Marjanu, materi in o-četu, sestri in vsem drugim sorodnikom globoko sožalje. Pogreb bo danes ob 16. uri. Po verskem obredu v sovenknjski cer kvi bodo pokojnico pokopali na do mačem pokopališču. P. R. Odbojkarski turnir ob 30-letnici ustanovitve Dijaškega doma Slovenski dijaški dom «Simon Gregorčič» v Gorici organizira ob svoji 30. obletnici ustanovitve in delovanja moški in ženski odbojkarski turnir. Turnirja se lahko udeležijo vsa pro svetna društva mladinske in ostale organizacije (razen športnih). Za želena je polnoštevilna udeležba bivših gojencev Dijaškega doma. Turnir se bo vršil v dneh od 24. do 30. maja 1976 na odprtem igrišču Slovenskega dijaškega doma v Go rici. V vsaki ekipi ne smejo nastopati več kakor štirje igralci včlanjeni v Vsedržavno odbojkarsko zvezo (FIPAV). Vsaka ekipa mora pred prvim nastopom oddati organizatorjem seznam nastopajočih s točnimi osebnimi podatki. Ekipa lahko šteje do dvanajst igralcev. Prijave sprejema uprava Dijaškega doma do vključno 17. maja 1976 Svetogorska ulica št. 84, Gorica, tel. 33-495. Vesli iz bolnišnice Potresni sunek, ki je stresel Go rico v nedeljo okoli dveh zjutraj je tudi v našem mestu povzročil ne kaj ranjencev. V glavnem gre za osebe, ki so se do.šk,,dovale v pa mčnem begu iz svojih stanovanj. V orožniški kasarni so nekateri oroz niki skočili kar skozi okno. pri čemer so se 21-letin Leonardo Mar chesetti, 21-letni Damic Torretti, 21 letni Ivo Goni ter še nekateri drugi lažje poškodovali in se zatekli v bolnišnico po pomoč. Pri reševalnem delu v Huminu sta se prav tako v neči med soboto in nedeljo poškodovala orožnika Giancarlo Zambon in Luigi Pezzolante, ki služita vojaški rok v Gorici. O-ba se bosta morala zdraviti po pet dni. Pri nočnem potresnem sunku so se v Gorici poškodovali še 44-letni obrtnik Sergio Marega iz Ločnika, ki se bo zaradi z'oma rebra zdravil 20 dni. 71-letna upokojenka Ida Ko zen vd. Štolfa, ki Si je zlomila levo stegnenico in se bo zdravila 60 dni, 63-letna upokojenca Josipina Skos iz Pevme, ki so jo v bolnišnici pridržali na 40-dnevnem zdravljenju ter 51-letna učiteljica Anna Rossi, ki se zaradi poškodb po levi nogi bo morala zdraviti 20 dni. Poleg tega so včeraj pripeljali s potresnega območja še štiri ranjen ce. Ti so 53-letni upokojenec Gb vanni Ermacora iz Montenarsa, 60 letni upokojenec Silverio Natali iz Tarčenta, 67-letna upokojenka Mad dalena Da Rio ter 61-letna upokojen ka Annamaria SabadeHi obe iz Ar tegne. Najtežje je stanje Da Riove, ki bo okrevala v 60 dneh, medtem ko so vse ostale osebe lažje ranjene. dii prvi otrok, čigar starši so s prizadetega območja. Fantek, Massimo in 35-letna mati Rosalia To-madini Revelant se dobro počutita. Kandidature za volitve v parlament V teh dneli so vodstva raznih političnih strank izbrala svoje kandidate za parlamentarne volitve. Kandidature morajo seveda potrditi deželna vodstva strank, ki se sestajajo v teh dneh. Demokristjani so potrdili kandidaturo senatorja Martine in poslanca Marocca, komunisti senatorja Ba-ciechija in poslanca Menichina. So-cirlisti kandidirajo pokrajinskega tajnika Del Bena v senat in delavca Rinalda Bcrtossa v poslansko zbornico: slovenski kandidat na listi PSI pa naj bi bil tokrat arh. Zaccaria - Simoniti iz Beneške Slovenije. Socialdemokrati kandidirajo v senat goriškega občinskega odbornika Fantinija, v poslansko zbornico pa Silvanija iz Gradeža in Se-moio iz Tržiča. Tudi Slovenska skupnost je napovedala svojo liste Zc parlamentarne volitve, niso pa še znana imena kandidatov. Drevi nujni sestanek zastopnikov društev vclanienih v SPZ •> Goriško tajništvo Slovenske prosvetne zveze vab; predstavnike včlanjenih prosvetnih društev na nujni sestanek, ki bo drevi, ob 20.30. na sedežu SPZ v Gorici, Ul. Malta 2. Na sestanku se bodo pomenili o koordiniranju akcije za zbiranje denarnih prispevkov v prid ponesrečencev potresa v bližnji videmski pokrajini in tudi o nadaljnjih akcijah za pomoč tem krajem. Kot smo izvedeli so v nekaterih prosvetnih društvih že pričeli z nabiranjem prispevkov in akcijo tudi nadaljujejo. SPZ vabi društva, da zbrani denar osredotočijo na sedež SPZ, ki bo s svoje strani poskrbela, da se denar naloži v skupni fond. ki ga zbirajo Primorski dnevnik in druge slovenske organizacije. Izleti Slovensko planinsko društvo obvešča, da so družinski izlet, ki je bil najavljen za nedeljo. 23. maja, odložili na četrtek, 27. maja. Kino i, urica VERPI 17.1.5—22.00 «Un gioco estremamente pericoloso». Burt Reynolds in Catherine Deneuve. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan. CORSO 16.45—22.00 «Uomini e squali». Barvni film.: Režija: Bruno Vailati. MODERNISSIMO 16.30-22.00 «La orca». M. Placido in R. Nichaos. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan CENTRALE 17.15-21.30 «Anche gli angeli mangiano fagioli». Bud Spencer in Terence Hill. Barvni film. VITTORIA 17.00-22.00 «Camp 7 lager femminile». J. Bliss in M. Lease. Mladini pod 18. letom prepovedan. Barvni film. rt' »e» sr Irzic EXCEESIOR 16.00-22.00 «Frau Marlene». Barvni film. PRINCIPE 17.30—22.00 «Luna di miele in tre». Igra Renato Pozzetto. Barvni film. J\ova Corica in okolica SOČA «Duh panja», barvni film ob 18.30 in 20.30. SVOBODA (Šempeter) «Zeleno sonce», ameriški film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Meč za Brandita», ameriški film ob 19.30. Včeraj-danes iz guriskega matičnega urada ROJSTVA: Elena Cozzutto. SMRTI: 83-letna gospodinja Gina Luzzato vd. Albrecht, 84-letna upokojenka Gabrijela Sedevčič, 80-letna gospodinja Ivana Paljavec vd. Semolič, 75-letna gospodinja Lucia Pecol vd. Sfiligoi, 83-letna gospodinja Ljudmila Makarovič. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Pontoni e Bassi, Raštel 52, tel. 83-349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo. Ul. Toti, tel. 72-701. še v cvetu svojega življenja nas je v tragični nesreči za- pustila prof. JOŽICA LASIČ por. CEFARIN naša veliko obetajoča sodelavka. Ohranili jo bomo v trajnem spominu Kolegi, gojenci in odbor Glasbene matice Gorica, 11. maja 1976 OB LETOŠNJEM DNEVU ZMAGE Sovjetski maršali o rdeči armadi Maršal Jakubovski o boju jugoslovanskih enot na strani sovjetske armade - Nasprotniki popuščanja, kaže, niso kapitulirali - O tem goyori tudi ameriški obrambni proračun Pred dnevi smo pisali, kako pariški tednik «L'Express» ocenjuje razmerje sil med Sovjetsko zvezo in ZDA in pripisuje določene zasluge za modernizacijo in pospešitev oboroževanja Sovjetske zveze pred nedavnim umrlemu obrambnemu ministru maršalu Grečku. V Moskvi pa se te dni ugotavlja, da se sovjetski generali in maršali te dni ukvarjajo tudi z drugimi deli, ne le z orožjem, ne le z vojsko. Nekdo je celo mnenja, da če bi sodili po tem, kar piše sovjetski tisk, bi si mogli ustvariti sodbo, da je v Sovjetski zvezi prišel čas, ko bi se z znanim ameriškim pisateljem moglo reči «Zbogom orožje». Sovjetski maršali in generali namreč ne pišejo več toliko o vojaški tehniki in znanosti, kolikor za znanost gre, pač pa so se lotili, drugih «motivov» in «tem». V mislih imamo nekatere članke, ki so izšli ob letošnji obletnici zmage, 9. maju. «Pozitivni premiki v svetu so prav tako rezultat razredno - revolucionarne ..in internacionalistične zunanje politike Sovjetske zveze ter drugih socialističnih držav» — je zapisal maršal Jakubovski, prvi namestnik obrambnega ministra in hkrati vrhovni poveljnik oboroženih sil varšavskega sporazuma. «Varšavski sporazum, ki že dvajset let služi interesom miru in socializma, je ena izmed važnih oblik koristnega sodelovanja med temi deželami,» poudarja še maršal Jakubovski. V svojem drugem članku v «Pravdi» pa Jakubovski poudarja, da je «že v prvih dneh vojne KP SZ, upoštevajoč Leninove nauke o obrambi socialistične domovine, izdelala borbeni program o mobilizaciji državnih sil in o sredstvih za premaganje sovražnika.» «Z ramo ob rami so se s sovjetsko armado, poudarja Jakubovski, borile tudi armade Jugoslavije, Poljske in Češkoslovaške, tik pred koncem vojne pa tudi bolgarske, romunske in madžarske.» Sovjetski maršal se spominja tudi skupnega deleža protihitlerjevske koalicije, «s čimer je bila v praksi, že tedaj dokazana možnost političnega in vojaškega sodelovanja dežel z različno družbeno ureditvijo». Maršal Jakubovski pa kljub gornjim trditvam meni, da «prva dežela socializma je v pretekli vojni potrdila té prednosti socialističnega sistema» in da «pravzaprav je ona izvojevalr glavno zmago ter s teijMjstvarila pogoje za ustvarjanje svetovnega socialističnega sistema, kafcrše*?se je do danes razvil že na treh celinah, namreč v Evropi, v Aziji ter v Latinski Ameriki.» General Jepišev pa poudarja predvsem «leninsko vzgojo cele plejade vidnih bojevnikov», od katerih «mnogi so bili v začetku vojne preprosti, mlad' komsomolci, odrasli pa so v socialistični družbi, vzgojeni v Leninovem partijskem duhu sovjetskega patriotizma in in-ternacionalizma. In ti ljudje zares niso varčevali s svojim življenjem, ti ljudje niso vedeli, kaj je strah». Jepišev in drugi generali ter maršali poudarjajo «internaeionali-stično poslanstvo rdeče armade», ki se je «še leto dni po osvoboditvi vsega svojega ozemlja borila za o-svoboditev drugih- narodov, drugih držav». Borila se je vse do tedaj, dokler ni zavzela samega Berlina. Sovjetski visoki vojaški funkcionarji pa opozarjajo na neko «drugo dimenzijo» naše dobe, namreč na to, da je Pentagon letos odobril največji vojaški proračun v zgodovini ZDA, proračun v višini 112 milijard dolarjev. S tem v zvezi poudarjajo, da «v svetu se beleži popuščanje napetosti, nasprotniki popuščanja pa niso kapitulirali, nasprotno, v zadnjem času so čedalje bolj glasni in se potegujejo za vrnitev k politiki sile». Moskovski visoki vojaški funkcionarji tem krogom «sporočajo», da je politika sile že zdavnaj doživela polom in da med njimi ter med politiko popuščanja in sporazumevanja ni alternative. V atomski dobi, pravijo, je vsako tveganje lahko skrajno nevarno. Sedem slikar jev še danes v deiinski «Torkli» Pet od sedmih slikarjev, ki razstavljajo v dolinski «Torkli» iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ŽALOSTNA UGOTAVLJANJA OB KATASTROFI, KI JE ZAJELA FURLANIJO Na našem zemljepisnem področju so potresi zelo pogosten pojav Največje katastrofe v našem stoletju na svetu - Jugoslavija in Italija sta imeli veliko potresov - Na srečo niso vsi potresi katastrofalnega značaja Ko smo te dni sledili tragičnim dogodkom v Furlaniji ter prebirali v tisku opisovanje vsega tega zia, smo občasno zasledili tudi kak spomin ali primerjavo iz bližnje in daljne preteklosti ter pri tem ugotovili, da naše zemljepisno področje spada med tako imenovana potresna področja. Zaradi tega smo pri nas pogosto priča potresom ,ki na srečo niso vedno tako hudi, tako Katastrofalni, kiot je bil sedanji potres v Furlaniji, ki pa vedno povzročajo večjo ali manjšo škodo, vsakokrat pa poženejo strah v kosti. Preden se vrnemo na naštevanje več ali manj žalostnih dogodkov na naših bližnjih področjih, bomo stopili v širši svet, da bi našteli nekaj najvacjih zadevnih katastrof. Ostali pa bomo še vedno v našem stoletju, kajti naštevanje katastrofalnih potresov skozi stoletja bi bilo predolgo. Leta 1902 je potres na Martiniki in sicer v Montagne Peleu zahteval okoli 30.000 smrtnih žrtev. Štiri leta pozneje, torej 1906 je doživel katastrofo San Francisco v Kaliforniji. Tu je bila materialna škoda hujša, ker je potresu sledil strahoten požar, ki je uničil vse središče mesta, človeških žrtev je bilo razmeroma malo, 452, središče mesta pa je bilo uničeno. San Francisco je mesto, ki ni prvič doživelo potresa in seizmologi mu ga napovedujejo za konec tega stoletja oziroma še prej, kajti tako da pravijo merjenja, ki jih izvajajo na «prelomnici» med ameriško celino in Pacifikom. V prvo desetletje tega stoletja spada tudi katastrofa iz 1908 v Mesini na Siciliji, katastrofa, ki je zahtevala 75.000 mrtvih. Koliko je bilo v resnici mrtvih tedaj na Siciliji, ne bo nikoli ugotovljeno, vsekakor manj kot 75.000 jih ni bilo. V prvem letu prve svetovne vojne je Italija doživela še eno tovrstno katastrofo, ko je bil namreč Avezzano povsem na tleh in so tedaj ugotovili, da je bilo okoli 30.000 mrtvih. Podobno kot v Mesini, je bilo tudi tu število žrtev nemogoče ugotoviti. Dve leti po končani vojni in sicer 1920. leta je bil največji potres v našem stoletju in sicer v kitajski pokrajini Kansu. Tu niso ostali pod ruševinami le prebivalci mest, pač pa tudi ljudje s podeželja, ker so se «rušile gore». Ta potres je zahteval okoli 180.000 življenj. Komaj dvanajst let pozneje, torej 1932. leta je potres ponovno zajel to pokrajino in tudi tokrat je bil obračun strahoten. Pod ruševinami je ostalo 70.000 ljudi, tako da sta dva potresa v tej pokrajini v razdalji dvanajstih let pobrala četrt milijona življenj. Leta 1923 so doživeli strahotno katastrofo na Japonskem. Pravzaprav je največ nastradalo glavno mesto Japonske, kjer je bilo od 140 do 120.000 mrtvih. Leta 1931 je potres razrušil glavno mesto Nikara-gue Managuo, ki je pokopala 2000 svojih prebivalcev, tri leta pozneje, torej 1935, je ob potresu v Pakistanu izgubilo življenje 60 ........... Cankar pred ameriškim vojaškim sodiščem Skromen prispevek k proslavi stoletnice Cankarjevega rojstva Skromen prispevek k proslavi 100-letnice Cankarjevega rojstva. Bilo je v prvi polovici leta 1947, ko sem prejel iz Pule nujno prošnjo, naj bi prevzel pred ameriškim vojaškim. sodiščem v Puli, pri razpravi, ki bo že naslednjega dne, obrambo skupine delavcev, ki so bili aretirani ob priliki neke protestne demonstracije. Po dolgem obotavljanju, češ kako bom branil obtožence že naslednjega dne, ko nobenega ne poznam in niti točno ne vem, za kaj pravzaprav gre, sem se končno u-klonil prošnji in prigovarjanju moža, ki mi je prinesel pismo iz Pule, ter se naslednjega dne zgodaj odpravil na pot do tedaj zelo raz-vrvani cesti proti Puli. Te ceste namreč tedaj niso vzdrževali ne Jugoslovani, češ saj po njej vozijo po večini le ameriška vojaška vozila, ne Američani, češ da vzdrževanje te ceste spada v pristojnost jugoslovanskih oblasti. Dospel sem na sodišče v Pulo tik pred začetkom razprave in sem komaj uspel imeti pred razpravo kratek razgovor s skupino obtožencev. Zvedel sem tako, da so delavci priredili protestno demonstracijo — med katero je prišlo tudi do hudih incidentov s policijo, ki je streljala in baje smrtno ranila 3 delavce — zaradi vesti, da bodo ob predstoječem umiku ameriške vojske odpeljani iz Pule tudi stroji iz tamkajšnje ladjedelnice. Vojaškemu sodišču je predsedoval starejši oficir ameriške vojske. kateremu je sedel ob strani vojaški tožilec. Po analizi konkretnih primerov, ki so tekom križnega zasliševanja prič prišli na dan v breme obtožencev, sem se odločil, da se za bistveno plat obrambe zatečem kar k — Ivanu Cankarju. Na pot v Pulo sem bil namreč poleg drugega vzel s Seboj tudi njegovega Hlapca Jerneja, da bi ga po poti prelistal, kar pa mi zaradi nemogoče vožnje ni uspelo. Predsednik sodišča in vojaški tožilec o Ivanu Cankarju in o raz- merah leta 1907, ob izidu Hlapca Jerneja, tako na Slovenskem kot, morda, še hujšim, v hrvaški Istri, nista seveda imela niti pojma. O-risal sem jima torej na kratko življenje in lik tega velikana v slovenski literaturi .povedal sem, da ie, ne kot politik, pač pa kot veliki umetnik z grenkobo v duši spremljal trdo življenje revnega in izkoriščanega kmečkega in delavskega sloja svojega naroda in da je Hlapca Jerneja, ki je zastonj iskal «svojo pravico» pri tedanjih posvetnih in cerkvenih oblasteh, prikazal kot tragični simbol 1000-letne borbe tlačenega ljudstva za «njegovo pravira». Takrat časi zc. izbojevanje te pravice še niso bid dozoreli, a Cankar, velik umetnik, jih je že slutil. ko je zapisal: «Že slišim dleto, ki kleše granitni temelj novi zgradbi!...» Da bi jima otipljivo predočil osnovno Cankarjevo misel, sem prečita! sledeče vrstice iz njegovega Hlapca Jerneja, ki jih je tolmač posredoval sodišču v angleščini: «Tako se je zgodilo, kakor bom povedal; otrok bi razsodil, kako bi ne razsodili vi, ki ste učeni in poznate postavo! — Delal sem štirideset let na Betajnovi; ni toliko zemlje, da bi jo z dlanjo pokril, ne na polju ne na senožeti, kamor še ni bil kanil pot od mojega čela. Tako sem delal štirideset let in Bog je obilno blagoslovil to moje delo. Pa je umrl stari Sitar, pa je pri- sem šel in sem se napotil iskat pravice, ki jo je Bog poslal na svet in ki je človeška sila ne more razdreti. Razsodite!» Predsednik sodišča in vojaški tožilec sta pazljivo poslušala Cankarjeve besede, a očitno je bilo, da ugibata, kam merim z njimi. Zato sem povzdignil glas in ju pozval, naj kar pogledata v obraz obtožence. Vsi brez razlike — sem dejal — so . .. hlapci Jerneji, ki tu mirno sedijo, zavedajoč se svoje nedolžnosti in prepričani, da so v obrambi strojev v ladjedelnici branili le «svojo pravico», ki jo je «Bog poslal na svet in ki je človeška sila ne more razdretb). V potu svojega obraza so njihovi dedje in o-četje poganjali stroje v svoji ladjedelnici, v potu svojega obraza so obtoženci sami ob teh strojih služili svoj vsakdanji kruh. Sedaj pa, ko so že dozoreli časi, ki jih je Ivan Cankar že zdavnaj napovedal, naj bi ti obtoženci kot hlapec Jernej «hodili od vasi do vasi, od hiše do hiše, v nadlogo ljudem in psom ter prosili vbogajme, skorje kruha?» Ne, gospod predsednik! Ti obtoženci bodo, kakor hlapec Jernej, iskali «svojo pravico», «pa če je zakopana v zemljo tako globoko kakor njihovo delo! Kopali bodo, lopato bodo vzeli in bodo kopali, dokler bodo zmogle njihove roke!» In če je ne bodo odkopali? Bog ne daj, da bi storili, kakor je storilk hlapec Jernej, ki je v obupu šel sin njegov, negodnik, in je re- svolo domačijo zažgal. kel, v prešerni pijanosti je rekel: Jernej, zdaj poveži culo in pojdi, zakaj, Jernej, zdaj sem jaz gospodar; zdaj si dodelal, zdaj si star in nadložen, ne maram te več; ni več kota zate v domu, ki si ga sam postavil in ga varoval vsega hudega, nj več zate kruha, ki si ga sam pridelal; le vzemi popotno palico pa pojdi, kamor ti je pot! Tako je rekel; je razsodil-sam zoper pravico in postavo, da je jablan tistega, ki jo je otresel, ne tistega, ki jo je zasadil. Jaz pa Ne vem, ali je nauk iz Hlapca Jerneja vplival pri odmeri kazni na sodišče, ki je pač bilo vojaško sodišče, okupacijske oblasti iz daljne dežele Amerike in je moralo soditi po «svoji pravici». Značilno pa je, da me je predsednik tega sodišča pred zaključkom razprave naprosil za izvod Cankarjevega Hlapca Jerneja. Poklonil sem mu izvirnik v slovenščini, obžalujoč, da ga nimam v angleškem gpevodu. dr. Frane Tončič tisoč ljudi, največ v glavnem mestu dežele. Čile, kot je znano, se razteza vzdolž «prelomnice» med ameriško cenno in Pacifikom. Zato so v Čilu potresi pogostni. Strahoten potres je zajel čile leta 1939 ko so našteli nad 3U.U00 mrtvih. Istega leta je podobna katastrofa zajela Erzidžan v Turčiji, kjer so prav tako zabeležili okoli 33.600 mrtvih. Po drugi svetovni vojni smo doživeli najstrahotnejši potres v A-gadiru, v maroškem mestu ob Atlantiku, kjer je obležalo pou ruševinami 12.000 ljudi, katerim je treba dodati še kak tisoč poznejših žrtev zaradi zgrešenega ali bolje ponesrečenega zdravljenja. Dve leti pozneje so približno enako katastrofo preživeli v Iranu, kjer je pod ruševinami ostalo 11.000 ljudi. In tako smo prišli že do Skopja, kjer je leta 1963 potres zrušil vse mesto ih je pod ruševinami ostalo 1070 oseb. Pet let pozneje pa je v Iranu umrlo pod ruševinami mesta Korasan 12.000 ljudi. V zadnjih letih smo doživeli strahoten potres v zahodnem Peruju. Nikoli ne bo znano, koliko ljudi je izgubilo življenje v tej katastrofi, kajti perujske oblasti so objavile le približno vest — 50 tisoč mrtvih. V Gvatemali pa smo še v letošnjem letu zabeležili katastrofo z 20.000 mrtvimi. Lahko bi navedli še kako drugo podobno katastrofo, posebno zato, ker je teh bilo’ veliko in bi bilo zgrešeno sleherno katastrofo ocenjevati izključno po številu mrtvih, vzemimo na primer katastrofo, ki je pred osmimi leti zajela nekaj dolin na Siciliji, vzemimo primer Irana pred štirimi leti, kjer je sredi najlepšega meseca, sredi maja izginilo pod ruševinami od 3 do 6.000 ljudi, saj iranske oblasti ne vedo povedati, koliko je bilo mrtvih. V začetku smo rekli, da je naše področje tudi v širšem obsegu vzeto potresno področje. Da bi to trditev podkrepili, bomo navedli nekaj konkretnih podatkov za Jugoslavijo in za Italijo. Najstarejši podatek o potresih na področju sedanje Jugoslavije se nanaša na potres iz 361. leta pred našim štetjem, ko je prišlo do potresa na otoku Pagu. Leta 518 je potres porušil nekdanje mesto Skopje, potres iz leta 1418 pa je uničil naselja na otokih pred Biogradom na moru. Leta 1667 je potres porušil Dubrovnik in tedaj naj bi bilo okoli 5.000 mrtvih. Hkrati je bilo zrušenih tudi veliko mestec in naselij okoli Dubrovnika. Približno devetdeset let pozneje torej 1750 je potres porušil Reko in vse vinodolsko področje. Seznam potresov govori še o številnih potresih v Dubrovniku, v Zadru, v Ljubljani, Zagrebu, Skopju, Splitu in celi vrsti mest križem po Jugoslaviji. «Primorski dnevnik» je pred petnajstimi leti — januarja 1962 — obširneje pisal o hudem potresu, ki je tedaj zajel Makarsko in okolico, naslednjega leta, torej 1963 je zajel hud potres Skopje, kar smo že omenili, ko smo naštevali naj- IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllIlillllllllllllllllllllllllllllH REŠITEV KRIŽANKE VODORAVNO: 1. Anaksiman- der, 11. Bani, 12. zopet, 13. ena, 15. tek, 16. Z.K., 17. La, 18. pepel, 20. CIA, 21. pokal, 22. ■ god, 23. R.P., 25. las. 26. Polet. 28. Delon. 30. čar, 31. ko, 32. Sam, 33. Piran, 34. ten, 35. ferit, 36. go. 37. R.K., 38. kot, 39. trn 40. spred, 42. Fiat, 43. David Ri-cardo. NAVPIČNO: 1. Abelard. 2. Nana, 3. Ana, 4. ki, 5. iz, 6. motel, 7. apel, 8. nek 9. D.T., 10. reka, 14. dekan, 16. Zidek, 18. polom, 20. Col, 22. gorat, 24 Pesek, 26. Pariz, 27. Toronto, 29. lan, 30. čir, 33. Peter 34. trud, 35. Ford, 36. grad, 38. KPI, 39. tir, 40. S.V., 41. D.I., 42. Fa. hujše potrese na svetu. Sre+li aprila 1964' je potres zajel oomočje Dilj gore, toda tudi v Tuzli, Jajcu in Sarajevu pa celo v Subotici in Zrenjaninu so ga čutili. Istega leta februarja so zabeležili potres v Banjaluki, Zenici, Jajcu itd. Na dan 20. avgusta 1966 je potres zajel črnogorsko primorje, leto pozneje pa so zabeležili deveto stopnjo Mercallijeve lestvice v Debru, kjer je potres naselje dobesedno razdejal. V dneh 28. in 27. oktobia 1969 so ponovno doživeli hud potres v Banjaluki, kjer je bilo poškodovaniii od 60 do 70 odstotkov hiš. Potres enake moči je zajel Banjaluko tudi konec decembra 1969. leta, septembra 1970 pa je bilo v okolici Sarajeva devet zaporednih potresov. Naslednjega leta, v januarju 1971, ter v marcu 1972 so imeli potres v Zenici, 24. junija 1972 v dolini reke Cetine, v novembru istega leta so imeli potres v Skopju, v januarju in v juniju 1973 so imeli potres na Reki in v Boki Kotorski, maja 1974 v Imotskem, februarja lani spet v Banjaluki. Slovenija, vsaj precejšen del nje, je prav tako hudo občutljiva. V Ilirski Bistrici so imeli v povojnem času že veliko potresov, v zadnjih letih pa smo imeli v Sloveniji potres v Polhograjskih Dolomitih 1972. leta, dve leti pozneje na Sorškem polju, , istega leta v Novem mestu, lani ponovno v Ilirski Bistrici, prav tako lani tudi v Ljubljani, pred dvema letoma na Kozjanskem, kjer je potres porušil a-li razmajal veliko domov. Junija lani je potres zamajal tudi Triglavsko pogorje, ob sedanjem potresu z epicentrom v Furlaniji pa je ostalo brez strehe 2.000 ljudi na Tolminskem in Bovškem. Do tu smo navedli le nekaj prvenstveno močnejših potresov na področju Jugoslavije, če bi hoteli dati popoln seznam, bi tega bilo neverjetno veliko. Isto velja za I-talijo, kjer prav tako zemlja pogosto «drgeče». Včasih potres zajame ta ali oni kraj, to ali ono področje m posledice so katastrofalne, kot smo ugotovili za Mesino in Avezzano, pa tudi za dolino Belice, kjer je leta 1968 potres zahteval 208 mrtvih, toda potresov v zadnjih letih je bilo veliko vendar, na srečo brez hujših žrtev. Tako je avgusta 1962 potres zamajal del Abrucov, del Bazilikate ter del Kampanije in so beležili večje poškodbe v Neaplju in Beneventu. V februarju 1963. so imeli veliko potresnih sunkov vendar brez hujših posledic v Aquili, šest mesecev pozneje je močno prizadel področje Viterba potres, ki je ponekod razmajal 80 odstotkov stanovanjskih hiš. Nato je bilo dolgo let mirno, do že omenjenega potresa na Siciliji, V oktobru pred šestimi leti pa je potres «nagajal» na področju Mignana Montelunga tako da so v mesecu dni zabeležili kar 360 potresnih sunkov. V februarju 1971 so imeli potres v Tuskaniji. Tu je potres povzročil 25 mrtvih in skoraj 150 ranjenih, 4000 oseb pa je ostalo brez strehe. Istega leta je potres povzročil precej škode v Parmi in v Reggiu Emilii, v januarju 1972 pa se je začelo dolgo razdobje nepretrganih potresnih pojavov na področju Ancone, ki je trajalo vse do 1974. Človeških žrtev sicer ni bilo, bilo pa je veliko materialne škode. Kot za Jugoslavijo smo tudi za Italijo navedli le hujše primere, toda že ti nam povedo, da se zemlja na naših zemljepisnih področjih pogosto zamaje. Res je, da nismo izključno potresno področje na Zemlji, toda tudi pri nas bi morali upoštevati gradbene kriterije, ki so jih začel; upoštevati na drugih potresno kritičnih zemljepisnih področj h, kar se je izkazalo za učinkovito proti katastrofalnim posledicam teh prirodnih pojavov, proti katerim je človek še tako nebogljen. 12.30 12.55 13.25 13.30 14.10 16.45 17.15 17.40 18.15 18.45 19.05 19.28 19.30 20.00 20.45 21.55 18.00 18.10 18.30 19.00 19.02 19.30 20.45 22.00 Le še danes je v dolinski «Torkli» občinstvu na ogled večje število del sedmih dolinskih likovnikov. Rekli bi žal, kajti tovrstne prireditve bi se lahko podaljšale in to iz enostavnega razloga, ker je galerija odprta le po dva, kvečjemu tri dni, bolje tri večere v tednu; nadalje, ker galeriji ni lahko prirejati take razstave in ker je prav, da se domačim likovnikom daje več možnosti razstavljanja pred domačimi ljudmi. Sicer pa je to stvar tistih, ki te razstave organizirajo in katerim je treba priznati, da so se letos dela lotili z vso resnostjo. Kot smo rekli, razstavlja sedem domačih likovnikov, ki pa niso vsi iz Doline, pač pa iz vasi dolinske občine. V vseh primerih gre za diletante in v pretežni meri popolne samouke. To je očitno tudi pri samem organiziranju razstave, kajti strokovno oko bi bilo morda kaj izločilo in bi razstava pri tem prav nič ne izgubila; nasprotno, celo pridobila bi in tudi vsak posamezni slikar bi pri tem pridobil. Koj ob vhodu se z dvema deloma predstavlja Pepi Bandi iz Pre-benega, ki razstavlja tesno mestno ulico z visokim stopniščem..Ni kaj reči, delo je tako strukturalno kot barvno dokaj ztelo, česar ne moremo reči za njegov drugi motiv, za bolnišnico Franjo, kjer si je Bandi skušal pomagati z nekakšno polimaterično tehniko, Edi Zlobec je dal na ogled tri svoja olja, ki si jih je zamislil, ne pa osebno «doživel», škoda. Veliko boljša bi bila njegova dela, če bi jih «jemal iz prirode». Na vsak način pa kaže kar lepo tehniko, le da bi svoja okleščena drevesa mogel bolje izpeljati, če bi jih posnemal iz prirode, kot smo že rekli. Isto velja za most. Mirko Hrvatič, ki nastopa z dvema deloma, kaže v svojem olju z dvema drevesoma obilo sposobnosti in spretnosti. Posebno v prikazovanju sončne svetlobe izza drevesnega debla ter zameglenosti v dolini med gorami. Ni pa tako v globači izpod Hrvatov z vinogradi v ospredju, kjer je izbral tudi njemu ne preveč svojsko barvo. V drugi sliki, v motivu z dvema drevesoma, je barvno veliko «bolj doma», vtem ko ima njegova druga slika to prednost, da je delana «iz živega», kot temu tudi rečejo. Sledi Ester Kočevar, učiteljica iz Doline, ki je razstavila tri dela, , tri olja in sicer pokrajino, vazo z majnico in motiv s tremi visokimi hišami, nekakšnimi stolpnicami. Ne vemo, katero izmed treh olj bi zbrali, kajti vsaka ima svoje prednosti, vendar se nam zdi, da bi Ester Kočevar morala nadaljevati s krajinarstvom, pa čeprav kaže slika s hišami njeno izrazno moč. slika s cvetjem pa določeno, rekli bi, žensko nežnost Zdenka Ota ima na razstavi dve olji. Ta boljunska frize: l:a, kot je očitno, posnema sovaščana Stana Žerjala. Lepo je znala upodobiti vocio, motno vodo, prav tako je lepo upodobila drevje in kamenje. To pa nekoliko spominja tudi na nekega sicer znanega tržaškega starejšega likovnika, vtem ko bi si lahko privoščila nekoliko več močne poteze in s tem postala bolj samostojna. Vtem ko se je šest likovnikov predstavilo z olji, se je Pavel Sancin predstavil s tolkanicami. Bronaste plošče Pavel Sancin «v negativu» tako obdeluje, da dobi visok relief m v tem smislu prikazuje glavo bika, glavo konja, star šlem s perjanico, pa tudi proletarca. Po našem mnenju mu je prav poslednja motiv zelo lepo uspel. Med razstavljenimi deli bi zbrali še kako delo, ki bi mu lahko služilo za spodbudo za nadaljnje napore, nadaljnje uspehe. Sicer pa je Pavel Sancin mlad in se s to dejavnostjo ukvarja, seveda ob prostem času šele nekaj let. Evgen Pangerc je dal na ogled največ del, kar osem, v splošnem manjših olj. Na neki način njegova tehnika spada med najboljše, le da tuai zanj velja, kar smo rekli v začetku, da namreč vsako delo ne sodi na razstavo. Vrh tega velja tudi zanj tisto, kar smo rekli za nekoga izmed tistih, ki smo jih omenili v začetku, da je bolje iskati motive «v prirodi» ne pa preslikavati tuje motive. Zdi se nam, da bi njegovo delo s pastirico in ovcami bilo veliko boljše, če bi kak podoben motiv našel v Dolini oziroma njem okolici ali pa da bi človeški lik sploh opustil, kajti njegovo tihožitje s pomarančo in olupki je zares odlično delo, kakor lahko rečemo tudi za njegov Poreč, kjer je Pangerc dokazal svojo spretnost v lepo izdelanem obrežju, kjer opaziš kamenje pod vodo. Bežen pregled končujemo s Stanom Žerjalom, ki je najstarejši med vsemi dolinskimi razstavljavci. Žerjala poznamo iz številnih njegovih del, za sedanjo razstavo pa bi rekli, da smo videli doslej že veliko njegovih boljših del kajti na prvi razstavljeni sliki nas preseneča premalo globine, kar ni njegova običajna napaka. Po navadi zna Žerjal sliki dati ustrezno globino, vsa normalna razmerja, perspefctiva mu ne dela težav in vendar je tu nismo zaznali. Zares škoda. llllllllllllllll■llllllllll■lllllllllllllllllll||||||||||||||||||||||■ll||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||■ll|lll||||fl|||||■|||||||||||||||||||||||||l||||||||||||||||||||l||lllllll|lI, gotova sredstva. Ne zaupajte lahkomiselnim osebam. TOREK, 11. MAJA 1976 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal Poljudna znanost: Od ene do neskončnosti Črno - belo Vremenska slika DNEVNIK in Danes v parlamentu Tečaj nemškega jezika Program za najmlajše: Viking Viki Program za mladino: Ihtavi, simpatični Braccio di ferro Tedenska oddaja za mladino Poljudna znanost Veliki poveljniki druge svetovne vojne: HARRIS Nabožna oddaja Petnajst minut z Jemino Kratke vesti Dnevnika 1 Kronike in Vremenska slika DNEVNIK KRALJICA DIAMANTOV (četrto nadaljevanje) Srečanje lepe Nadine s Petejem je sprevrglo Martinove načrte, Albert je bil v službi Martina in njegova naloga je bila umoriti Mogpuja, ker je ta hotel razkriti kanale za razpečevanje diamantov. Nadine in Pete skleneta, da bosta raziskovala tudi po Evropi, kam so diamanti zginili. Primanjkuje pa jima denarja. Pete odkrije nahajališče diamantov, nima pa denarja, da bi začel z odkopavanjem. Sir Harold pa odprtje novega rudnika celo zavira. Da bi pomagala geologu Peteju, Nadine organizira še zadnji poskus z Albertom... Velike bitke preteklosti Drugi kanal Poskusne oddaje za gluhoneme Nove abecede Rubrike Dnevnika 2 Kratke vesti Dnevnika 2 Junaki risanih filmov DNEVNIK — ODPRTI STUDIO VČERAJ IN DANES V današnji oddaji Včeraj in danes, ki jo vodi Mike Bongiomo, bosta kot gosta nastopila Walter Chiari in Mlly. Vendar bo navzoča le Milly kajti Walter Chiari bo navzoč le na platnu in sicer v raznih delih, v raznih svojih skečih. Gledališka kariera Walterja Chiarija je zelo bogata in zato Manciniju in Procacciju ni bilo lahko izbrati prav najboljše. Odločila pa stsa se za nekaj «odlomkov» iz časov, ko je 1968. leta vodil «Canzonissimo», pa tudi nekaj drugih njegovih nastopov iz let še pred tem. Milly se je uveljavila že pred vojno, Strehler pa jo je ponovno odkril za Brechtovo delo «Opera za tri groše». Dnevnik 2 — DOSSIER Ob koncu Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 8.10, 10.00, 11.05, 14.10 in 16.00 TV šola: Obiščite z nami, Slovanski plesi, Geometrija, Ruščina, Spočetje, Glasbeni pouk, itd. Zapojte z nami: P. I. ČAJKOVSKI V obsežnem opusu skladatelja Petra Hjiča Čajkovskega zavzemajo mladini namenjene skladbe vsega upoštevanja vredno mesto. Drobec tolikšnega bogastva predstavlja današnja oddaja, v kateri bo zbor glasbene šole «F. Šturm» iz Ljubljane zapel nekaj pesmic. Prodajalec preprog iz Samarkande Armenska pravljica v dramatizaciji Davida Wadea. Posnela jo je angleška BBC. Obzornik CANKARJEVA PROSLAVA NA VRHNIKI Slovenski ljudski plesi Danes pride na spored tretji del programa, ki ga izvajajo člani akademske folklorne skupine France Marolt. Izvajali bodo prekmurske svatbene ter gorenjske plese. DNEVNIK DIAGONALE V današnjih diagonalah bo ljubljanska TV posredovala filmske zapise o nekaterih najbolj aktualnih dogodkih na zunanjem in notranjem področju. A. Huxley: KONTRAPUNKT ŽIVLJENJA Angleška barvna nadaljevanka. Danes je na sporedu četrto nadaljevanje. DNEVNIK 17.20 17.33 18.00 18.15 18.45 19.30 20.00 21.00 21.45 19.30 19.55 20.15 20.30 22.05 17.45 18.15 18.45 20.00 22.00 Koper — barvna ODPRTA MEJA, slovenska oddaja za Slovence v zamejstvu. Otroški kotiček DNEVNIK VELIKI MATADOR. Celovečerni film, v katerem igra glavno moško vlogo Anthony Quinn. Od Kartuma do Fort Sudana Zagreb Velifci slikarji, dokumentarni film ABECEDA POKLICEV Narodna glasba Stop Glasbeni večer TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Pratika; 12.50 Glasbila; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve, 18.30 Komorni koncert; 19.10 Trideset let gledališkega a-materstva; 19.25 Pravljice, pesmi bec satire; 15.30 Plošče; 16.30 Program za mladino; 17.05 Nadaljevanka; 15.2d Komorna in opef' na glasba; 19.30 Spomini; 20.20 Ponovno na sporedu z Ombretto Colli; 21.15 Radijska drama. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 3.40 Orkestri; 9.35 Nada- in glasba; 20.00 Šport; 20.35 Glu- Ijevanka; 9.55 Popevke; 10.35 Sku- ckova opera Orfej in Evridika; 22.15 Glasba za lahko noč. KOPEK 6.30, 7.30, 12.30, 14.30 17.30, pen radijski spored; 12.40 Alto gradimento; 14.00 Plošče; 15.10 Glasbeno - govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Z glasbo 20.30 Poročila ; 6.15 Glasba za do- 18.55 Supersonic; 21.30 bro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.35 Klavirske skladbe; 9.00 Folklora; 9.15 Melodije; 10.15 Orkester La Vera Romagna; 11.15 Poje Ivica Šerfezi; 11.45 Plošče; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Mladi pred mikrofonom; 14.35 Polke in valčki; 15.00 Pogovori o jeziku; 15.30 Zborovsko petje; 16.10 Ansambel Camporesi; 16.45 Nekaj poskočnic; 17.00 Program za mla- Popoff. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.50 Na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Ra' dijska šola: Sinkopa; 9.30 Iz glasbenih šol; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Promenadni koncert; 12.10 Popevke; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Priporočajo vam. . .; 14.10 Iz dela dino; 17.00 čarobna godala; 18.35 Glasbene mladine Slovenije; 14.40 Zabavna glasba; 19.30 Pisana glasba; 20.00 Nesmrtne melodije; 21.00 Ivan Cankar; Ob 100-letnici rojstva; 21.35 Veliki interpreti; 22.00 Diskoteka. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 8.30 Popevke; 9.11 Vi in jaz; 11.00 Drugi zvok; 11.30 Lucio Battisti in Gilda Giuliani; 13.20 Igralci - pevci; 14.05 Dro- 23.15 Popevke. Na poti s kitaro; 15.45 «Vrtiljak»; 16.45 Narava in človek; 17.00 Ak' tuainosti; 17.20 Obiski naših solistov; 18.05 V torek nasvidenje!; 18.35 Lahke note; 19.40 Ansambel Bojana Adamiča; 19.50 Lahko noč, otroci!; 20.00 Slov. zemlja v pesmi; 20.30 Ivan Cankar - Borut Trekman: Kurent; 21.20 Zvočne kaskade; 22.20 Iz opusa Milana SUbilja; 23.05 Ho-ši Minh: Pesmi: uiiiirt OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) S pogumnim ukrepom si boste zagotovili poslovni uspeh. Nastopil je trenutek, da razširite krog prijateljev. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Prišlo bo do rešitve nekega spora. Posvetite več časa družinskim vprašanjem. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Skušajte uskladiti svoje energije in zamesli. Bodite iskreni za vsako ceno. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Ne zaupajte novim predlogom za sodelovanje. Spremenili boste družinski načrt. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Imeli Horoskop boste priložnost za učinkovito rešitev svojih zahtev. Prebili boste prijeten večer. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Skušajte uresničiti zamisli, ki vam jih je narekoval zdrav razum. Pozabite na osebna vprašanja. TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Ne odpovejte se novim odgovorno-stnim in pobudam, zakaj vse se bo dobro izteklo. Sprejmite važno odločitev. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 22. 11.) Pri reševanju vašega finančnega vprašanja uporabljajte samo STRELEC (od 23.’ 11. do 20. 12-) Poslabšali se bodo vaši odnosi S predstojniki. Bodite popustljivi. KOZOROG (od 21. 12. do 20. L) Pustite trenutno neko težko rešljivo vprašanje in posvetite svoje moči izboljšanju organizacije. VODNAR (od 21. 1. do 19- 2'] Ne izmikajte se novi odgovornosti. Podprite načrt nekega družinskega člana. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Potrudite se in uresničite čimprej nekatere svoje dobre zamisli. Vaša inteligenca in dobrosrčnost bosta zelo cenjeni. prihaja do rečnih Hudi med ruševinami V taborišču v Huminu razdeljujejo vojaki oblačila potresencem Delavci popravljajo železniško progo Videm • Trbiž Pod ruševinami je ostalo tudi veliko živali Oči so žalostno uzrte v razvaline Vse življenje trd boj in na koncu poraz Taborniki RMV so pripeljali šotore in hrano Posvet pred postavljanjem šotorov v Bardu Viljem Černo se posvetuje s sovaščani v Bardu NOGOMET V 29. KOLU L ITALIJANSKE LICE NOGOMET V 31. KOLU PRVENSTVA D LIGE Torino pred končnim slavjem Juventus pa še vedno upa... Teoretično naj bi se v zadnjem kolu kar šest ekip borilo pred izpadom v B ligo V 29. kolu 1. italijanske nogometne lige ni prišlo do večjih presenečenj. Torino je igral v Veroni in je dosegel to. kar je želel — remi. Varovanci trenerja Radiceja imajo tako točko prednosti pred Juventu-som in vse kaže, da bodo letošnji državni prvaki. Torino bo namreč v zadnjem kolu igral doma proti Ce-seni. ki je na zlati sredini lestvice. To se pravi, da Cesena bo igrala v Turinu brez skrbi pred izpadom. Juventus je doma strl odpor Samp-dorie. Zmagovita gola sta dala dva vezna nogometaša (Capello in Furino) in že to dejstvo kaže. da so bili Juventusovi napadalci dokaj živčni. Juventus bo v zadnjem kolu igral v gosteh proti Perugii, kjer bo moral nujno jurišati nà zmago in seveda Claudio Sala, kapetan Torina. upati na spodrsljaj vodečega Torina. če je boj za državni naslov stvar obeh torinskih ekip, pa se nam obeta na dnu lestvice ogorčena borba. Teoretično je kar šest ekip v nevarnosti, da zapusti skupino najboljših. Cagliari, ki je v predzadnjem kolu premagal Fiorentino, je namreč že obsojen na izpad. Teoretični kandidati za izpad v B ligo pa so: Roma (24 točk), Verona (23), Lazio, Sampdoria in Ascoli (22) ter Como (20). V zadnjem kolu pa bodo te enajsterice igrale takole: Como - Lazio Fiorentina - Verona Roma - Ascoli Sampdoria - Napoli Oglejmo si torej ta srečanja. Como bo igral doma in bo jurišal na zmago; Fiorentina je na sredini lestvice. torej Verona bi lahko v Firencah tudi iztržila remi. Z neodločenim izidom bi se lahko zadovoljila tudi Roma. Sampdoria pa bo dala ENOMINUTNI MOLK Na vseh italijanskih nogometnih igriščih je bil v nedeljo e-nominutni molk zaradi žalovanja za smrtnimi žrtvami tragičnega potrese v Furlanij-Julijski krajini. Sindikat italijanskih poklicnih nogometašev je tudi najavil, da bo zbral med nogometaši vsoto denarja, ki bo namenjena nesrečnemu prebivalstvu Furlanije Julijske krajine. vse od sebe, da bi doma pospravila izredno dragoceni par točk. Lestvica na repu bi torej utegnila (po zadnjem kolu) biti taka: Roma 25, Verona in Sampdoria 24, Ascoli 23. Como in Lazio 22. Torej v B ligo naj bi (poleg Ca- Ascoli . Bologna X Cagliari - F'orenuna 1 Cesena - Como 1 Inter - Roma 1 Juventus - Sampdoria 1 Lazio - Milan 1 Napoli - Perugia 1 Verona Torino X Novara • Brescia X Piacenza Vaierò 1 Samb. - Palermo 1 Pisa - Massese X Pro Vasto . Reggina 1 KVOTE 13 — 1.97fi.500 lir 12 - 102.300 lir gliarija) izpadla še Como in Lazio. To pa so le predvidevanja in šele razpleti na igrišču bodo pokazali, katera ekipa si zasluži status prvoligaša. V primeru, da bi se izpolnila gornja predvidevanja, potem bi iz lige izpadla kar dva bivša državna prvaka: Cagliari in Lazio. To pa bi bilo eno največjih presenečenj v zgodovini italijanskega nogometa. TENIS WCT V DALLASU Šved B. Borg najboljši DALLAS, 10. — V tem kraju se je zaključilo teniško prvenstvo WCT, kjer je bila zbrana osmerica najboljših igralcev na svetu. Šved Bjorn Borg je v finalu premagal Argentinca Giullerma Vilasa z 1/6, 6/1, 7/5, 6/1. Borg je torej po dveh spodrsljajih (leta 1974, ko ga je premagal Newcombe, in leta 1975, ko je izgubil z Ashejem) tretjič le uspel in postal najboljši na svetu. V finalu za 3. mesto je Američan Solomon, ki je med drugim izločil lanskega prvaka Asheja, premagal rojaka Stocktona s 6/1, 6/3, 6/2. KONČNA LESTVICA 1. Borg (Švedska); 2. Vilas (Argentina); 3. Solomon (ZDA); 4. Stockton (ZDA). TRIESTINA V C LIGI Tržačani so le s težavo remizirali z Dolom - Strelec dragocenega gola je bil Goffi - Ponziana in Pro Gorizia v tem kolu nista igrali Triestina — Dolo 1:1 (0:1) STRELCA: v 7. min. Tumiati, v 52. min. Goffi. TRIESTINA: Vaisecchi, Berti, Za-nini, Politti, De Luca, Monticelo, An-dreis. Fontana, Goffi, Marcato. Dri (Furlan). DOLO: Šimonato, Sdrigotti, Bisso, Dalle Carbonare, Pomaro, Monaco, Gelain, Zuliani, Tumiati, Buson (Mo-linari), Pinton. SODNIK: Curti iz Milana. GLEDALCEV: 4 tisoč. Triestina si je z remijem z Dolom zagotovila matematično napredovanje v višjo, C ligo. Tržačani pa so se morali pošteno potruditi, da so lahko dosegli neodločen izid proti presenetljivim gostom, ki so že v 7. minuti igre nepričakovano povedli s hitrim Tumiatijem. Bila je to hla- V 27. KOLU L JUGOSLOVANSKE ZVEZNE NOGOMETNE LIGE Katastrofa Partizana v Beogradu Hajduk zaostaja samo za 2 točki Ljubljanska Olimpija le s težavo premagala Budučnost (Jurišič strelec) Preteklo 27. kolo 1. zvezne jugoslovanske nogometne lige je bilo izredno razburljivo. Najprej bi o-menili pravo katastrofo vodečega Partizana kar sredi Beograda, kateremu je Hajduk iz Splita nasul kar pol ducata golov. To je bi! že 58. medsebojni obračun teh dveh enajsteric in Hajduk je to pot po 17. remijih in 27. porazih izbojeval štirinajsto zmago. Tako je sedaj zaostanek lanskih prvakov iz Splita za Partizanom samo dve točki Poudariti velja, da ima Hajduk najboljšo ekipo in konec prvenstva bo tako še sila za- Slaviša žungul je v nedeljo v nogometnem derbiju L jugoslovanske lige dosegel za Hajduk dva gola. Spličani so namreč kar s 6:1 sredi Beograda premagali vodeči Partizan. nimiv. Verjetno je Crvena zvezda izločena iz boja za najvišji naslov, pa čeprav zaostaja za štiri, oziroma dve točki, ker je bila že trikrat zaporedoma poražena. Beograjčane je to pot presenetila Sloboda. Kljub temu, da je četrti «veliki» — Dinamo iz Zagreba — igral doma, se je moral zadovoljiti z delitvijo izkupička. Po prvem polčasu je celo vodil z 1:0 Velež, kar pomeni da je kazalo za domačine še hujše. Ker je izgubil tudi Beograd v Nišu z Radnič-kom, so tako letos prvič ostali praznih rok vsi trije beograjski prvoligaši. Zanimiv je končni izku piček Partizana, Crvene zvezde in Beograda, ki so prijeli skupno trinajst golov, dosegli pa so samo tri in to na vsaki tekmi po enega. Najzadovoljnejši izmed kandidatov za izpad je verjetno Vardar iz Skopja, ki je na čelu z izvrstnim strelcem Šuico na vročem kragujev-škem stadionu iztržil pomembno točko proti neposrednemu tekmecu za selitev v nižjo ligo. Ljubljanska Olimpija je z veliko težavo premagala Budučnost. Tekmo je odločil šele pet minut pred koncem Jurišič, ki je dosegel že deseti gol za «zeleno-bele». Kot zanimivost naj povemo še to, da tudi to pot Ljubljančani niso izkoristili najstrožje kazni. Olimpija se je z dvema novima točkama povzpela na odlično šesto mesto. V sarajevskem mestnem derbiju je zmagala istoimenska ekipa in tako najbolje dokazala, kdo je boljši v prestolnici. Nogometaši Rijeke in Vojvodine so se razšli brez zmagovalca in tudi zadetkov. To pa je bilo obenem tudi edino srečanje, kjer niso videli golov. V neposrednem obračunu na sredini razpredelnice je bil občutno boljši Borac, ki je nasul Čeliku prepričljiv 3:0. Za konec lahko rečemo, da se vrh lestvice vse bolj krči, ker sta izločena še Crvena zvezda in Dinamo, da se pa dno lestvice širi. Med osmimi ekipami so samo štiri točke razlike. V preostalih sedmih tekmah bodo izredno zanimivi in ogorčeni razpleti. Novi predsednik NZ Jugoslavije je poznani slovenski telesnokulturni delavec Tone Florjančič. Vsekakor pa velja poudariti, da je Florjančič najmlajši predsednik v zgodovini jugoslovanskega nogometa. Kot zanimivost naj še povemo, da je bil soglasno izvoljen, poprej pa je bil v tem največjem organu podpredsednik. Izjavil je, da se bo zavzemal za bolj učinkovito, sistematično in odgovorno delo v nogometni organizaciji. NAMIZNI TENIS NA ŠTUDENTSKEM SP Eržebet Kor p a prvakinja HAIFA, 10. — S tekmani posameznic se je končalo 2. svetovno študentsko prvenstvo v namiznem tenisu. Jugoslovanski reprezentanci je tudi to veliko tekmovanje prineslo izreden uspeh. Osvojila je namreč tri zlate, štiri srebrne in dve bronasti kolajni. Največji uspeh pa je požela Eržebet Korpa. ki je bila kar trikrat prva in k tem zlatim kolajnam dodala še eno srebrno. Odlično se je izkazala tudi Slovenka Eva Jeler z dvema zlatima in eno srebrno medaljo. Pohvaliti velja seveda še ostale jugoslovanske reprezentantke in reprezentante od Mesaroša, Lučiča, Kurteša do Dra Čiča ter Uroša Raka. Od sedmih finalov so jugoslovanski zastopniki igrali kar v šestih. To pa predstavlja izredno zavidljiv u-speh. JUDO KIJEV, 10. — V ekipnem tekmovanju letošnjega evropskega prvenstva v judu, je bila .jugoslovanska izbrana vrsta izločena že v prvem kolu. Premagali so jih judoisti NDR. Za ekipni naslov se bosta spoprijela domača vrsta in Francija. Tudi med posamezniki sta bile ti dve reprezentanci najboljši. Daleč pred vsemi pa so bili zastopniki SZ. ki so pospravili štiri zlate, ter po dve srebrni in bronasti kolajni. Francija pa je bila enkrat prva in dvakrat tretja. Madžari pa se lahko oona-šajo samo z eno zlato in bronasto kolajno. V tekmovanju posameznikov so bili dobri tudi Jugoslovani s tremi broni. Bronaste kolajne so osvojili žuvela, Lučič in Kovačevič. Med posamezniki so novi prvaki naslednji judoisti: lahka kategorija: Tuncsik (Madž.); poltežka: Dvojnikov (SZ); srednja: Coche (Fr.); poltežka: Hubuluri (SZ); težka: Novikov (SZ); absolutna: Kazačenko (SZ). dna prha za domače nogometaše, ki so v preostalih minutah prvega polčasa brezglavo igrali in kazalo je celo, da bodo gostje odnesli domov obe točki. Na srečo pa je Triestina že v uvodnih minutah drugega polčasa izenačila stanje z veteranom Goffijem in si je tako matematično priborila pravico nastopa v višji ligi. Dajati tehničnih ocen tržaškim nogometašem je odveč, saj je bilo razumljivo. da bodo varovanci trenerja Tagliavinija živčno igrali. Zadostovala je le ena točka, in v tem so Tržačani tudi uspeli. * * # Vodstvo Triestine je sklenilo, da bo darovalo celoten izkupiček te tekme (pi-ibližno šest milijonov lir) za žrtve tragičnega potresa v Furlaniji - Julijski krajini, * -K •* Zaradi žalovanja za žrtve tragičnega potresa niso odigrali v tem prvenstvu vrsto tekem. Med drugim so prenesli tudi naslednja srečanja: Conegliano - Ponziana, Adriese - Pro Gorizia. Monfalcone - Mestrina. KOLESARSTVO DIRKA PO ROMANDIJI Nepričakovan uspeh Johana De Muyncka FRIBURGH, 10. — Johan De Mu-ynck je presenetljivo zmagal na kolesarski dirki po Romandiji. 28-letni kolesar je namreč na skupni lestvici prehitel velika favorita De Vlae-mincka in Eddyja Merckxa, ki sta se morala zadovoljiti z drugim, oz. tretjim mestom. Bliža se kolesarska no zmago, med temi verjetno tudi De Muynck. # # * Zambana: Moser 1RIDENT, 10. — Francesco Moser je zmagal na kolesarski dirki v Zam-bani. Po 26" je prispel na cilj Sercu. ki je v končnem sprintu prehitel Baronchellija. Bitossija, Ziliolija in druge. PLAVANJE Na preglednem tekmovanju so dosegle plavalka NDR nekaj izrednih rezultatov. Kornelia Ender je 100 m preplavala, v 57"53 in 100 pi delfin v r2"25. Želo dobra je bila tudi Ulrike Tauber. 200 m delfin je preplavala v 2'16’'8. FINALE EVROPSKEGA NOGOMETNEGA POKALA PRVAKOV Jutri v Glasgowu Bayern-St. Etienne Francozi bodo igrali z okrnjeno postavo Jutri bo v Glasgowu veliki finale evropskega nogometnega pokala prvakov med Bayernom iz Miinchna in francoskim prvakom St. Etiennom. Za to Srečanje vlada v obeh taborih mrzlično pričakovanje. Favorit je seveda Bayern iz Miinch-na, ki ima v pokalnih tekmah že veliko izkušenost. To pa bo verjetno tudi zadnja priložnost za staro generacijo Bayerna (Maier. Becken-bauer, Miiller), da poseže po najbolj prestižnem evropskem pokalu. St. Etienne pa je v dokajšnjih težavah. Francosko moštvo bo jutri v Glasgowu igralo z okrnjeno postavo. Dominique Rpcheteau se je namreč poškodoval že pred dvajsetimi dnevi in vse kaže, da za jutri ne bo nared. Na sobotnem treningu pa se je poškodoval še kapetan Jean Michel «iiiiiiiiiiiiniiMiiiiiiiiimiiiimiiimiiiirfiiiuiiimiiiiiiiiJiiiiiriiiimimmiiiiiiHiiiiiiiimiiiiiniiiuiiiiiiiiiiiiii ATLETIKA Na državnem prvenstvu NDR Vrsta izrednih rezultatov in dva svetovna rekorda Brehmer: 400 m v 49"77, Voigt: 6,92 m v daljino DRESDEN, 10. — Vzhodnonemške atletinje so sicer po pričakovanju na državnem klubskem prvenstvu dosegle vrsto izrednih rezultatov. Svetovnemu rekordu Rosi Ackermannove v skoku v višino, sta v drugem dnevu tekmovanja Christine Brehmer in Angela Voigt dodali še dve novi svetovni znamki. Poleg njiju je bila dirka po Italiji. Vse kaže, da na , dosežena še serija rezultatov, ki tej dirki bo več kandidatov za konč- 1. — 1. Brunellhio 2 2. Noire 1 2. — 1. Niko 1 2. Mavrù X 3. — 1. Nevaio 2 2. Pulvy X 4. — 1. Quercino 2 2. Simon Boccanegra 1 5. — 1. Madlen 1 2. Agresta 1 6. — 1. Chery 2 2. Quinta Antoni 2 KVOTE 12 - 3.618.600 lir 11 - 262.200 lir 10 - 28.000 lir nas dejansko že potisnili na olimpijsko prizorišče. Christine Brehmer je v teku na 400 m dosegla izreden čas 49''77 in popravila rekord Irene Szewinske, ki je znašal 49”9. Dosežen z električnim merjenjem je novi rekord dejansko še nekaj boljši. Nemška sprin-terka je še zelo mlada. Lani je bila evropska mladinska prvakinja in že na nedavnem troboju v Splitu proti Jugoslaviji in Veliki Britaniji je po prikazanem znanju veljala za potencialno svetovno rekorderko. Dejstvo, da sta še dve drugi tekačici dosegli časa pod 51” dovolj jasno dokazuje trenutno moč NDR v tej panogi. Drugi rekord je padel v skoku v daljino. Nova rekorderka Angela Voigt (Schmalfeld) ni novo ime v tej panogi, znana pa je bila po svoji nezanesljivosti. Tekmovanje je začela z že izredno znamko 6.77. v drugem poskusu pa s pomočjo rahlega vetra (1,6 m na sekundo, kar je v skladu s pravili) dosegla novo znamko 6,92 ODBOJKA PO 13. KOLU I. ITALIJANSKE LIGE la državnega prvaka tretja tekma? V trinajstem kolu je bilo osrednje srečanje v skupini za državni naslov v Modeni, kjer sta se spoprijela velika tekmeca za najvišji naslov Panini in Klippan iz Turina. To pot so zmagali domačini in povrhu je v Aversi odpravila Vritus šele po petih setih igre. IZIDI 13. KOLA Ipe Parma - Spem ni bila odigrana, ker je Spem prispel z zamudo. Virtus Aversa - Novalinea 2:3; Gar- še z enakim izidom, kot Klippan ] gano - Cus Siena 3:0; Cus Pisa doma — 3:0 — kar pomeni, da so Lubiam 3:1. se najbolje oddolžili za poraz v prvem delu prvenstva. Če ne bo prišlo do presenečenj v zadnjem kolu, ki se igra jutri, bo potrebno odigrati še eno dodatno in seveda odločilno tekmo na nevtralnem igrišču. Tretja tekma se bo igrala v nedeljo v milanski športni palači Pa-lalido. IZIDI 13. KOLA Panini - Klippan 3:0; Ariccia -Giaietti 3:1; Gorena - Gres Lux 3:1; Paoletti - Denicotin 3:0. LESTVICA Klippan in Panini 24; Ariccia 16; Paoletti 14; Gorena 8; Gres Lux in Giaietti 6; Denicotin 4. * # * V skupini za zvezni pokal je bila uspešna tudi tržaška Novalinea, ki LESTVICA Spem, Cus Pisa in Novalinea 20; Ipe Parma 14; Lubiam 12; Gargano 8; Virtus Aversa in Cus Siena 4. ŽENSKA A LIGA Odločilno srečanje v tej ligi med ekipo Valdagna in Burrogiglia se je končalo v korist prvih, toda šele potem, ko so gostje povedle z 2:0 in je kazalo, da bo prišlo do velikega presenečenja. Po prvih dveh izredno slabih nizih so večkratne italijanske prvakinje le uredile svoje vrste in tako spremenile potek razpletov v svojo korist. Zaenkrat imata obe šesterki enako število točk, toda Burrogiglio je igral tekmo več. IZIDI Valdagna - Burrogiglio 3:2; Zaga-rella - Metauro 0:3; La Secura - Co- ma 1:3; Cus Padova - Torre Tabita 1:3; Nelsen - Presolana 3:1. LESTVICA Valdagna in Burrogiglio 30; Alzano 26; Coma in Metauro 22: Nelsen 20; Torre Tabita 18; La Secura in Zagarella 8; Presolana 4; Cus Padova 2. * * 1. JUGOSLOVANSKA ŽENSKA LIGA Tudi najboljši dve jugoslovanski ženski šesterki — Crvena zvezda in Rijeka — bosta morali odigrati še tretjo odločilno tekmo, preden bo znan novi prvak. IZIDI 18. KOLA Mladost Monter Breza 3:0; Vukovar - Rijeka 0:3; Gradačac - IMT 0:3; Mladost (V) - Partizan 3:2; Radnički - Crvena zvezda 0.3. LESTVICA Crvena zvezda in Rijeka 34; IMT 24; Radnički 22; Mladost Monter 20; Partizan 18; Breza in Mladost (V) 10; Gradačac 8; Vukovar .. m. Stara znamka je bila kar za 8 cm krajša in je pripadala rojakinji iz zahoda Heidi Rosendhal, ki je bila pred štirimi leti tudi olimpijska prvakinja. Voigtova je v tretjem skoku dosegla še izrednih 6,81, nato pa trikrat prestopila. Na istem tekmovanju je stari svetovni rekord presegla tudi Heidi Wycsik, ki je skočila 6.86 m. Odlikovala se je tudi metalka kopja Ruth Fuchs, ki je orodje vrgla 65,10 m daleč, na 1500 m pa so tri tekačice dosegle manj kot 4'7”. Dokaj nepričakovano je zmagala Gunhild Hoffmeister, ki je še prejšnji teden jasno izgubila v Splitu tek proti Slovenki Bredi Pergar. V moški konkurenci je bil najboljši Kokot, ki je 400 m pretekel v času 45”68. Kokot prihaja iz vrst čistih sprinterjev. * * * Woods 21,00 Na drugi strani Atlantika je sezona tudi na višku. Rezultati so na dokaj visoki ravni, gotovo pa ni tistega obilja, ki je ,bilo značilno za prejšnja leta. Konec tedna je bil najboljši metalec krogle Woods, ki je premagal Feuerbacha z dobrim metom (točno 21 m). Sloviti sprinter Steve Williams je dosegel na 100 m že skromnih «ročnih» 10” ter na 200 m nekoliko boljših 20''1. Verjetno prvič v zgodovini atletike ne predstavljajo Američani strašila z ostalo konkurenco v pričakovanju olimpijskih iger. Zelo dobra sta bila skakalca s palico Ripley in Avstralec Baird. Oba sta preskočila 5.48 m. * * * Fortini 221 cm Med deželno stopnjo državnega klubskega prvenstva je daleč najboljši rezultat dosegel mladi skakalec v višino Fortini, ki je v Firencah skočil 221 cm visoko. Postavil je nov mladinski rekord in zgrešil državnega za samo 1 cm. Fortini je začel tekmovanje bolj skromno in za začetne 203 cm potreboval kar dva skaka. Težave je imel tudi pri 213 cm, v prvem poskusu pa je nato preskočil 217 in 221 cm. Seveda je tudi dosegel olimpijsko normo. Na državnih mladinskih prvenstvih za ekipe so bdi klubi iz Slovenije zelo uspešni. Mladinke ljubljanske O-limpije so postale prvakinje že tretjič zaporedoma, medtem ko so se Celjanke nepričakovano uvrstile na tretje mesto. Tekmovanje ženske je bilo v Zrenjaninu. Fanti so tekmovali v Zenici. Atlete celjskega Kladivarja so nepričakovano ugnali mladinci Sarajeva. Na obeh tekmovanjih je bil skok v višino tehnično najboljši. Med dekleti je z znamko 172 zmagala Mojca Mihelčič, med fanti pa Čop z rezultatom 208 cm. Larque in verjetno jutri ne bo stopil na igrišče. Velika smola torej v taboru St. Etienna. ki bi tudi s popolno postavo startal z manjšimi možnostmi za zmago. V Francij: pa seveda upajo, da bo prav ta smola dala nogometašem še večjo željo, da se zoperstavijo nasprotniku s požrtvovalnostjo. * * * Bolgarija — Romunija SOFIJA, 10. — V sredo se bosta v tem. mestu za finale balkanskega nogometnega prvenstva spoprijela Bolgarija in Romunija. * * * Škotska — Anglija GLASGOW, 10. — škotska prestolnica bo tem tednu prizorišče dveh velikih nogometnih prireditev. V sredo bo namreč v tem mestu finale evropskega pokala prvakov med Bayernom in St. Etiennom, v soboto pa se bosta za vsebritansko prvenstvo spoprijela škotska in Anglija. Srečanje se obeta kot izredno zani- AVTOMOBILIZEM VN VELIKA NAGRADA RIMA Popolno slavje renaulta CAMPAGNANO, 10. — Na avtomobilski dirki za VN Rima, ki je veljala za evropsko prvenstvo formule 2, je zmagal Francoz Jean Pierre Jabouille na renaultu. Francoski pilot je na tej dirki dokazal, da upravičeno juriša na naslov evropskega prvaka. Avtomobilska hiša renault je tudi osvojila četrto mesto z Lecle-rom. KONČNA LESTVICA VN RIMA 1. Jabouille (elf-renault) 1.18’03”1, s poprečno hitrostjo 159,894 km na uro , 2. Tambay (martini-rk 19 r) 1.187 1 3. Ribeiro (march-bmw) 1.18'20"1 4. Ledere (elf-renault) 1.18’27''0 5. Pesenti Rossi (mare) 1.18’41”. LESTVICA ZA EP 1. Tambay 16; 2. Ribeiro, Flamini, Arnoux in Jabouille 9; 6. Ledere, M^azzi in Cheever 3. MOTOCIKLIZEM V KATEGORIJI DO 750 CCM Agostini končno prišel do zmage METTET, 10. - Po mesecu in P«! je večkratni svetovni prvak v raznih kategorijah Giacomo Agostini le prišel do zmage. V belgijskem kraju Mettet je namreč italijanski as na yamahi osvojil prvo mesto na motociklistični dirki za «formulo 750». Agostini je zmagal v obeh vožnjah in je tako na skupni lestvici zasedel prvo mesto pred Angležem Readom. KONČNA LESTVICA 1. Agostini (yamaha) 2. Read (suzuky) 3. Orban (yamaha) 4. Chaltin (yamaha) 5. Boinet (yamaha) Luciano Vendemmi nosi glavno zaslugo, da je Italija v Edinburghj* nepričakovano premagala Jugoslavijo in se je tako neposredno kva' Uficiràla za OI v Montrealu. rniiiiiitiiiiiHiiiiiiiiiiii ■iiimiiiiiiiiiiiii iiiiMiitiimininliiimiiniiilimiiiiiiMliiiiiiiii MiiMlllllimit, MiHiiliiliiniiMmimilM iliiMMliiiiiMM MifimiiiiiiiifiMMllHllillNllii imnilimiiifiiiimilllmitiillliilio mn'* A LIGA IZIDI 29. KOLA Ascoli - Bologna 0:0 Cagliari - Fiorentina 2:1 Cesena - Como 2:0 Inter Roma 2:0 Juventus Sampdoria 2:0 Lazio - Milan 4:0 Napoli - Perugia 4:0 Verona - Torino 0:0 LESTVICA Torino 44; Juventus 43: Milan 38 Napoli 36; Inter 35: Bologna 32; Cesena 31; Perugia 29; Fiorentina 26: Roma 24; Verona 23; Lazio, Sampdoria in Ascoli 22; Como 20; Ca gliari 17. PRIHODNJE KOLO (16.5.) Bologna Inter, Fiorentina - Ve rona: Como - Lazio: Milan Cagliari: Perugia - Juventus: Roma A-scoli; Sampdoria - Napoli; Torino -Cesena. Najboljši strelci A lige 20 zadetkov: Pillici (Torino) 15 zadetkov: Bettega (Juventus) in Oraziani (Torino) 13 zadetkov: Savoldi (Napoli) IZ zadetkov: Galloni (Milan) B LIGA IZIDI 32. KOLA Catania - L. Vicenza 0:0 Catanzaro - Spal 2:0 Foggia Reggiana 1:0 Avellino - Genoa LO Novara - Brescia 0:0 Piacenza - Varese 8:1 Sambenedettese Palermo 2:0 Taranto - Pescara 0:0 Ternana - Brindisi 3:1 LESTVICA Varese 37; Novara, Catanzaro. Genoa, Brescia in Foggia 36; Ternana 34; Palermo, Spai, Pescara in Sambenedettese 33: Modena 32; Atalan ta. Taranto, Piacenza in Avellino 30: Vicenza in Catania 29; Reggiana 23; Brindisi 22. PRIHODNJE KOLO (16.5.) Brescia - Modena: Brindisi - No vara; L. Vicenza - Catanzaro; Palermo - Foggia; Pescara - Avellino; Piacenza Sambenedettese; Reggiana - Atalanta; Spai - Catania; Ternana - Genoa; Varese - Taranto. C LIGA A SKUPINA IZIDI 34. KOLA Albese - elodiasottomarina 0:0 Alessandria Pro Patria 3:0 Belluno - Lecco LO Cremonese - Serègno 1:1 Monza - Udinese n.o. Padova Bolzano 0:0 P. Vercelli - S. Angelo L. 2:1 Trento - Treviso 0:0 Venezia - Mantova 1:1 J. Casale - Vigevano LO LESTVICA Monza 52; Treviso in Cremonese 40; Lecco in Vercelli 39; Mantova 37; U-dinese in J. Casale 36; Bolzano, Se-regno in Venezia 35; Padova in Clo-diasottomarina 34; Alessandria. S. Angelo L. in Albese 32; Pro Patria 31; Trento in Vigevano 23; Belluno 13. PRIHODNJE KOLO (16.5.) Bolzano - Cremonese; Clodiasotto-marina - Lecco; J. Casale - Pro Vercelli; Mantova - Belluno; Pro Patria - Venezia; S. Angelo Lod. -Monza; Seregno - Alessandria; Treviso - Padova; Udinese - Trento; Vigevano - Albese. D LIGA C SKUPINA IZIDI 31. KOLA Montebelluna - Audace 4:1 Triestina - Dolo LI Bassano - Lignano 2:1 Legnago - San Dona LI Pordenone - Chievo n.o. Monfalcone - Mestrina n.o. Conegliano - Ponziana n.o. Adriese - Pro Gorizia n.o. Portogruaro - Sampietrese n.o. LESTVICA Triestina 47; Audace 38; Dolo 36, Mestrina in Adriese 36; Conegliano 34; Montebelluna in San Donà 32; Lignano 30: Chievo 29; Legnago 28; Sampietrese in Pordenone 27: Portogruaro, Monfalcone in Ponziana 25; Bassano 22; Pro Gorizia 18. PRIHODNJE KOLO (16.5.) Mestrina - Adriese; Pro Gorizia -Bassano; Dolo - Conegliano, Chievo - Monfalcone; Ponziana - Monte belluna; Legnago - Pordenone; Lignano - Portogruaro; San Donà -Sampietrese; Audace - Triestina. 1. ZVEZNA LIGA IZIDI 27. KOLA C. zvezda • Sloboda 1:3 Radnički (K) - Vardar 1:1 Borac - Čelik 3:0 Partizan - Hajduk 1:6 Željezničar - Sarajevo 0:2 Radnički (N) Beograd 4:1 Dinamo - Velež 1:1 Rijeka - Vojvodina 0:0 Olimpija - Budučnost 1:0 LESTVICA Partizan 40; Hajduk 38; C. zvezda 36; Dinamo 35; Velež 28; Olim pija 27; Vojvodina in Čelik 27; Borac 26; Sarajevo 25; Sloboda 24; Budučnost 24; Rijeka in Radnički (N) 23; Vardar, željezničar in Beograd 21; Radnički (K) 20. PRIHODNJE KOLO (30.5.) Vardar • Olimpija; Budučnost -Dinamo; Velež • Rijeka: Vojvodina - Radnički (N); Beograd - Že Ijezničar; Sarajevo - C. zvezda; Slo boda - Partizan; Hajduk - Borac; Čelik - Radnički (K). 2. ZVEZNA LIGA IZIDI 28. KOLA Iskra - Famos 1:0 Jedinstvo (Br) - Jed. (Bi) 1:0 Crvenka - Igman 3:0 Proleter - Spartak 0:1 Leotar - Osijek 3:1 Dinamo - Bačka 1:0 Karlovac - Novi Sad 1:0 Zagreb - Vrbas 4:2 Mercator - Varteks 2:0 LESTVICA Zagreb 40; Osijek 38; Varteks 34; Novi Sad 32; Leotar 31; Famos in Dinamo 29; Mercator in Jedinstvo 28; Crvenka 28; Proleter, Spar tak in Iskra 27; Karlovac 24; Vrbas 21; Bačka 19; Igman 14. PRIHODNJE KOLO (16.5.) Mercator - Iskra; Varteks - Zagreb; Vrbas - Karlovac; Novi Sad -Dinamo; Bačka - Leotar; Osijek -Proleter; Spartak - Crvenka; Igman • Jedinstvo (Br) ; Jedinstvo (Bi) - Famos. SLOVENSKA LIGA IZIDI 20. KOLA Pohorje - Slovan 2:0 Šmartno - Vozila 1:1 Izola - Železničar 2:0 Ilirija - Rudar 0:2 Maribor - Drava 5:0 Primorje - Mura 3:0 Slavija - Kladivar 1:4 LESTVICA Maribor 35; Šmartno 23; Slavija 22; Kladivar, Primorje, Pobo je, Mura in Željezničar 21; Izola 20; Rudar 19; Vozila in Ilirija 15; Slovan in Drava 13. PRIHODNJE KOLO (16.5.) Slavi ja - Pohorje; Kladivar - Primorje; Mura - Maribor; Drava - Ilirija; Rudar - Izola; Željezničar -Šmartno; Vozila - Slovan. ZAHODNA CONSKA NOGOMETNA LIGA IZIDI 17. KOLA B. krajina - Rčnče Tabor - Kamnik Litija - Ljubljana LTH - Korotan Usnjar - Koper Adria -, Vodice 4:0 2H 2:1 0:2 1:3 iA če 10; Adria 9; Koper 8. PRIHODNJE KOLO (16.5-) _ Renče Adria; Vodicp -Koper - LTH; Korotan - Litija; PJ bljana - Tabor; Kamnik - B. krajina- NAJBOLJŠI STRELCI 1. ZVEZNE LIGE 16 zadetkov: Vabeč (Dinamo Zagreb) 15 zadetkov: Bjekovič (Partizan Beograd) 12 zadetkov: Halilhodžič (Velež M ostar) 11 zadetkov: Žungul (Hajduk Split) r na) 10 zadetkov: Jerkovič (Hajduk Split) in Jurišič (Olimpija Ljub jai PRIMORSKI DNEVNIK ŠPORT ŠPORT ŠPORT 11. maja 1976 NOGOMET ENO LETO PO ENAKI PRIREDITVI V MIRNU V Štandrežu dve nogometni srečanji v znamenju sodelovanja obeh Goric Med pionirji uspešnejši predstavniki TNI Nove Gorice, med mladinci pa izenačena igra in neodločen rezultat Na pobudo ZSŠDI Gorica ter TNZ Nova Gorica so v soboto 8. maja odigrali na nogometnem igrišču v Štandrežu dve zanimivi nogometni tekmi. Pomerili sta se reperezentan-ca ZSŠDI Gorica ter reprezentanca Temeljne nogometne zveze novogoriške regije. To je bilo že drugo srečanje, ki sta ga Zvezi organizirali. Prvič sta se reprezentanci srečali točno pred letom dni na Novogoriškem in sicer na nogometnem igrišču v Mirnu. ZSŠDI Gorica ter domačini so se Za to tekmovanje že dalj časa pripravljali in reči morami, da so, z organizacijske plati gledano, sicer skromno, a zelo dobro izpeljali prireditev. Na sporedu sta bili dve tekmi, med pionirji in med mladinci. Naj povemo tudi to, da so moštvo ZSŠ Dl Gorica sestavljali igralci treh slovenskih goriških nogometnih društev, doberdobske Mladosti, sovodenj-skega ŠD Sovodnje ter štandreške Roventine, medtem ko so barve TNZ Nova Gorica zastopali igralci iz Tolmina, Idrije ter seveda Nove Gorice. Zaradi strahovitega potresa, ki je prizadel Furlanijo ter terjal veliko število smrtnih žrtev, je bil organizator do zadnjega trenutka v veliki negotovosti, ali prireditev izpeljati, ali pa jo preložiti (vse športne ter kulturne prireditve so bile namreč na Goriškem preložene na kasnejši datum). Naposled so se le odločili, da prireditev izvedejo. Pred pričetkom prve tekme pa so vsi prisotni, v znak žalovanja izkazali prizadetim svojo solidarnost z enominutnim molkom. DIRKA ALPE-ADRIA Nemec P. Thaler osvojil etapo in končno zmago LJUBLJANA, 10. — Predstavnik 2RN Peter Thaler je zmagal v Zadnjih dveh etapah kolesarske dirke Alpe-Adria in si s tem zagoto-va tudi končni uspeh. Kot je znano 3® bila dirka zaradi tragičnega Potresa v naši deželi nekoliko skr-dena, saj je bil ravno Humin cilj druge etape. Po zmagi Italijana, An-dreatte v prvi etapi je Thaler včeraj zmagal v sprintu drugo etapo. Nova Gorica - Ljubljana pred Čehom Benačekov in s poldrugo minuto prednosti nad glavnino, nato pa je osvojil prvo mesto tudi v kratki krožni dirki okoli Ljubljane, znova J' sprintu pred Benečekom in Poljakom Jaglo. Lestvica: L Thaler (ZRN) 7.30'54” j 2. Andreatta (It.) 58” 3. Takacs (Madž.) 4. Bonan 5. Michalski (ZRN) itd. Po odigranih tekmah je organizator povabil vse nastopajoče ter spremljevalce na kratko zakusko v eno izmed štandreških gostiln, kjer sta si predstavnika obeh zvez izmenjala simbolične darove. V svojih kratkih nagovorih sta Dino Roner za ZSŠDI Gorica ter tov. Varl za TNZ Nova Gorica med drugim poudarila važnost takih srečanj, ki niso le tekmovalnega značaja, marveč so tudi izraz prijateljstva, ki naj bi povezovalo slovensko mladino z obeh strani meje. Želja vseh je, da bi takih in podobnih srečanj bilo čimveč. ne samo v nogometu, ampak da bi se take pobude razširile tudi na druge športne panoge (odbojka, košarka, namizni tenis, itd). Cvetje, ki sta si ga moštvi pred pričetkom vsake tekme izmenjali, pa je organizator izročil mladincem iz Doberdoba in Sovodenj. To cvetje so potem v svojih vaseh postavili na spomenika padlim partizanom. Na kratko pa že kroniki obeh tekem: PIONIRJI TNZ Nova Gorica — ZSŠDI Gorica 2:0 (1:0) TNZ: Kompare, Batistič, Košuta, Ušaj, Rijavec, Markič, Zajc. Polanc, Jarc, Birsa, Pavlin, A. Batistič, Štucin, Jeličič, Gregorič. ZSŠDI: Dottori, Devetak, Gergolet. K. Devetak, Corič, Černič, Lavrenčič, V. Devetak, Kobal, Costantini, Predan, Makuc, Marvin. Petejan, Lakovič. SODNIK: Berdon Ivo Kljub veliki vročini sta enajsterici pokazali dober in za oko dopadljiv nogomet. Gostje iz Nove Gorice so bili skozi ves potek tekme precej boljši nasprotnik. S tem nočemo reči, da so naši fantje slabo igrali. Vseskozi so se srčno borili proti fizično mnogo močnejšemu nasorot-niku. Omeniti namreč moremo, da igralci moštva iz Nove Gorice vsi rojeni 60. ali 61. leta, medtem ko so naši vsi mnogo mlajši; nekateri za cela tri leta. Prvi gol so Novogoričani dosegli v 20' prvega polčasa z Birso, ki je izkoristil predložek z desne strani ter z lepim strelom premagal vratarja. Do drugega gola so Novogoričani prišli skoraj na koncu tekme in še to s pomočjo avtogola. Žoga se je namreč po lepem strelu Birse odbila od noge branilca Cotiča in s tem prevarila vratarja. MLADINCI TNZ - ZSŠDI Gorica 3:3 (1:2) TNZ: Černuta, Muravec. Živec Lavrenčič, Šatej, Rebec, Močnik, Kavčič, Žorž, Cotič, Dobrovoljc, Vuga, Subotič, Felc. ZSŠDI: Lakovič, Rusjan, Devetak. Faganel, Gretti, Frandolič, Mikluš, Mučič, Petejan, Tabaj, Bagon, But-kovič, Makuc. Ta tekma je bila nedvomno mnogo bolj izenačena kot prva. kar jasno NA PETKOVEM SVEČANEM SPREJEME V ZGONIKG Veliko število elanov in gostov v za izredne uspehe igralk SK Kras Kocman: «Krasovke so dosegle največji uspeh v zgodovini zamejskega športa» kaže sam rezultat. Lepe akcije so se kar vrstile, zdaj na eni, zdai na drugi strani. Prvi so povedli gostje v 10’ z Žoržem, ki je z bližine premegal v soboto ne preveč zanesljivega vratarja Lakoviča. V 16’ je izenačil Mikluš z lepim strelom z enajstmetrovke, ki jo je sodnik dosodil zaradi grobega prekrška nad Bago-nom. Le-ta igralec se je po izvajanju prostega strela sam znašel pred vratarjem ter branilcem ni ostalo drugega kot da ga zrušijo. Takoj v začetku drugega polčasa so gostje stanje izenačili z Dobrovoljcem, nakar so samo nekaj minut kasneje prešli v vodstvo ponovno z Žoržem. Po prejetem zadetku so se Goričani vrgli z vsemi silami v napad s trdno voljo, da nasprotnika ujamejo. To jim je uspelo par minut pred koncem tekme po zaslugi Butko-viča, ki je po lepi akciji preigral tudi vratarja ter zatresel prazno mrežo. Prinčič Willy Petkovega svečanega sprejema, ki ga je priredil ŠK Kras v Zgoniku za počastitev izrednih uspehov namiznoteniških igralk na državnem prvenstvu, se je poleg igralk, trenerjev Derganca in Boleta ter odbora, udeležilo tudi veliko število članov, povabljencev in gostov, med katerimi naj omenimo konzula SFRJ Marinka Kosorja, predsednika SKGZ Borisa Raceta in tajnika dr. Cupina, podpredsednika ZSŠDI Gombača, zgo-niškega župana Guština, repentabr-skega župana dr. Coljo in predstavnike šole, prosvetnih društev ter politxnih organizacij iz Zgonika in Repentabra. Poslanec škerk, deželni odbornik Berteli in ŠZ Bor pa so poslali brzojavne čestitke. V uvodnem nagovoru je predsednik Krasa Vojko Kocman podčrtal, da so letos igralke dosegle največji uspeh zamejskega športa vseh časov in je analiziral vse komponente,, ki so temu botrovale. Dolgoletno delo odbornikov, moralna in gmotna podpora članov, trud trenerjev in po-. sameznih igralk so prispevali k ta- iiiiuiiiimimiiiiiiuiiiiiiiiuimtuiiiiiiiHiuiiHiiiiiiiiiiiiutniMiiHiiiniiiiiiiifiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiliiiiiiiiiii ODBOJKA V MOŠKI C IN D LIGI Borovci in krasovci zanesljivo zmagali Kralj in Kodrič sta bila v vrstah «plavili» najboljša MOŠKA C LIGA 3:0 Bor — Monselice (15:11; 15:7; 15:13) BOR: Kralj, Fučka, Kodrič, Neu bauer, Požar, Špacapan in Zadnik. MONSELICE: Baldon, Gibon, De Mareni, Brunazzo, Conti, Drago, Za-carello in Partile. SODNIK: Totaro; stranski: Dobril-la; zapisnikar: Peinahofer. V predzadnjem prvenstvenem nastopu in zadnjem pred domačimi gledalci, ki jih je bilo tudi to pot dokaj malo, so odbojkarji Bora slavili zasluženo in prepričljivo zmago. Ta uspeh je še toliko bolj pomemben in dragocen, ker jim je stala na drugi strani mreže, šesterka, ki je bila pred tem neposrednim obračunom na odličnem drugem mestu. Tržačani so odigrali nedvomno eno boljših letošnjih tek'é. š'Č posebej so se «plavi» izkazali v napadu. Soliden je bil tudi blok, nekoliko slabša pa je bila igra v polju. Odlično je deloval tudi sprejem in tako je bil soliden nasprotnik dokaj hitro postavljen na kolena. Še posebej velja poudariti napad in ne pretiravamo, če reče mo, da je malo šesterk tudi v višjih ligah, ki bi razpolagale s takim napadom. Kombinacije ob mreži so hitre, raznolike, kombinatorne in kar je še najbolj važno učinkovite. Vsi borovci so v soboto zaigrali zelo dobro še posebej pa bi pohvalili mia dega tehmčarja Kralja in tolkača Kodriča. Oba se razvijata v odlična odbojkarja in skupaj sestavljata, o-dlično uigran tandem. V zadnjem nastopu sta pokazala nekaj reprezentančnih kombinacij. G. F. MOŠKA D LIGA Kras — PAV Natisonia 3:0 (15:4; 15:11; 15:6) KRAS: Vesnaver, Živec, Drasič, Budin, B. in L. Milič. PAV: Micillo, Livoni Plazotta, Cecutti, Coletti, Zucco, Beltrame, Moscio in Fessone. SODNIKI: Gramola (VI), Pertot in Pipan. Tudi zadnjo prvenstveno obveznost moške D lige. so Krasovi odbojkarji zaključili s prodornim u-spehom nad šesterko PAV in so tako slavili svojo deseto zmago v če-trtoligaškem prvenstvu. Tekma sama na sebi ni bila posebno zanimiva in pomembna, saj sta imeli že prèj obe ekipi zagotovljeno napredovanje v C ligo, zàto se niso igralci posebno naprezali in so le trudno opravili to zadnjo prvenstveno obveznost. Krasovci pa so le pokazali nekaj več volje do zmage, ki ni bila nike'i v dvomu. -bs- 3. DIVIZIJA V prvem kolu povratnega dela prvenstva se bo drevi (torek, 11. maja) ob 19. uri Bor pomeril na stadionu 1. maj s šesterko Roccia B, ki je trenutno nepremagana in vodi na lestvici. V prvem srečanju med tema nasprotnikoma so bili italijanski odbojkarji uspešnejši in so zmagali s 3:0, vendar je bila takrat igra bolj izenačena, kot je kazal rezultat. Glede na to, borovci v današnjem srečanju niso brez možnosti za uspeh, posebno še, če bodo nastopili z najmočnejšo postavo. Mig ko prodornemu uspehu. Cilj društva pa ni zgolj stremljenje po čimboljših športnih dosežkih, temveč daje prvenstveni poudarek vzgoji mladine v narodnoobrambem duhu. Referent za namizni tenis Zvonko Simoneta je podrobneje orisal delovanje in navedel težave, s katerimi se odsek sooča. Igralke so ponesle slovensko zastavo v sam državni vrh, za nadaljevanje po tej poti pa je neobhodno potrebna pomoč vseh sil v občini in izven nje, predvsem solidnejša podpora iz javnih sredstev. Predsednik Krasa je nato izročil prvakinjam Miličevi, Vesnaverjevi, Žigonovi, Rebulovi in Blažinovi ter trenerju Dergancu spominske plakete ob letošnjem izjemno dobrem skupinskem uspehu. V imenu ZSŠDI je Gombač naglasil, da so uspehi v čast in za zgled vsem zamejskim športnikom, Miličevi pa je izročil plaketo ZSŠDI kot priznanje za osvojitev absolutnega' naslova državne prvakinje. Po pozdravih konzula SFRJ Ko-sofja, ki je čestital k afirmaciji tako vitalnega slovenskega športa, predstavnikov Slovenske skupnosti in Kraškega doma iz Repna, je spregovoril zgoniški odbornik za šport Miloš Budin, ki je izrazil željo, naj bi bil ta vrhunski športni dosežek kot nekaka vzpodbuda mladini, da še angažirano posveti športnemu, kulturnemu in prosvetnemu delovanju. Kljub pomanjkanju sredstev smo Slovenci tako prizadevni, da dosegamo zavidljive uspehe. Budin je na koncu povedal, da ob tej priliki zgoniška občinska uprava poklanja Krasu namiznoteniško mizo, da se bo lahko še bolj razvilo delovanje. Predsednik SKGZ Race je med drugim naglasil, da uveljavitev na športnem področju daje celotni narodnostni skupnosti večjo težo in je odbornikom Krasa izrazil željo, da bi še naprej vzgajali mladino v tako zdravem, zavednem in narodnos-tem duhu. Sledila je zakuska, med katero so prisotni v pogovoru še poglobili prijateljske stike. — bs — toedstavnice zgoniškega Krasa so na mladinskem in članskem prvenstvu osvojile celo vrsto pokalov in kolajn. Ml V DOLINI V soboto je bil v Dolini občinski del mladinskih iger v atletiki in košarki, ki sta se jih udeležili šoli Simon Gregorčič iz Doline in Ca-prin od Domja. Podrobnejše poročilo o igrah bomo objavili v jutrišnji številki. LESTVICA PO 1. DELU PRVENSTVA 1. Libertas (Go) 3 2 1 8 5 168 142 4 2. Torriana 3 2 1 6 7 131 155 4 3. Olympia 3 1 2 7 6 155 138 2 4. Dom (Go) 3 1 2 3 6 72 91 2 In še prihodnji koli, naših dveh šesterk: » 5. KOLO Danes, 9.5. ob 10.30 (Dijaški dom) : Dom - Olympia 6. KOLO V soboto 15.5. ob 15. uri (telovadnica Vailetta) Olympia . Torriana V nedeljo, 16.5. ob 10. uri (telovadnica AGI): Libertas (Go) - Dom I. K. BALINANJE Zaradi slabega vremena je v nedeljo odpadlo člansko balinarsko tekmovanje v Zgoniku in je bilo preloženo na prihodnjo nedeljo. -bs- Kontovelov košarkar Pavel Bukavec (v belem dresu) je tudi v nedeljo igral izredno dobro. Kljub temu je Kontovel visoko izgubil z Don Bosconu niiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiHMiiiiiiiimiiiimuunimiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiHiiiiiminuiiiiiuiuuuiiiiuiiiiiiiiiiiiHmiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiMniiiiiimiii» KOŠARKA V I. MOŠKI DIVIZIJI Bor nepričakovano premagal vodečo peterko San Sergio Zmagoviti koš je dal Franko Perko - Kontovel in Polet nista igrala ODBOJKA 3. ŽENSKA DIVIZIJA Goriški šesterki na dnu lestvice Goriška odbojkarska'fedéràfcija je te dni objavila rezultate prvega dela 3. ženske divizije (Goriška pokrajina) ter lestvico. V tem prvenstvu, kot je znano, nastopata kar dve slovenski ženski šesterki: Dom (Gorica) in Olympia. Po prvem delu prvenstva zasedata naši dve šesterki zadnji dve mesti na lestvici, za vodečima Libertasom (Go) in Torriano. Olympia je imela v tem delu prvenstva veliko smole, saj je le enkrat slavila zmago, dvakrat pa je morala žapustiti igrišče s tesmm porazom 3:2. Toda Olympia ima še možnost, da se v drugem delu prvenstva poteguje za prva mesta lestvice. Če hočejo «plave» to doseči, morajo zmagati v neposrednih spopadih s prvima dvema na • lestvici. Kar pa zadeva domovke, ki igrajo letos svoje prvo prvenstvo in so zato v glavnem začetnice ter še neizkušene, moramo reči, da (čeprav si porazi sledijo kot na tekočem traku) že opažamo pri njih napredek. Poleg tega moramo še omeniti, da je bila zmaga v tekmi Torriana -Dom, katero so igralke iz Gradiške na igrišču osvojile s 3:0, dodeljena Domu, ker je v vrstah Torriane nastopala igralka, ki je že letos nastopala v prvi ekipi Torriane (ki nastopa v 1. ženski diviziji). Poglejmo sedaj rezultate prvega dela prvenstva 3. ženske divizije: Torriana - Dom 0:3 Olympia - Libertas 2:3 Olympia - Dom 3:0 Libertas . Torriana 2:3 Libertas - Dom 3:0 Torriana - Olympia 3:2 Bor — S. Sergio 63:62 (26:35) BOR: Marassi 5, Sestan 11, Volk 2, Mazucca 1, Udovič 4, Trevisan, Knaip Bruno 22, Pegan, Parovel 3, Perko 9. S. SERGIO: Simoni 11, Crisè 4, Marzini 14, Mozzi 6, Coionna 4, Fec meglia 4, Masian 4, Di Lenardo 6, De Rosa. PROSTI METI: Bor 13.22; S. Sergio 8:14. SODNIK: Franco (TS). Mladi Borovci so nam v nedeljo poskrbeli še za večje presenečenje. Na domačih tleh so namreč premagali vodeči S. Sergio. Že v prvin minutah tekme je bilo razvidno, da lahko plavi premagajo solidno ekipo S. Sergia. Po stanju 14:44 v 10. minuti prvega polčasa sc se gostje oddaljili za devet točk in tako tu di zaključili prvj del tekme. V drugem polčasu šo nasprotniKi obdržali prednost devetih točk le do 12. mi nute. Nato so plavi z dobro cono spravili v težave nasprotnikov na pad in tako s Knaipom na čelu nadoknadili zamujeno. Zadnje minute tekme so bile razbur’jive in vsak koš je bil na obeh straneli zelo dragocen. Pri stanju 32.62, po zmede nem nasprotnikovem napadu, je sod nik odžvižgal konec tekme. Seveda bi se morali poslužiti podaljškov, kajti stanje je bilo izenačeno. Rav no pa, ko je sodnik odžvižgal konec tekme je neki igralec piotestiral in tako prejel tehnično napako. Kape tako Perko je z izvrstnimi mirnimi živci in izredno koncentracijo zadei prvi prosti met, kar je zadostovalo za zmago. Mladi borovci niso v tem prvenstvu startali z nobenimi ambi cijami, toda dokazali so nam, da se še lahko dobro uvrstijo na končni skupni lestvici. Ldo FINALE KADETOV Kontovel — Pali. Trieste 43:74 (20:30) KONTOVEL: Klavdij Starc 11, I-vo Starc 8, Perini 2, Nabergoj, Ban 10, Prašelj, Ukmar 12. PAUL. TRIESTE: Bordari 15, Fer-man 10, Cumbat 8, Bozzola 6, Rella 13, Del Ben 4, Granieri 18, Di Saverio 4. SODNIK: Bellini. Ta je bila gotovo najslabša tekma Kontovelcev v letošnji sezoni. Domačini so slabo igrali v obrambi, še slabše pa v napadu. Zadnje tekme so v odsotnosti centra Čuka pokazale, da ne znajo priti do koša. | zaigral Bukavec, ki se je moral za- Pallacanestro Trieste je celo tekmo branil na moža in to je spravilo v težave kontovelsko peterko, ki brez pivota ni mogla spraviti na kolena močnih Tržačanov. Pallacanestro TS je že na začetku pokazal, da je boljša ekipa. Gostje so povedli 12:3 in takoj je zgledalo, da ne bodo znali domačini tega nadoknaditi. Do konca polčasa pa so Kontovelci zaostanek desetih točk le obdržali ker so v nadaljevanju tudi Tržačani i-grali precej slabo. V drugem polčasu pa je začela za kontovelsko peterko prava katastrofa. Do 9. minute je še šlo, in tudi dobro. Od tedaj dalje pa so domačini popolnoma popustili. V osmih minutah so dali le dva koša, prejeli'pa kar 22. To so trenutki, ki jih-morajo kon-tovelski fantje pozabiti. Morali so visoko poraženi z igrišča in tako so se poslovili od letošnjega prvenstva kadetov. Le škoda, da se je v tako važnih trenutkih sezone poškodoval Čuk s katerim bi se Kontovelci po zmagi z Italsidrom verjetno uvrstili v nadaljnji del prvenstva. L S. FINALE DEČKOV Don Bosco — Kontovel 77:57 (35:28) DON BOSCO: Stulle, Del Ben 10, Tome 6, Sodomaco 36, Armocida, Cecchini 8, Villa, Menegotti, Scabi-ni 10, Costantino 7. KONTOVEL: Danieli 4, Sedmak, Ukmar 2, Ban 13, Bukavec 38, Micheli. PROSTI METI: Don Bosco 5:12 in Kontovel 11:22. SODNIKA: Grafitti in Polh. V 2. tekmi finala deinov so kon tovelski fantje prepričljivo izgubili. Don Bosco je gotovo boljša ekipa in poleg tega tudi oni uvrščajo e-nega močnega igralca. Zato je bil poraz za goste neizbežen. Konto-velski fantje so srečanje praktično izgubili v osmih minutah. V 8. minuti prvega dela tekme je bil rezultat 12:8 za slovensko peterko, v 16. pa že 29:16 za Don Bosco, “’o je že pokopalo vse upe gostov, ki pa so v nadaljevanju še nekaj nadoknadili. Vse pa je bilo zaman. Kontovelci so se namreč približali največ na pet točk (30:35). Po tem pa so se Tržačani zopet odločno oddaljili in tako so na koncu tudi visoko zmagali. Izredno je tokrat radi črnega dneva ostalih sam boriti proti petim nasprotnikom. Kljub temu pa je dosegel kar 38 točk in je bil tako za dve točki boljši od odličnega nasprotnika Sodomaca. I. S. « PROPAGANDA » Breg 90:27 (k) 4, Pe-Corbatti 4, Servolana — (30:8) BREG: Žerjal 8. čok čar 4, Maver, Pertot 3, Korošec 4. SODNIK: Bonetta (Trst). PROSTI METI: Breg 3:6. V prvem povratnem kolu so Brežani, ki so igrali z okrnjeno postavo, visoko izgubili z eno mocriej ših ekip v tem prvenstvu —s Ser velario, .Košarkarji iz škednja so zla sti presenetili z agresivno obrambo proti kateri so bili naši igralci stalno v težavah. Bil je to eden hujših porazov Bregove peierke, ki tokrat s prikazano igro ni zadovoljila. Zanimivo je, da je bil najboljši v Bregovih vrstah Florjan Žerjal, ki je dve uri prej že z ekipo minibasketa dal 20 točk. Bor — Italsider 24:35 (9:16) BOR: Škerl (k) 6, Devetak. Pečar 6. Kosovel, Gerdol, Don, Lokar 2. Švara 3, Merkù 7. SODNIKA: Tamaro in Zvech iz Trsta. PM: Bor 4:22 in Italsider 3:24; PON: Cinquemani in Don. čeprav rezultat kaže na razmeroma velik napredek Borove ekipe glede na prvo tekmo z Italsidrom (21 proti 65), je bil nastop «plavih» še kar slab. Zaigrali so slabo brezizje-mno vsi. Le Pečar je zgrešil manj napak kot drugi. Borovci so imeli poleg tega tudi Lokarja, ki si je poškodoval prst in je tako zaigral le nekaj minut. Slovenski igralci so se nekoliko bolje izkazali na začetku in koncu srečanja, toda usodni sta jim bili osrednji četrtini, ko je bil delni rezultat 26:7 v prid Ital-sidra. Najboljšo igro v obrambi smo videli v prvi četrtini, ko so borovci z agresivnim «mož-moža» spravili v težave nasprotnika, medtem ko so pa prikazali boljšo igro v napadu le v zadnji četrtini. f P 43. ISTRSKI ODRED (ODLOMKI IZ KNJIGE V AVTORJEVEM IZBORU) 1 I Drugi bataljon je prispel 22. aprila na Gornjo Pivko nalogo, da napada sovražne patrulje in enote na cestah “tod Pivko in Ilirsko Bistrico. Bataljonska zaseda je 26. "Prila napadla med Zagorjem in Št. Petrom na Krasu (se-“aJ Pivka) domobransko patruljo ter jo razbila. Dva domo-ranca sta padla, hkrati so borci ujeli nekega oficirja. UNIČENJE MOTORNEGA VLAKA (LITTORINE) Dne 26. aprila ob 10. uri so se spet zelo dobro izkazali d totorji pri štat,u odreda, ki so skupaj z zaščitno četo in m 3. bataljona pod vodstvom komandanta odreda An-„jni*.Požarja postavili zasedo blizu Rodika, ob železniški pro-s Divača - Pulj in čakali na večji nemški vojaški vlak. Od ,..Vace je pripeljal motorni vlak (littorina) dolg 80 metrov. Vslnerji so sprožili mino, zaseda pa ga je takoj napadla z orožjem. Vagon se je vnel. Plameni so se hitro razši-Pq1 *?.r uničili vozilo in večino tistih, ki so bili v njem. Iz £ rocila odredovega štaba in zapisa v operacijskem dnevni-of yazvidno, da je bilo ubitih 13 Nemcev, med njimi en Vo Cto in 3 podoficirji, ter dva italijanska železničarja, en Ja* pa je bil ujet. Nemško poveljstvo pa je poročalo, da je padlo 7 vojakov in 1 železničar, dva da sta zgorela, ranjeni so bili 3 vojaki in 1 železničar, eden pa je pogrešan. Zaplenili so brzostrelko «Stalingrad», pištolo in mavzerico, medtem ko so zgorele lahka strojnica, tri brzostrelke in 7 mavzeric. Z napadi na nemška prevozna sredstva na cesti Reka -Trst in progo Divača - Pulj je Istrski odred delno razbremenjeval pritisk Nemcev na hrvaške partizanske enote v Istri. Dne 26. aprila je izvedel pomembno akcijo tudi prvi pomočnik odredovega obveščevalnega centra Jože Markučič. Na rednem obhodu terena je namreč opazil, da delavci popravljajo električni daljnovod Gorica - Reka, pa je premaknil zasedo 3. bataljona k cesti in z njeno močjo zaustavil pri Kozjanskem mostu ob Reki, južno od Buj, kamion, na ka- Politična ura v 3. bataljonu aprila 1944 na Kozjanah terem so se vozili. Ujeli šo 14 elektrikarjev in železničarja, specialistov za vzdrževanje daljnovodov in jih odpeljali s kamionom v Brkine. Tam so jih izročili z vozilom vred komandi istrskega vojnega področja. V prejšnjih dneh je e-lektrikarje vedno ščitilo 15 do 20 nemških vojakov, ki so se za njimi vozili s kamionom. Tokrat pa Nemcev ni bilo. NAPAD NA NEMŠKE KAMIONE S TOPOVSKIMI GRANATAMI Prvi bataljon je organiziral 29. aprila med Gradiščem in Markovščino, obakraj ceste Reka - Trst, med nemško ofenzivo proti Čičariji, eno izmed najbolj originalnih partizanskih akcij proti sovražnim avtokolonam, kot si jo je zamislil vodnik minercev Mirko Kovačič. Zasedo so postavili od gradiškega Nogravca čez Vršič do Trmuna in jo med napadom na kamione podprli s hkratnim aktivarjanjem topovskih granat, postavljenih ob cesti v obliki min. Partizanska iznajdljivost je tokrat nadomestila pomanjkanje težkega artilerijskega orožja! Zamisel za to edinstveno akcije v odredu se je porodila takole. Člani štaba 1. bataljona, posebno namestnik komandanta Karel Vene so bili spričo nezadostne učinkovitosti napadov na nemške kamione čedalje bolj v skrbeh. Zlasti so bili v bataljonskem štabu nezadovoljni, ker ni bilo mogoče skoraj nikoli zapleniti sovražniku orožja in opreme. Zategadelj so se dogovorili, da bo zaseda s strojnicami in puškami hkrati napadla nemška vozila z obeh strani ceste in jih ujela v navzkrižni ogenj. Miner pa bo že prej nastavljene topovske granate kal. 75 mm sprožil z rudarskim dinamom. Tako so napadli tri ali 4 kamione, ki so peljali z Reke proti Trstu.* Čeprav napad ni bil neučinkovit, saj so nekateri Nemci poskakali iz kamionov in panično bežali, tudi tokrat niso mogli ničesar zapleniti. V operacijski dnevnik je štab odreda vpisal, da sta bila dva Nemca mrtva in več ranjenih. STRAHOTEN NACISTIČNI POKOL V BRKINIH Naslednji val terorističnega obračunavanja z upornim ljudstvom, ki je bil v Brkinih med 2. svetovno vojno najhujši in ki sodi tudi po obsegu med najbolj krvava in najbolj drastična teroristična obračunavanja z upornim ljudstvom v Sloveniji, so sprožili nacisti, italijanski fašisti in slovenski domobranci 18. maja 1944. * Mirko Kovačič, vodnik minerskega voda, se napada spominja takole : «Vene me je nagovoril, naj pripravim Nemcem kakšno presenečenje na cesti Reka - Trst, da bomo lahko zaplenili kakšno orožje, ne pa le napadali, potem pa ves plen izpustili iz rok. Imeli smo 21 topovskih granat kal. 75 mm, zato sem se odločil, da poskusim z njimi. Opremil sem jih z električnimi vžigalniki, jih postavil ob cesti in jih spojil z žicami in povezal z dinamom. Dali so mi zaščitno desetino s strojnico. Postavil sem se na južno stran ceste med Gradiščem in Markovščino. Na nasprotni strani pa je bila med koto 594 in Gradiščem zaseda s 40 borci, ki jih je vodil namestnik komandanta Vene, medtem ko je bil komandant Polde Krebelj pri meni... Zaradi zavarovanja pred drobci granat sem se moral postaviti daleč od ceste, zato mi je manjkalo žice in moral sem ponjo v Velike Loče; medtem je naša zaseda streljala na neke o-sebne avtomobile ... Ko sem se vrnil in vse uredil, so pripeljali 4 nemški kamioni, ki so imeli montirane nvtraljeze na kabinah in so kar na slepo streljeli na našo zasedo na vzpetini. Ta pa jim je s težkim mitraljezom in drugim orožjem učinkovito odgovarjala. Ko sem sprožil granate, je bil prvi kamion skoraj na koncu miniranega polja, drugi nekje na sredini, tretji pa šele na začetku. Nastal je ogromen oblak črnega dima. Videl sem, kako je eksplozija dvignila kamion, vendar je padel spet na kolesa, potem sta dim in prah zakrili vidljivost. U-tihnilo je tudi streljanje, ker se ni nič videlo. Pozneje sem zvedel, da so Nemci ustavili vozila v Markovščini, obvezali ranjence in zlagali mrtve na kamion. Izmed 21 je eksplodiralo 18 granat, ker dinamo ni dal dovolj energije.» (M. Kovačič, Min. vod IO, Primorski dnevnik, 19. 10. 1968). (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, oprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23 Naročnina Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADITe a DZS • 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de- lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ^ ZTT - Trst NA LETALIŠČU STA CA PRIČAKALA DRŽAVNI POGLAVAR IN PREDSEDNIK VLADE GRČIJA TOPLO SPREJELA PREDSEDNIKA SFRJ TITA Danes začetek uradnih političnih pogovorov o mednarodnih, pa tudi dvostranskih vprašanjih - V ospredju Bližnji vzhod in Ciper ATENE, 10. — Jugoslovanski predsednik Broz Tito je dopotoval dopoldne na uradni in prijateljski obisk v Grčijo. Na atenskem letališču «Hel-linikon» sta ga pozdravila predsednik grške republike Konstantin Tsatsos in predsednik vlade Konstantin Kara-manlis. «Prihajamo, da bi utrdili prijateljstvo naših narodov in okrepili vezi, ki so nam bile vedno dragocene.» je med drugim dejal Tito, ko se je pod Hadrijanovimi vrati v Atenah zahvalil za listino častnega meščana, ki mu jo je izročil atenski župan Pa-pateodoru kot izraz visokega spoštovanja, ki ga prebivalci Aten in vse Grčije gojijo do uglednega svetovnega državnika, predsednika prijateljske Jugoslavije. Popoldne se je jugoslovanski predsednik srečal z grškim državnim poglavarjem Tsatsosom in mu izročil red «velike jugoslovanske zvezde», najvišje odlikovanje, namenjeno tujim državnikom. Nato je Tito v svoji rezidenci, ki jo ima v predsedniški palači v Atenah, sprejel šefe tujih diplomatskih misij, zvečer pa je bil gost na slovesni večerji, ki jo je v njegovo čast priredil predsednik grške republike. Uradni jugoslovansko - grški politični pogovori se bodo pod vodstvom ti na pomoč države.» Iz teh ;n drugih razgovorov je mogoče razbrati nezaupanje prizadetega preoivarstva v državo, kar je posledica škandalov, slabega u-pravijanja, špekulacije, dezorgani-zacije, SKiatka vseh pomanjkljivosti in slabosti države, ki jih je potres neusmiljeno razgalil. Morda bi bilo pretirano imenovati katastrofo, ki je prizadela Furlanijo, Beneško Slovenijo in Rezijo, režimski potres, nedvomno pa je, da je tudi zaradi vseh napak, ki so prišle do izraza v teh letih in še posebej v zadnjih mesecih, prebivalstvo zahtevalo avtonomijo v upravljanju zbranih sredstev m v obnovi. Zato je zavrnilo vse zasilne rešitve, ki jih poosebljajo barake, ter načrtuje dolgoročno obnavljanje družbenih in gospodarskih struktur na trdnih in sodobnih temeljih, ki naj bi med drugim rešili ta področja zaostalosti in emigracije in v ta namen zavrača tudi vsakršno volilno ali kakršnokoli drugo špekulacijo. Včasih prav izredni, nepričakovani, pa čeprav hudi in travmatski dogodki, preusmerijo tek življenja v državi, široko zasnovana solidarnostna akcija, skupen napor, pa čeprav včasih premalo koordiniran in kaotičen, kaže, da je država re- nmtli^^čeli^utn do^ldr? Sne-' pmnÌ%," odločne^™m bdftnotoo n .musa zaceli jutri tiopoiane. izme kot b lahko priž k t; č njava mnenj bo. sodec po napovedih - h Iž grškega tiska, ki Titovemu obisku ,?h nasProtij in spopadov. To je posveča veliko pozornost, namenjena predvsem mednarodnim vprašanjem. Kaže, da bosta Tito in Karamanlis največ pozornosti namenila razmeram v Evropi, na Balkanu in v Sredo-žemlju v vseh njihovih razsežnostih — od uresničevanja sklepov helsinške konference o varnosti in sodelovanju do nadaljnjega razvoja odnosov na Balkanu in širše, seveda z ustrezno obravnavo drugih mednarodnih problemov, med katerimi sta za jugoslovanske in grške sogovornike še posebej zanimiva ciprski problem in kriza na Bližnjem vzhodu, saj ti dve žarišči kar najbolj neposredno vplivata tudi na varnost območja, na katerem se nahajata Jugoslavija in Grčija. Poleg mednarodnih vprašanj bosta Tito in Karamanlis brez dvo-ma . spregovorila tudi o jugoslovansko - grških odnosih in sodelovanju. dokaz, da je spričo hudega udarca, vsakdo od nas dojel dejanski obseg problemov, s katerimi se moramo soočiti in je dai pravo dimenzijo tudi vprašanjem politike. Morda bi lahko v največji meri pomagali prizadetemu prebivalstvu, če bi mu, poleg gmotne pomoči in pomoči pri obnavljanju, po volitvah 20. I junija dali tudi pravičnejšo in bolj 1 pošteno Italijo, v kateri strankarski interes ne bo prevladal nad splošnim. 9 Ublažimo (Nadaljevanje s 1. strani) O Prebivalstvo (Nadaljevanje s 1. strani) delavcev do tovarnarjev zavedajo, da lahttu računajo predvsem na lastne sue. «Nuctmo miloščine — je med kiauiiiri razgc voiom poudaru hurmn-ski poazupan — pac pa zahtevamo, da nam dajo stroKovno pomoč za o^riovu, diuzoeiie in gospodarske suj.>i.uìe. Mi nočemo zapustiti svoje zemlje, nasprotno hočemo tu živeti in aeiau m to na trdnejših temeljih kot dosiej.» Istega mnenja je ou tuoi lasuuK tovarne Snaidero v Majanu, ki ze pripravlja načrt za oonovo podjetja. «Najprej moramo zorali delavce, ter v skladu z njihovimi potrebami in zantevami znova začeti s proizvodnjo. Škoda je velika, vendar pa bo proizvodnja lanko kmalu stekla ob ustrezni pomoči. Pristojne organe bi rad predvsem pozval, naj nam zajamčijo pomoč usposobljenih kadrov, ki vedo, kako se lesu in pomslvu streže. Več zaleže deset strokovno usposobljenih delavcev kot sto prostovoljcev, ki so nam, kljub vsej dobri volji, le v napoto.» V našem podjetju — mu je pritegnil upravnik železarne Sideros, velike moderne in avtomatizirane tovarne, ki zaposluje 800 delavcev — smo pripravljeni. Najprej bomo odstranili ruševine in pregledali stroje. Nato bomo postopno obnovili pokvarjeno opremo ter vzporedno s tem začeli s proizvodnjo. V t namen smo že pozvali delavce, naj se javijo jutri zjutraj v podjetju. Stopili smo tudi v stik s koordinacijskim odborom ,da nam pomaga z rineži in žerjavi, ker z našo opremo ne bomo megli odstraniti ruševin. Glavno vodilo pa je vsekakor, da si moramo sami pomagati iz težav in le v majhni meri računa- Predsednik zvezne konference SZ DL Dušan Petrovič je poslal telegram vodstvom italijanske socialistične, socialdemokratske in demo-krščanske stranke z izrazi sožalja. Republiški odbor združenja rezervnih starešin je kot pomoč nakazal 10.000 dinarjev ter pozval svoje člane na množično solidarnostno akcijo v vseh osnovnih in občinskih organizacijah. Rdeči križ Slovenije je poslal 20.000 dinarjev, RK Hrvaške 10.000 din, predsedstvo RK Jugoslavije je poslalo 150.000 dinarjev. Rdeči križ Slovenije je razen denarja poslal na prizadeto področje 60 postelj, 240 odej, 30 šotorov in tisoč knjižic z navodili o bivanju v naravi. Rdeči križ Slovenije je za prizadete onkraj meje poslal 30 postelj in 300 odej, predsedstvo RK Jugoslavije 3000 odej, republiški odbor Hrvaške pa 450 postelj. Slovenski Rdeči križ je posredoval pri nakupu cepiva za občino Dolina pri Trstu. 0 Po slabi (Nadaljevanje s 1. strani) Včeraj se je stanje izboljšalo Skoraj povsod so že pripeljali dovolj šotorov, vode ni več primanjkovalo, skratka, taborišča so začela delovati nekoliko bolje. Upati je treba, da se bo v prihodnjih dneh stanje so verjetno spodbudile oblasti, da so. nekoliko pozorneje'spremljale reševalno službo v raznih krajih in tako je bilo včeraj opaziti znatno izboljšanje pri oskrbi s hrano in oblačili, kot tudi pri zdravstveni oskrbi. Medtem reševalne skupine še vedno kopljejo po ruševinah, v upanju, da bi našli še koga pri življenju. Domnevajo, da je pod ruševinami zakopanih še mnogo ljudi, le malo pa je upanja, da je kdo še živ. Primer iz Skopja, kjer so našli pri življenju ponesrečenca osem dni po potresu, pa vliva reševalcem voljo do dela. Skupine iz Jugoslavije. Francije in Nemčije iščejo med ruševinami z izredno občutljivimi napravami, ehosondami, ki zaznajo prisotnost človekovega življenja v globini petih metrov. V nedeljo dopoldne so s temi napravami ugotovili, da se pod ruševinami nekaj premika. Kopali so in našli kletko z dvema kanarčkoma. Zadnji potresni sunki so seveda še otežkočili iskanje, kajti na kupe ruševin so se zrušili še nekateri zidovi, ki jih je četrtkov potres poškodoval. Zaradi zadnjih potresnih sunkov so morali iz varnostnih razlogov tudi izprazniti nekaj oddelkov bolnišnice v San Danieleju in zadnje nadstropje čedadske bolnišnice, kjer so bolniki ob sunkih v noči med soboto in nedeljo stekli na dvorišče in prespali na prostem. Furlani, prebivalci porušenih vasi že resno mislijo na obnovo. Kljub temu, da se potresni sunki nadaljujejo, je prebivalstvo že začelo s pripravami na pc.pravila. V Pušji vesi sem govoril na «občini» s številnimi domačini. Pod šotorom ni bilo prav prijetno; za pisarno so namreč izbrali slabši šotor, ki je puščal na več krajih. To pa ni motilo nikogar. «Tukaj imamo vse naprave za rušenje», je dejal nekdo. «Lahko bi se lotili dela. Porušiti moramo neuporabne stavbe, da lahko začnemo graditi nove. Zato pa je nujno, da nam strokovnjaki povedo, kaj lahko popravimo in česa ne. Hoteli bi rešiti vsaj nekaj arhitektonskih dragocenosti, našega kraja, a sami ne moremo presoditi, kaj lahko popravimo in česa ne.» Res, mudi se jim. Sila je velika, saj hočejo biti pod novo streho že pred zimo. «V šotorih vendar ne moremo preživeti zime,» vzklikne nekdo za mojim hrbtom in ko mu le bežno omenim barake, mi odgovori povsem nedvoumno; «Ne, barak nočemo.» Barake so za domačine Damoklejev meč; strah, da bi se spodnja Kar-nija, Rezija, Beneška Slovenija spremenile v drugo dolino Belice, jim ne da miru. Podražitev potrošnega blaga v marcu RIM, 10. — V marcu je padec vrednosti lire odločujoče vplival tako na cene na debelo kot na drobno. Poleg podražitve blaga na debelo. ki je znašala več kot 4 od sto, so danes sporočili, da so se cene potrošnega blaga povišale za 2 odstotka. To tudi potrjuje, da se v letošnjem letu iz meseca v mesec stopnjuje inflacija, ki je neposredna posledica razvrednotenja lire. Življenjski stroški delavskih in uradniških družin pa so se v marcu povišali za 2,1 odstotka. Po drugi strani pa je razveseljivo dejstvo, da lira pridobiva na vrednosti tako v odnosu do doiarja, kot do ostalih zahodnih vaiut. Že v petek je izboljšala svoj položaj, ko so dolar plačevali po 865 lir. Danes pa je uradna vrednost dolarja znašala 833,95 lire, kar pomeni, da se je lira ovrednotila od pe.ka do danes za 4 odstotke, v primerjavi s 5. majem pa (ko je zdrknila na več kot 900 lir za dolar), kar za 10 odstotkov. Strokovnjaki menijo, da je to posledica ostrih omejevalnih valutnih ukrepov, ki jih je sprejela vlada pretekli teden, kar je povzročilo, da je sedaj na italijansKem menjalnem trgu večja ponudba tujih valut za lire. Tolikšnega ovrednotenja lire v zadnjih dneh ni nihče pričakoval. Po mnenju strokovnjakov je v tem trenutka Ib a vredna nekoliko manj, kot je danes kvoti-rala in bi moral dolar veljati od 850 do 850 lir. Strokovnjaki se bojijo, da se bo sedaj ponovno sprožil lov na tuje valute in da bo lira ponovno izgubila na vrednosti. Zato menijo, da težave italijanske valute še niso premostene in da so nedavni vladni ukrepi o omejitvi uvoza in strogem nadzorstvu kupovanja tujih valut rešitev tega vprašanja samo o-dložili. TRŽAŠKI DNEVNIK ■ « M* IZREDEN VAL SOLIDARNOSTI V Dijaški dom se stekajo prispevki nabiralnih akcij po naših krajih Po vseh vaseh so uredili centre za zbiranje najnujnejših potrebščin V splošnem solidarnostnem zagonu, ki v teh dneh ne pozna meja, bi bilo naštevanje vseh pobud zbiranja pomoči za žrtve potresa predolgo. V tem okviru je vsekakor slovensko prebivalstvo mesta in o-kolice napelo res vse moči, da bi zbralo čim več denarnih prispevkov ter najnujnejših potrebščin, ki bi vsaj delno omilile hudo tragedijo rojakov v Beneški Sloveniji in Reziji. Te nabiralne akcije potekajo organizirano in jih vodijo prosvetna in športna društva ter druge krajevne organizacije, vzporedno z akcijami občinskih uprav in konzult. V marsikaterem kraju, kot v Križu, na Proseku in Kontovelu, na Repenta-bru in drugod, zbirajo pomoč že nekaj dni in so del zbranega že poslali potresencem, te akcije pa se bodo seveda s polno paro nadaljevale tudi v prihodnjih dneh. Glavno zbirno središče, kamor se stekajo in se bodo v prihodnjih dneh še stekale zbrane potrebščine za prizadeto prebivalstvo Beneške Slovenije, je v Dijaškem domu v Trstu, Ul. Ginnastica 72 (tel. št. 793-167 ali 722-246). Pobudo za ta osrednji zbirni center sta dali Slovenska prosvetna zveza in Združenje slovenskih športnih društev v Italiji. V posebnem letaku je koordinacijski odbor za pomoč žrtvam potresa pozval vsa društva na Tržaškem, da skupaj z ostalimi krajevnimi organizacijami takoj uredijo središča za zbiranje najnujnejših potrebščin in predvsem denarnih prispevkov, ki jih bo osrednji center v Dijaškem domu, koordinirano s Primorskim iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii Solidarnostna akcija (Nadaljevanje z 2. strani) • Delegacija SKGZ (Nadaljevanje s 1. strani) še hiše, ki še stojijo sredi ruševin, so večinoma v notranjosti porušene. Prebivalci so si postavili dotlej samo dva privatna šotora. Hrane niso rabili, ker so jim zju'.raj iz a-meriškega helikopterja odvrgli kruh. Krvavo so rabili edinole šotore, še posebno zato, ker se je tisti hip iz doline začela plaziti megla in v hipu je na gosto deževalo. V hudem nalivu so naši mladinci postavili pod vodstvom domanna Ada Konta enajst šotorov, ki so sprejeli še izboljšalo. Prav tu pa obstoji j vase skoraj vse vaščane. Hrano je resno vprašanje, ali bodo potresenci kolona oddala v Mažerolah, kjer so še dalje prejemali zadostno količino hrane. Marsikje se namreč bojijo, da bo v prihodnjih dneh solidarnostna akcija nekoliko pojenjala. V zvezi s preskrbo potresencev naj omenimo številne kritike, ki so jih časnikarji iznesli na tiskovni konferenci v nedeljo na notranjem ministrstvu. Minister Cossiga je odbil vse obtožbe, tudi dejstvo., ki mu ga je predočil neki časnikar, ko je dejal; «24 ur po potresu v Skopju so tja pripeljali vlak natovorjen z mineralno vodo; pri nas, štiri dni po potresu, nimajo niti navadne pitne vode.» Prav številno kritike pa si že organizirali center za zbiranje pomoči irr postavljali tudi prvo barako. V nekem zaselku ob poti so jo sicer ponudili domačinom, čeprav tam ni bilo sledov potresa. Niso je sprejeli. Stara ženica jo je odklonila s pretresljivo preproščino: «Nesite jo tistim, ki so jo potrebnejši.» Skozi Njivice. Kanalič in Tavorjano so se avtomobili vrnili v Čedad in potem nadaljevali pot v dolino Nadiže, kjer so člani v Špetru Slovenov izročili tamkajšnjemu komiteju še dva šotora in si ogledali razdejanje v Azli in nekoliko manj prizadetemu Brnasu. Skale so zgrmele s strmega pobočja na cesto in jo zagradile. Takšnih in podobnih prizorov je na območjih, ki jih je prizadel potres, nič koliko- . odej, zdravil in drugega blaga. Sinoči so iz Ribiškega naselja sporočili, da imajo pripravljen furgon natovorjen z raznim blagom. V dolinski občini so nabrali nadaljnjih 300.000 lir v gotovini in večjo količino oblačil in drugega blaga. Iz Zgonika so že odpremili tovornjak blaga v nedeljo, enega pa včeraj v Beneško Slovenijo, prispevki v denarju pa so presegli 2,000.000 lir. Za to vsoto so včeraj kupili postelje, blazine in svetilke ter jih že dostavili društvu «Ivan Trinko» v Čedadu. Nabiralna akcija se še nadaljuje na zgoniškem občinskem sedežu. Repentabarska občina je v nedeljo zjutraj odpremila v ponesrečene kraje prvi tovornjak blaga, drugo blago pa se sproti nabira z denarnimi prispevki. Danes ob 8. se sestane občinski odbor, da bi pregledal možnosti za uresničitev nadaljnjih pobud. Miljska občina ja odpremila v soboto v Rezijo 30 stotov živil in o-dej 60 stotov blaga v Miano in Fol-gario, v nedeljo pa so odpremili tretjo pošiljko 34 stotov blaga. Četrta pošiljka že čaka na odhod, za kar pa so potrebna navodila iz koordinacijskega središča v Vidmu. Občinska uprava obvešča prebivalstvo, naj začasno počaka z izročitvijo blaga, pač pa se redno sprejemajo denarni prispevki, katerih vrednost je doslej presegla poldrugi milijon lir. Umetniki s Tržaškega so se odzvali vabilu ing. Spaccinija, predsednika Krožka za kulturo in umetnost, da bi prispevali svoja dela v pomoč furlanskemu in karnijskemu prebivalstvu. Pobudo za organizacijo izredne razstave - prodaje umetnin sta dala furlanska umetnika Zigaina in Mascherini: svoja dela so doslej darovali umetniki Spacal, Devetta, Ro-signano, Chersicla in Sormani. Sinoči se je zvedelo, da so strokovnjaki popravili potisno postajo na Čezalpskem naftovodu v Cavazzu, tako da se nafta že ponovno pretaka po ceveh v Avstrijo in Nemčijo. Družba SIOT, ki upravlja naftovod, je pripeljala v Som-plago, Cavazzo, Trasaghis in Alesso živila, oddeje, zdravila in drugo blago, v Cavazzu in Trasaghisu pa je izročila potresencem tudi nekaj večjih šotorov. Konzorcij za Kraški vodovod je sklenil priskočiti na pomoč potresencem s praktičnim delom in gradbenim materialom. Konzorcij bo organiziral tedenske delovne izmene v prizadetih krajih in potrebuje pomoč gradbenih inženirjev, geometrov, zidarjev in drugega osebja. Konzorcij prosi, naj se posamezniki javijo na telefonsko številko 20-02-29. Konzorcij zbira tudi gradbeni material, tehnične naprave in denarne prispevke. Prispevke je dostaviti neposredno konzorciju (Nabrežina kam nolomi štev. 25/C), ali nakazati na poštni tekoči račun štev. 11/5031 z navedbo, da gre za «pomoč za po-tresence». Prispevke sprejema tudi Kmečka in obrtna posojilnica v Nabrežini. Deželni odbor Združenja italijanskih žena je v nedeljo naslovil na vse demokratične ženske poziv, naj se zavzemajo za zbiranje vsestranske pomoči za potresence. V ta namen je bil sestavljen koordinacijski odbor, ki deluje na sedežu organizacije v Trstu, 1. Toro 12 (telef. št. 761-618). PobudUe v korist potresencem je napovedalo tudi deželno združenje časnikarjev. . Poziv, ki ga je Smučarski klub Devin naslovil na zahodni Kras, da bi pomagal prizadetim ljudem v Reziji, je imel takojšen odziv: vasi Salež, Praprot, Sesljan, Cerovlje in Mavhinje so darovale 600 kg živil in večjo količino odej in žimnic. Blago so v nedeljo popoldne odpremili v Repijo in ga porazdelili v Ravenci, Osojanah in drugih vaseh. Zbiralna akcija se nadaljuje. Klub priporoča občanom, naj prispevajo zlasti oblačila, hrano, gumijaste čevlje in polivinilske folije za šotore. Vse potrebne informacije daje poverjenik kluba (telef. štev. 209-161), denarne prispevke pa sprejema klub prek poštnega tekočega računa št. 11/823 — «Smučarski klub Devin». Svojo pomoč je potresencem zagotovila tudi Italijanska zveza trgovcev in turističnih operaterjev Conf-commercio, ki je korist prizadetega prebivalstva nakazala deset milijonov lir. dnevnikom in beneškimi organizaci-1 podrobneje jutri. Naj povemo, da je jami z zbirnim centrom v Kultur- prišlo veliko blaga iz Repentabra, nem društvu «Ivan Trinko» v Če-1 z Opčin, kjer so namenili tudi izku- dadu razpošiljal v kraje, ki so najbolj potrebni pomoči. Iz Čedada bodo neposredno porazdelili prizadetim ljudem. Le na ta način se bo na najbolj učinkovit način koordiniralo pošiljke, kajti improvizirane pobude posameznikov, čeprav povsem hvalevredne, privedejo do zmede. Koordinacijski odbor je pripravil tudi seznam najnujnejših potrebščin. V Dijaškem domu je bilo včeraj nenavadno živo. Z vseh strani so prinašali razne potrebščine ter sporočali o tem, kar so nabrali. Kot rečeno, bi bil seznam predolg in bomo zato razne prispevke objavili piček sinočnje predstave «Samorastnikov» v Sežani (150.000 starih dinarjev) za potresence, iz vseh ostalih vasi vzhodnega Krasa ter iz drugih krajev in mesta samega. Z Opčin nadalje sporočajo, da bo zbirni center v Prosvetnem domu odprt danes in jutri, od 17. do 19. ure, iz Lonjerja pa sporočajo, da bo zbirni crnter odprt danes, jutri in pojutrišnjem, od 20. do 21. ure, v prostorih prosvetnega društva. V Dijaški dom, kjer bodo začasno bivali, je sinoči prispelo tudi devet ljudi iz Barda, ki ga je potres posebno hudo prizadel. Včeraj še trije potresni sunki Tržaški geofizikalni zavod je včeraj zabeležil tri potresne suke. Prvega so zabeležili ob 5.36 z jakostjo 6,5 stopnje Mercallijeve lestvice. Dobre pol ure kasneje, ob 6.09, se je zemlja zopet stresla, le da je bila tokrat jakost za stopnjo manjša. Sunek, ki so ga zabeležili včeraj popoldne, pa so zaznali le aparati geofizikalnega zavoda (4,5 stopnje Mercallijeve lestvice). Pri tržaškem geofizikalnem zavodu so prepričani, da se zemlja u-mirja. S tem seveda ne izključujejo možnosti, da pride do novih sunkov, ki bi lahko dosegli tudi 6. stopnjo, ne bi je pa smeli preseči. Po mnenju znanstvenikov smo torej lahko povsem mirni, kajti najhujše ja mimo. • Radikalno združenje «Liberazione» prireja jutri, ob 20.30, ob obletnici zmage v referendumu za raz-poroko, koncert Francesca Guccini-ja v gledališču Rossetti. Predprodaja vstopnic v knjigarni Antares v Ul. Beccarla 5 ter na sedežu radikalne stranke v Ul. S. Michele 9, od 19. do 21. ure. V ZVEZI l UKREPI ZA NAŠO DEŽELO Predsednik Comelli danes v Rimu na izredni seji ministrskega sveta Prvi prispevki se že stekajo v solidarnostni sklad ■ Včeraj živahna dejavnost deželnih organov v videmski in pordenonski pokrajini Deželna uprava je včeraj sporočila, da so se začeli stekati v deželni solidarnostni sklad, ki je bil ustanovljen s posebnim zakonom preteklo soboto — prvo nakazilo 10 milijard lir je prispevala dežela — finančni prispevki raznih organizacij, javnih uprav in ustanov. Prva sredstva so vanj nakazale dežela Lacij (500 milijonov), dežela Umbria (50 milijonov), Dolina Aosta (200 milijonov). Ligurija (200 milijonov). Monte dei Paschi di Siena (100 milijonov). Deželna uprava o-pozarja, da bodo sredstva iz tega sklada služila obnovi prizadetih mest in vasi, prometnih zvez in gospodarskih dejavnosti, V nedeljo se je predsednik dežele Comelli sestal v Vidmu z odposlanstvom vsedržavne sindikalne zveze CGIL CISL-UIL, ki so ga sestavljali glavni tajnik CGIL Lama, tajnik CISL Marconi in tajnik UIL Pagani ter predstavniki deželne sindikalne zveze. Lama je potrdil, da bo zveza povabila vse delavce v državi, naj prispevajo v deželni solidarnostni sklad del plače (predvidoma v višini, ki ustreza štirim uram dela), podoben prispevek pa naj bi dali tudi delodajalci. Lama je tudi poudaril da bodo morale solidarnostni sklad upravljati dežela in prizadete občine. Na trgovinskih zbornicah v Vid- mu in Pordenonu so se včeraj sestali predstavniki deželne uprave in gospodarskih organizacij iz ustreznih pokrajin. Na sestanku so pregledali položaj, v katerem so se znašle posamezne dejavnosti (industrija, trgovina, turizem) na prizadetih območjih. Za danes pa je v Trstu najavljena posebna seja načelnikov svetovalskih skupin v deželnem svetu. Predsednik deželnega odbora Comelli je napovedal, da bo danes v Rimu prisostvoval izredni seji ministrskega sveta, na katerem bodo določili prve vladne posege v korist prebivalstvu v Furlaniji - Julijski krajini ki ga je prizadel potres. Vlada je že dala pristanek na deželni zakon, s katerjm je bil ustanovljen solidarnostni sklad. Zakon je bil včeraj objavljen v uradnem vestniku Furlanije - Julijske krajine, in je že postal pravomočen. Comelli se je včeraj v Vidmu sestal s predstavniki prizadetih gorskih skupnosti, ki so mu predočili položaj v okviru posameznih teh u-pravno - ozemeljskih enot. Predstavniki skupnosti so poudarili nujnost, da pristojne oblasti poverijo skrb za obnovo prizadetih Krajev predvsem gorskim skupnostim in občinam. Deželno odborništvo za kmetijstvo je organiziralo posebno službo za ENEL ENTE NAZIONALE PER L'ENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO Roma — Via G. B. Martini 3 OBVEZNOSTNO POSOJILO 1974-1981 S ŠESTMESEČNIMI OVREDNOTENIMI OBRESTMI IN POVIŠANJ’I GLAVNICE OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC S 1. junijem 1976 dospejo obresti za šestmesečje december 1975 1976 v znesku čistih 55 lir za obveznico. maj Poleg tega sporočamo, da matematično poprečje efektivnega šestmesečnega donosa vzorca, naznačenega v pravilniku posojila, ki ga je Mediobanca izračunala za sleherni dan, ko je v šestmesečju november 1975 - april 1976 borza poslovala, znaša 5,800 odst. (efektivno 11,937 odst. na leto). Zato bodo v smislu čl. 4 pravilnika posojila obresti obveznic za šest-mesečje junij - november 1976 znašale v zaokroženi številki 5,80 odst., kar je čistih 58 lir za obveznico. V primeru, ko bi v smislu čl. 5 pravilnika prišlo do morebitnih pove-čanj v dobro glavnice, se bo ob izplačilu upoštevala za četrto šestmesečje življenja obveznic pozitivna razlika v višini 1,800 odst. Opozarjamo namreč, da bodo, v smislu drugega odstavka čl. 5 pravilnika, izplačilne nagrade poprečje vseh pozitivnih in negativnih razlik srednjih efektivnih odnosov vsakega šestmesečja ter 4 odst., pomnoženo s številom šestmesečij, v katerih so izplačljive obveznice ostale v veljavi. prevzemanje živine in za njeno začasno rejo. Skrb je odborništvo prepustilo organizaciji «Friulcarne». Deželna služba za gospodarstvo hribovitih področij bo skrbela za razdeljevanje krme, Konzorcij furlanskih mlekarskih zadrug pa bo odslej prevzemal mleko, kjer ot redni odjemalci odpovedali. V Vidmu se je sinoči sestal na izredni seji deželni odbor, da bi vzel v pretres program za nujne posebe na prizadetih področjih. Sestavljeno je bilo deželno koordinacijsko ravnateljstvo za vse posege, kr spadajo v pristojnost deželne uprave. Odbornik Romano je na seji poročal o zdravstvenem stanju v Furlaniji in Karniji in dejal, da ni razlogov za kakršno koli bojazen na tem področju. Odbornik za industrijo in trgovino je napovedal vrsto srečanj s predstavniki gospodarskih in sindikalnih organizacij, odbornik za delo pa je poročal o zaposlenosti. Končno naj zabeležimo, da je včeraj dopotoval v Videm predsednik dežele Toskana Lagorio, ki je predsedniku odbora ComelUju in Prec!r sedniku skupščine Pittoniju izrazu solidarnost Toskancev s prhadetun prebivalstvom Furlanije - Julijsk6 krajine. Predsednik Lavorio je tudi obljubi naši deželi finančni prispevek v korist opustošenih krajev. Končno naj zabeležimo, da je deželni odbornik za delo Dal Mas na-| slovil na pristojna ministrstva brzojavke, v katerih jih vabi, naj se zavzamejo pri zavodu INPS, da bo dal brez vsakega odlašanja na razpela go finančna sredstva za is piade pomoči delavcem, vpisanih v dopolnilno blagajno, in za izplačilo odškodnin za brezposelne. Dal Ma se je nadalje zavzel pri mmistru za finance Stammatiju za tu, d® D odložil rok za prijavo dohodkov. Poziv SGZ Predsedstvo Slovenskega god0" darskega združenja poziva vse čla-I ne in gospodarske operaterje, da P, j svojih močeh v največji meri ori ! spevajo za žrtve potresa v Benosk | Sloveniji. Denarne prispevke 'a j-(pošljejo na Primorski dnevnik a j na tekoči račun pri Tržaški kreditni I banki materialne prispevke Pa Slovenski dijaški dom v Ul. Ginna stica 72. SGZ poudarja, da so potrebe nujne in je zato zaželen nit poseg. V priredbi Slovenske prosvete Na Opčinah tabor ob Cankarjevi stoletnici V Finžgarjevem domu na Opčina|‘ i je bil v nedeljo ob Cankarjevi s : letnici tabor, ki ga je priredila I3 ^ | venska prosveta v sodeM* v_a°d ] župnijskimi domovi na Tržask \ Proslava, ki se je je udeležilo P cej ljudi, je potekala v dvorani | ma, ker je dež preprečil prire0 1 na odprtem. Pa še nekaj je j kar je kot mora viselo nad 0 leženci tabora — to je stradotna L gedija, ki je prizadela številne ^ Furlanije in Beneške Slovenije deleženci tabora so z enormnu molkom počastili žrtve ter na P ^ reditvi zbirali prispevke za P potresencem. Spored Cankarjeve Pros'aV^,sio-obsegal nastop otroškega zbora venski šopek» iz Mačkolj P°d^ stvom Ljube Smotlak, recital °a kov iz Cankarjevih del v članov Slovenskega odra in ^ skega odra ter nastop združeni i šanih zborov iz Rojana, z ®poi| er-od Sv. Ivana pod vodstvom Hu :e ta Mamola, slavnostni govor P imel časnikar Saša Martelanc.