TONE HAFNER Prirodoslovni razstavi »Metulji« in »Sokolarstvo na Loškem« v Loškem muzeju Loški muzej hrani v svoji prirodoslovni zbirki' preparirane živali, ki predstav ljajo del živalstva loškega ozemlja. Ogledamo si lahko metulje, hrošče, ribe, plazilce, ptice in sesalce. V tej zbirki, ki je trenutno največja muzejska postavitev živalske zbirke na Gorenjskem, predstavljamo 60 vrst vretenčarjev. Največ zaslug za pre- zentacijo tega gradiva ima nekdanji ravnatelj Loškega muzeja, Andrej Pavlovec. Zbirka je, predvsem za mlajše obiskovalce, zelo zanimiva. Prav zato smo se v muze ju odločili, da v našem razstavišču Okrogli stolp občasno pripravimo tudi različne prirodoslovne razstave. Spomladi 19972 smo skupaj z zbiralcema Milanom Sukičem in Ivom Jugovicem pripravili razstavo metuljev. Metulji sodijo med najbolj številčne žuželke, saj je doslej Razstava metuljev v Okroglem stolpu na Loškem gradu marca 1997 (Foto Janez Pipan) 391 LOŠKI RAZGLEDI 45 na svetu znanih približno 150.000 vrst, prihodnje raziskave pa bodo prav gotovo od krile še nove vrste teh žuželk. V Sloveniji je znanih nekaj manj kot 1.500 vrst metu ljev (1 % vseh na svetu poznanih vrst!), kar nas uvršča v sam svetovni vrh po številu najdenih vrst na kvadratni kilometer. Na razstavi je bilo predstavljenih približno 3.000 primerkov, predvsem metulji iz naših krajev, pa tudi pravi lepotci iz tropskega deževnega pragozda Južne Amerike, več svilnih prelcev iz Japonske, Kitajske, Indije in Madagaskarja. Razstavo je spremljala zgibanka, za katero sta besedilo pripravila Jure in Ivo Jugovic. Avtorji razstave so imeli po dogovoru tudi strokovno vodstvo. Razstavo metuljev si je ogledalo 2.566 obiskovalcev1. Velik obisk ter zanimanje šol in vrtcev za našo prirodoslovno razstavo sta nas vzpodbudila, da smo spomladi 1998' pripravili še eno prirodoslovno razstavo, to pot obširnejšo in bolj zahtevno. Naslovili smo jo »Sokolarstvo na Loškem - predstavitev dela prirodoslovne zbirke Loškega muzeja«. Zapisi v urbarjih'5 in slikarska predsta vitev sokolarjenja na freski Sv. Nedelja v Crngrobu'', pa tudi ponovna naselitev na vadnih postovk na Loškem gradu, so bili prav tako povod za pripravo razstave. K sodelovanju smo povabili Tehniški muzej Slovenije oz. višjo kustodinjo, Romano Širnik-Erhatič, ki vodi lovski oddelek, in Sokolarsko društvo Kranj oz. predsednika Romana Savica. RTV Slovenija je prispevala kaseto o učenju sokola. Osnovni namen razstave je bil predstaviti, predvsem mladim, ujede in njihov plen, sokola kot pomagalo za lov, vzgojo sokolov in opremo za sokolarjenje. Želeli smo tudi pokazati, da niti sokolarstvo, niti lokostreli, loki in druge lovske naprave niso ogrozile živalskih vrst. Živalstvo, rastlinstvo in tudi samega sebe ogroža predvsem Sokolar Roman Savič s sokolko Silver Queen je vzbudil veliko pozornost obiskovalcev razstave Sokolarstvo na Loškem (Foto Janez Pipan J 392 PRIRODOSLOVNI RAZSTA VI -METULJI- /V -SOKOLARSTVO XA LOŠKEM- V LOŠKEM MUZEJI človek z nespametnim uporabljanjem pesticidov in drugih škodljivih sredstev. Na razstavi je obiskovalec lahko spoznal, da je človek v preteklosti živalske vrste razde lil na koristne in škodljive. Število ujed, ki jih je človek štel za škodljive, se je tudi zato zmanjševalo, obenem pa je rastlo število njihovih zagovornikov. Šele spozna nje, da je v naravi potrebno ravnovesje, je človeku vcepilo zavest o nujnosti ohra njanja živalskih in rastlinskih vrst zanamcem. Na panojih smo predstavili zgodovino sokolarjenja, številčnost ujed7, ki smo jih tudi na kratko predstavili, navedena pa je bila tudi stopnja njihove ogroženosti. Predstavljevo je bilo tudi Sokolarsko društvo iz Kranja, ki s svojo dejavnostjo skrbi predvsem za ohranjanje ujed. Lov s sokoli je obiskovalcem še bolj približal film, ki govori o vzgoji te ptice za lov in o odnosu med sokolom in sokolarjem. Polovico razstavnega prostora je bilo namenjenega diorami, v kateri so bili predstavljeni eksponati iz naše prirodoslovne zbirke in iz depojev. Izmed ujed so bile predstavljene naslednje: planinski orel z uplenjenim pla ninskim zajcem, kragulj, kanja, skobec, sokol selec, banatski sokol, ribji orel, navad na postovka in škrjančar. V diorami pa so bile predstavljene tudi živalske vrste, s ka terimi se te ujede hranijo: srna z mladičem, zajec, sraka, vrana, raca mlakarica, poljska jerebica, kotoma, golob grivar. Diorama je omogočala obiskovalcem primerjavo velikosti posameznih ujed med seboj, dojemanje in razmerja do njihovega plena. Informacije o razstavi je pripravila pedagoginja v Loškem muzeju, muzejska sve tovalka Mira Kalan, tako da so bili obveščeni vsi vrtci, osnovne ter srednje šole in lovske družine na Gorenjskem. Razstavo je še posebej obogatil sokolar Roman Savič, ki je vsak torek predstavil svojo sokolico Silver Queen in obiskovalcem, predvsem najmlajšim, odgovarjal na mnoga vprašanja. Videti živega sokola selca je bilo za veči no med njimi povsem novo doživetje. Največ podatkov o razstavi pa so obiskovalcem nudili vodniki, ki so bili stalno prisotni, vsakdo pa je lahko dobil tudi spremno besedilo, ki je bila napisana ob tej razstavi. Razstavo si je ogledalo 3014 obiskovalcev8. Tako veliko število obiskoval cev jasno kaže, da so take razstave zaželene in potrebne. Ob koncu objavljam še izvleček iz dela spremnega besedila9, ki se neposredno dotika sokolarstva na loškem ozemlju: Pogled z Loškega gradu se odpira proti Sorskemu polju, odmaknjenim Karavan kam, Joštu, Šmarjetni gori, Križni gori, Selški dolini s Selško Soro in tisočmeterskim Lubnikom, pod katerim se odpira Poljanska dolina s Poljansko Soro. Vzhodno se Selška in Poljanska Sora z manjšimi pritoki iz doline Hrastnice združita v Soro. Gozd sega prav do Loškega gradu. Objutrih lahko na poti na grad srečaš dolgouhca, ki hiti z jutranje paše v okrilje gozda. Šoje, srake, vrane in hermelini so vsakodnevni obiskovalci Loškega gradu. V vročih poletnih dneh lahko ob grajskem obzidju nale timo na modrasa, smokuljo in množico martinčkov. V skalnih razpokah se skrivajo škorpijoni, pajki in druge žuželke. V razpokah grajskega obzidja najdemo sršenja in osja gnezda, pa tudi kakšno polhovo. Višje v obzidju so gnezda škorcev, šmarnic in sinic. Nad temi domujejo golobi, prav na vrhu pa kraljuje par navadnih postovk. Nad Selško in Poljansko Soro vsakodnevno opazujemo prelete sivih čapelj in rac mlaka- ric. Visoko nad njimi krožijo kanje. Hitri skobci in kragulji si med golobi in pticami pevkami poskušajo uloviti svoj dnevni obrok. 393 LOŠKI RAZGLEDI 45 Podobno je bilo tudi v davnini. Arheološka izkopavanja kažejo, daje bilo škofje loško ozemlje naseljeno vsaj od neolitika dalje. V času velikega preseljevanja naro dov se je tu naselil slovenski živelj. O tem govorijo slovenska imena naselij. Sredi 9. stoletja sije ozemlje podredila frankovska monarhija. Kolonisti so s seboj prinesli tudi svojo kulturo, navade, običaje in družbeno ureditev. Ena od navad je bila tudi lov z ujedami-sokolarjenje. Že v 8. stoletju je frankovski kralj in rimski cesar Karel Veliki izdal zakon o varstvu sokolarstva in imel je svojega sokolarskega mojstra. Nemški cesar Friedricb II. (1212-1250) je bil velik ljubitelj ujed in lova z njimi. Napisal je prvo knjigo o dresuri ujed z naslovom 'Veščina lova s pticami." Tudi Maksimilijan I., rimsko-nemški cesar (1495-1519), je bil znan sokolar in splošno je bil znan njegov ljubiteljski odnos do ujed. Zato ni nič nenavadnega, da so škofje in tedanji veljaki ob prihodu na Loško sku paj z zemljo dobili tudi pravice do lova in ribolova. Od podložnikov so zahtevali, da lovcem med lovom dajo prenočišče ter hrano za ljudi, pse in sokole. Lovsko službo so leta 1160 opravljali lovci (skreharji) in za to odgovorno službo uživali tudi olajšave pri dajatvah. V urbarjih izleta 1291 in 1318 srečamo te lovce podložnike v Žabnici, prav izrazit primer pa je najti v Pevnem, naselju pri Crngrobu. Freisinški urbarji označujejo od leta 1291 dalje vse tamkajšnje prebivalce kot lovce, zato jo viri nava jajo kot Lovska vas (Jdgemdorf). Iz vrst Pevenčanov je zemljiški gospod postavljal lovskega mojstra, kot lovci pa so morali biti stalno na razpolago oskrbniku. Iz listin Največ zanimanja za razstavo je bilo med mladimi obiskovalci (Foto Janez Pipan) 394 PRIRODQSLO\N1 RAZSTAVI -METULJI- IN -SOKOLARSTVO NA LOŠKEM- V LOŠKEM MUZEJU izvemo, daje moral vsak kmet izPevna vzdrževati tudi po enega lovskega psa, obe nem pa ob lovu priskrbeti tudi gonjača in sodelovati pri lovu s sokoli. Sokole, kragulje in skobce so lovili na domačih tleh, pa tudi v Selški in Poljanski dolini. Pevenčani so mladiče pobirali iz gnezd, jih vzgajali in učili za lov. Grajski oskrbniki so zelo pazili na ujede, uporabne za lov. V urbarju iz leta 1630 piše, da so oskrbniki iz vrst pod- tožnikov postavljali posebne ptičarje, ki so bili v pomoč gozdarjem in lovcem, ki so morali posebno skrbno paziti na ptice ujede. Ujede so hranili s pticami, ki so jih lovili z mrežami, zankami, krpami ali na limanice. Pevenčani so bili oboroženi, zato jih je loško gospostvo uporabljalo tudi za druga opravila. Valvazor poroča, da so bila na loškem ozemlju bogata lovišča in seveda tudi živahen divji lov. Oskrbniku so morali biti lovci na voljo tudi za take primere, vpoklicali pa so jih tudi ob splošni nevarnosti. Leta 1635 so se tako morali udeležiti pohoda proti Turkom. Daje bilo sokolarstvo in lovstvo tudi v srednjem veku res zelo razvito in statusno pomembno, nam dokazuje freska -Sveta Nedelja-: kaže nam grofa ali oskrbnika lov ca, h kateremu spada sokol, s katerim lovi pernato divjad, in konja, s katerim divjad zasleduje. Na freski lahko vidimo še psa, ki išče in preganja prikrito perutnino in dru go divjad, goniča-podložnika lovca, ki z rogom izganja in usmerja divjad, terpod- ložnika, ki skrbi za konje. Freska je delo delavnice Janeza Ljubljanskega. Nastala je okrog leta 1460 in je naslikana na zahodni zunanji fasadi crngrobske cerkve, kije le za dober streljaj oddaljena od vasi Pevno. Predstavitve vzgoje sokolov in njihovega delovanja se je vedno udeležilo veliko obiskovalcev (Foto Janez Pipan) 395 LOŠKI RAZGLEDI 4 5 Opombe 1 V stalni postavitvi je razstavljen le del gradiva, ki ga hrani Loški muzej. 2 Razstava je bila odprta od 6. marca do 6. aprila. 3 To je število obiskovalcev, ki so se vpisali v knjigo gostov. Resnično število je brez dvoma še mnogo višje. 4 Razstava je bila odprta od 24. aprila do 24. maja. 5 Prim : Pavle Blaznik: Škofja Loka in loško gospostvo, Škofja Loka 1973, str. 49, 175. " Freska v Crngrobu je zbledela do te mere, da je motiv sokolarjenja praktično nerazpoznaven. Lepo pa je viden na rekonstrukciji te freske, ki jo hrani Loški muzej. " Ti podatki povzeti po: Zvgmunt Pielowski, Heribert Kaichreuter: Ujede in gojitev male divjadi, prevod v slovenski jezik, Lovska zveza Slovenije, Ljubljana 1997; John Gooders: Ptiči Slovenije in Evrope, Ljubljana 1998; Janez Gregori: Ptiči hrastovega pragozda in bližnje okolice v Krakovskem gozdu, Acrocephalus 52, Ljubljana 1992, str. 66-75 in po lastnih opažanjih so zanimivi tako sami po sebi kot tudi v širšem kontekstu, zato jih tu navajam: status žg žg ž« žg žg žg i" pr pr Pi Slovensko ime navadna kanja navadna postovka kragulj sršenar skol^ec južna postovka koconoga kanja črni škarnik rjavi lunj mali klinkač Latinsko ime Buteo buteo Falco tinnunculus Accipiter gentilis Pernis apivorus Accipiter nisus Falco naumanni Buteo lagopus Milvus migrans Circus aeruginosus Aquila pomarina Štel 'ilo parov v Ei 'ropi 400.000 400.000 100.000 70.000 60.000 60.000 50.000 40.000 40.000 30.000 V Okroglem stolpu je bila najbolj privlačna diorama s prepariranimi primerki iz živalske zbirke Loškega muzeja (Foto Janez Pipan) 396 PRIRODOSLOVSI RAZSTAVI -METI LJI- IS -SOKOLARST\0 SA LOŠKEM- V LOŠKEM MUZEJI' status P* pi pi Pi pr žg P'- žg žg žg Pi žg pi 1" x P< žg X !" X X Slovensko ime mali sokol ali merlin rdečenoga postovka rjavi škarnik pepelnati lunj ali splinec mali orel škrjančar ali ostriž ribji orel orel kačar močvirski lunj sokol selec beloglavi jastreb planinski orel egiptovski jastreb sokol morilec norveški sokol belorepec ali postojna veliki klinkač kragulji orel rjavi jastreb kraljevi orel brkati ser Latinsko ime Falco columbarius Faleo vespertinus Milvus milvus Circus cvaenus Hieraaetus pennatus Falco subbuteo Pandion haliaetus Circaetus gallicus Circus pygargus Falco peregrinus Gyps fulvns Aquila chrysaetos Neophron percnopterus Falco cherrug Falco rusticolus Haliaeetus albicilla Aquila clanga Hieraaetus fasciatus Aegypius monachus Aquila heliaca Gvpaetus barbatus Število parov v Evropi 30.000 20.000 15.000 10.000 10.000 10.000 6.000 6.000 5.000 5.000 4.000 4.000 2.000 2.000 2.000 1.000 1.000 600 iOO 200 100 Legenda žg pri nas živi in gnezdi. pr pri nas preletna ali redko opažena vrsta. x pri nas ni opažen. K Število gostov, vpisanih v knjigo (prim. op. 3). 9 Tone Hafner: Sokolarstvo na Loškem-predstavitev dela prirodoslovne zbirke Loškega muzeja, Škofja Loka 1998 /razmnoženo kot tipkopis/. 397