0R5KI GOSPODAR Per 211/1909 1000: 0 1 E Ureduje Dominko Viljem, ravnatelj slovenske kmetijske šole v Gorici v p. Izdaja »Goriško kmetijsko društvo« v Gorici — Korenski trg št. 2. List izhaja v prvi in drugi polovici vsakega meseca ter stane 3 K na leto. Udje »Goriškega kmetijskega društva« dobivajo list brezplačno. List za povspeševanje kmetijstva v slovenskem Primorju. Štev. 18. V Gorici dne 30. septembra 1909. Tečaj V. Nl> Poveraj v Gorici na Travniku priporoča svojo izborno trgovino. Ivan Bednarik v Gorici, via delta Croce 6, priporoča svojo knjigoveznico. Josip Smet t^r* ulica Croce štev. 4. nasproti Š. D. Peter Cotič čevljarsk mojster v Gorici Raštel št. 32 in Gosposka ulica štv. 1. Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. Naročila z dežele se po pošti dostavljajo. 1 za pro- ____dajo kmetijskih strojev se sprejmejo. Ponudbe le zanesljivih oseb naj se pošljejo pod „P. M. št. 3697 na g. Rudolf Mose, Dunaj Seilerstatte 2". o n e« h —I o a a m 05 N 03 O —« C > rt ® TJ a, 2 c ® s fj CD p N o tsr C o O £. a V • ^^ «( « naslednik Karola Čufer, prva in I A HI I Y\ B.V^ B" /\ I J edina slovenska kleparnica v Go-iltvNIlJ rdlKK rici, ulica della Croce št. 8 iz-VVUIIV A M&V ft & vršuje vsa stavbena in galanterijska * dela po načrtih. Posebno se pri poroča vsem kmetovalcem za: mehe za žveplanje po zadnjem sistemu škropilnice za uitrijol, poliyalnike za vrte. Novost: ventilatori, za dimnike. Poprave se izvršujejo točno in po zmerni ceni. Svoji k svojim! Naznanilo otvoritve! « Podpisana uljudno naznanjava, p. n. slavnemu občinstvu, da sva otvorila v hiši si. „CENTRALNE POSOJILNICE" v Gorici Corso Verdi št. 32 pod tvrdko 8. S F. flnderwald trgovino svojo najmodernejše urejeno s kolonijalnim blagom, jestvinami in vsimi časovnimi predmeti. Zagotavljajoč najcenejše postrežbe z vedno novim blagom se priporočava vsestran-skej naklonjenosti ter bilježiva z velespoštovanjem R. S F. Bnderwald. Kmetijski uradnik star 29 let, poročen, brez otrok, z dovršeno višjo poljedelsko šolo na Češkem, s 3 letno prakso na Češkem, 3 letno na Morav-skem in 2 in pol letno na Hrvaškem, želi vstopiti v službo na večjem posestvu ali pri kakšni zadrugi. Suchi Kaniža pošta veliko Trgovišče, (Hrvaško). PH/rTicl/i flnržho za izdelovanje rastlinskih olj v Jil\W/ij3i\a Ui Llzua Trstu ima v zalogi ter priporoča razna umetna krmila, kakor sezamove in drugovrstne pogače (tropine). Oddaja jih cel vagon, pa tudi v manjši množini v vrečah po 75 kg in sicer v hlepcih ali pa zmlete, I tVGl«, Korenjski trg v Attemsovi palači ima v saloni in oddaja svojim članom sledeče kmet. potrebščine: Tomaževo žlindro in sicer 16-odstotno kvintal po 6 K 50 v dokler jo je še kaj v zalogi; Kalijevo sol, ki ima v sebi 40-odstotkov kalija, kvintal po 15 K; Amonijev sulfat, ki vsebuje 20 odstotkov dušca, kvintal po 32 K na drol^po po 34 vin. kg; Sezamove tropine ali pogače kg po 18 v; Klajno apno v originalnih vrečah, težkih po 50 kg, vrečo po 12 K, v manjših množinah pa kg po 28 v. Žveplenokisli kalij 100 kg po 30 K; . Otrobi srednje I. vrste vreča po 8 K; Posenke (noli) I. vrste vreča 6 K 50 vin.; Rudečo sol; Vinski zakoni 10 vin.; Rafijo za vezanje po 1 K kg; Ročne okopalnike in od K 13 50 do K 72; Konjske okopalnike po 6550 K; Železne in lesene pluge za polje in vinograde od 30 odnosno 39 K naprej; Travniške brane od 70 K naprej. Trosilne torbe za umetna gnojila, razpršilnike za gnojnico in sesalke za gnojnico. ' Slamoreznice najboljše vrste. Za posestnike, Mvajoce v gornji Vipavski je glavna zaloga pri g. Francu Batiču Cesta pri Ajdovščini. Društvo naročuje nadalje vse druge kmetijske potrebščine po najnižjih cenah. Kmetovalci pristopajte h kmet. društvu. * i : i : f Važno za sadjarstvo! Boj sadnim škodljivcem! Edino uspešno mazilo proti mrčesom Propfovo gosenično lepilo „Pefrina" Zakonito zavarovano. Ostane nad 4 mesece lepljivo. Odlikovano z bronasto svetinjo deželnega kulturnega sveta na sadni in vrtnarski razstavi v Ustju 1. 1903. — Cenik, navod o uporabi, in izvrstna spričevala pošilja na željo ALBERT PROPFE, kemična tovarna Ustje ob Labi (Češko). Lepilo proti malemu peclicu ,Brumator dne 21. novembra 1908 zakonito zavarovano in od kr. ogrskega ministerstva boljši kakor navaden „Brumataklej" priznan zato v tamošnjih držav, drevesnicah uporabljen. Vremenske spremembe mu ne škodujejo, se ne cedi pri 40« C ter ohrani svojo lepivost do 4 mesece in se ne pokvari, ako se ohrani v hladni kleti. Nepremočljivi papir za kolobarje oddaja kot posebnost po nizkih cenah tvornica za lepilo WANKE & PRITSCHE Bodenbach na (Češkem). Pohvalna priznanja višjih vlasti, drevesnic itd/, poduk o porabi in ceniki brezplačno na razpolago. Primorski Gospodar Iiist za povspeševanje kmetijstva v slovenskem primorju. Ureduje Dominko Viljem, ravnatelj slovenske kmetijske šole v Gorici v p. Izdaja „Goriško kmetijsko društvo". $leo IS. 1 gorici, dne 30. septembra 1909. $ešaj J. Obseg: 1. Najvažnejša kletarska sredstva v okviru postav«; 2. Kakšen naj bode kompost; 3. Bolezni sviioprejk (zvršetek); 4. Kmetovalci pozor pri nakupovanja umetnih gnojil; 5. Poročila; 6. Sadni trg in predavanja o sadjereji pii Sv. Luciji ob Soči; 7. Vspored razstav goveje živ ne; 8. Zakupni razglas; 9. Razglas o prodaji vojnih Kobil. Najvažnejša kletarska sredstva u okviru vinske postave. O tem piše I. Belle v „Gosp. Glasniku naslednje: V vinski postavi z dne 12. aprila 1907 je § 3. za vinogradnika, vinotržca in krčmarja zelo važen. Večinoma ga pa, posebno vinogradniki, ne umevajo prav, ker obsega marsikaj, kar je pri nas vsled — žalibog! — precej zaostalega kletarstva še tuje. In vendar je znanje umnega kletarstva za vinogradnika iste važnosti kot vinograd sam. Če ne zna kletariti vinogradnik sam, če ne zna kletariti tisti, ki je vino od njega kupil, tedaj lahko gre mnogo vina v izgubo, ki ga je z velikim naporom pridelal, ali pa ostane roba taka, da ne doseže razmemega viška dobrote in vrednosti Določbe § 3. pa so velevažne zato, ker izrečno navajajo, kaj se ne sme smatrati za pačenje vina, da ne obsojajo pretirani nazori kletarskih sredstev, brez katerih se ne da izhajati. Vino je pač jako občutno, raznim premembam podvržena tva-rina, katere vrednost je odvisna od čistote, prijetnosti, zunanjosti in okusa. Torej je vpliv na te lastnosti z raznimi dovoljenimi sredstvi potreben. Ker ima vsakdo, ki se peča s prometom vina, nabit izvleček iz vinske postave, najde tam tudi § 3., toraj ga tukaj ne bomo posebe navajali. V naslednjem hočemo govoriti o nekaterih za nas važnejših kletarskih sredstvih, ki so po njem dovoljena, in sicer ne po vrsti, kakor jih postava navaja, ampak bolj po vrsti, ki prihaja v poštev za praktične razmere. Razpravljati hočemo o žveplanju ali istovrednem dodajanju na-tronovega bisulfita, prevrevanju, razbarvanju, barvanju, reguliranju kisline (odkisanju in pomnoževanju kisline), čiščenju, mešanju itd. Žveplanje. Eno najvažnejših sredstev v kletarstvu je žveplo. Če žveplo zažgemo, se spaja s kiselcem zraka v žvepleno sokislitio, ki se kaže v dimu, ki nastaja pri zažiganju žvepla, h enega utežnega dela žvepla nastaneta približno dva utežna dela žvep-lene sokisline. Če zgori na pr 10 gr žvepla popolnoma, nastane iz tega 20 gr žveplene sokisline. Žveplena sokislina pa je hud strup raznim glivam in njih trosom, plesnobi in raznim drugim organizmom, ki lahko škod jivo vplivajo na razvoj in zdravje vina. Ravno ta lastnost žvepla pa je za kletarja velike važnosti. Dasi je žveplena sokislina v večji meri tudi strup za človeka, vendar jo je vinska postava proti določbam postave za živila izvzela in dovolila nje pametno porabo. Postavno pa je določeno, da smejo imeti vina, ki se toč.jo, le do 8 mg proste žveplene sokisline v litru. Večja množina v takem vinu, ki se toči, je po določbah najvišjega sanitetnega sveta prepovedana, obdolženci zapadejo po §§ 14, 18 ali po postavi za živila občutni kazni. Pri umni porabi žvepla pa ni treba dovoljenih mej prekoračiti in če kdo to stori, stori to le iz neumnosti. Kakor pa pri nas nekateri žveplanje pretiravajo, tako imajo zopet drugi mržnjo proti žveplu. Eni žveplajo vino po nepotrebnem pri vsakem pretakanju in ga tako prenasičajo z žvepleno sokislino, ki je v preveliki množini zdravju škodljiva, ki pa tudi nasprotuje namenu pretakanja, zorenju vina. Eden ali drug možakar se zopet baha, da ne trpi žvepla v svoji kleti, da ne žvepla niti sodov, niti vina. Prvi provzroča pivcem glavobol, drugi pa lahko pivcu prigabi zaradi njegovega nečistega okusa ali z bolnim vinom, ki ravno tako malo ali manj prija kot žveplo. Za oba pa se nahajajo paragrafi v zakonu za živila. Srednja pot je tudi tukaj najboljša. Rabimo žveplo po pameti, da ohranimo vino in posodo zdravo, a ne pretiravajmo ne na eno ne na drugo stran. Žveplamo pa : 1. Da ohranimo posodo zdravo in okusno, 2. da ohranimo v moštu prenaglo vrenje, 3. da ustavimo začetek raznih bolezni in zatremo provzro čitelje, ki so pred žvepleno sokislino zelo občutni. a) Žveplan je posode: Sovražniki žvepla si pomagajo, da ohranijo prazno posodo, na razne, bolj ali manj neumne načine. Eni sušijo prazno posodo na zraku. Plesnoba se sicer v takem suhem sodu ne vgnezdi, zato pa se v sodu razkrajajo ostanki drož in vino dobi v takem sodu, če se ne žvepla, značilen pust okus. Ohranijo se pa tudi trosi škodljivih gli ic, ki lahko začnejo kmalu na vino škodljivo vplivati. Drugi) pustijo zopet v sodu ostanke vina, ki sicer sod branijo pred' plesnobo, ki so pa najboljša podlaga raznim vino razkrojujočim glivam, ki napadejo v tak sod vlito vino, kakor hitro nastopijo za to ugodni pogoji, stem večjo močjo. Tako in drugače si pomagajo ljudje, prepričani, da so vkrenili najpametnejše. Da se spozna nepravilnost takega ravnanja, za to pač treba malo več razsodnosti. Umen kletar pa prazno posodo najprej do dobra izpere, jo pusti odcediti, da izteče vsa voda iz nje, jo zakadi z žveplom, dobro zapre in žveplanje po potrebi vsak ali vsaka 2 meseca ponovi. Tako ravna ne samo v kleti, temveč tudi če ima posodo zunaj na zraku, kjer bi se mu razsu-šila in bi tudi plesnela. Ko posodo zopet rabi, jo z vodo dobro izpere, da spravi iz nje vso ostalo žvepleno sokislino, nastalo žvepleno kislino itd. Pameten kletar na tako izpiranje sicer čiste posode, ki je bila prazna, pa večkrat zažveplana, mnogo drži^ ker ve, da ne sme priti v vino preveč snovi, ki bi nanj neugodno vplivale, mu množile kislino in druge zdravju škodljive primesi. Prepričan je pa tudi, da lahko v posodo, s katero je tako ravnal, brez skrbi nalije vino najvišje vrednosti in vsake starosti, ne da bi mu kakorkoli škodoval. b) Žveplanje zaradi zadrževanja vrenja. Zadrževanje vrenja je umestno v dveh slučajih: 1. če hočemo razpošiljati sladek mošt, 2. če hočemo v moštu, zlasti iz gnilega grozdja zadrževati vrenje tako dolgo, da se največja nesnaga iz njega vsede. Umen kletar naj vrenje svojega mošta sicer praviloma pospešuje. Če pa hoče sladek mošt razpošiljati, mu dela ta med potjo največ preglavice, toraj želi razvoj kvasnic, vrenje zadržati. To se dožeže s tem, da se mošt zelo ohladi, kar pa je umetno mogoče le večjim razpošiljavcem s primernimi pripravami. Vsa kemična sredstva, strupi za kvasuice, ki se ponujajo in večkrat — žalibog! — tudi kupujejo in rabijo, so postavno strogo prepovedana. Kot dovoljen strup za kvasuice nam preostaja toraj edino žveplena sokislina. Sicer pa tudi gorje krč-marju, ki pride pred sod'šče vsled nepovednega točenja takega prežveplanega mošta. Vendar pa ima žveplanje to prednost, da se da preobila žveplena sokislina s pretakanjem ali zračenjem spraviti iz mošta ali vina, dočim ostanejo druga, vrenje ovirajoča sredstva v njem. Po dovršenem vrenju se skoraj popolnoma izgubi. Mnogokrat zadržujejo kletarji z močnim žveplanjem toliko časa vrenje vina, da se iz njega vsa nesnaga sesede. Nato ga pretočijo tako, da se kolikor mogoče prezrači; zato nastavijo na pipo razpršilnik, ali puste vino teči na snažno metlo ali skrbijo drugače za to, da se mošt kolikor mogoče razprši. Da se vrši vrenje kasneje bolj hitro, dodajo takemu pretočenemu moštu ali drugega mošta, ki že od narave zelo burno vre, ali v katerem so provzročili burno vrenje s čistimi kvasnicami. Tako ravnanje vpliva v obče dobro na poznejši razvoj vina. Najboljše pa je tedaj, če nagiba mošt h kaki neugodni spremembi, na pr. mošt iz gnilega grozdja k rjavenju ali drugim globje sezajočim boleznim. Vsled takega ravnanja se nele vsede vsa nesnaga pred vrenjem mošta, ampak žveplena sokislina zamori tudi vzroke prihodnjih bolezni. Močnožveplanje mošta iz gnilega grozdja že pred vrenjem se posebno priporoča. To je edino sredstvo, da se dobi tudi iz gnilega grozdja, zdravo vino čistega okusa. Za nekaj dni se vrenje ustavi že če se v sodu toliko žvepla zažge, kolikor ga zgori, dokler samo ne ugasne. Na ta način pride v 1 do 1 desetnike grama žveplene sokisline (32 gr žvepla rabi 106 1 zraka) Žveplo pa neha mnogo prej goreti, predno se ves zrak v sodu porabi. Da se pa namen popolnoma doseže, treba pa večkrat do 15 gramov žveplene sokisline za hI mošta ali 0" 15 gr za 1. S samim sežiganjem žvepla v sodu to ne gre, najbolje gre s tekočo žvep-leno sokislino, ali kjer te ni, da se doda poleg s sežiganjem v sodu nastale žveplene sokisline še na 1 1 mošta po 5 gr natronovega bisulfita. Po dovršenem vrenju in pretakanju se ni bati da bi se s tako žveplanim moštom kršila postava, kajti preobilica žveplene sokisline se izgubi. (Nadaljevanje sledi.) Rslišen noj bode kompost. Vrednost komposta je pač že vsakemu kmetovalcu znana in število onih kmetij, ki imajo poleg vzorng urejenega gnojišča še tudi kup komposta, raste od leta do leta. V kmetijskih šolah se uči naša mladina upoštevati vrednost domačega gnoja in komposta, in mi vidimo tudi, da posebno absolventi takšnih šol misli;o na porabo različnih odpadkov, kakor: zeljni ali koruzni štori, stolčene kosti, dlaka, cunje i. t. d. Tudi pepel, lug, smeti, saje, kri, drevesno listje, perje, žagavica i. t. d. se naj ne zavrže. Posnemajo naj se razna kmetijska podjetja, kako ista naprav-Ijajo kompost ter priporoča se, da se polaga na kompostnem kupu plast na plast, dokler doseže kup 1—-1% m visočine. Zgoraj se napravijo jamice, v katere se steče polit lug ali gnojnica. Nadalje se priporoča, da naj se kompostni kup po šestih mesecih prekoplje. To bi bilo že vse prav in lepo, ko bi le delo s takšnimi visokimi kupi ne bilo tako silno težavno. Že polivanje z gnojnico ali vodo dela pogosto že precejšne težkoče ter steče večina tekočine ob strani iz kupa. Mnogi so to težavo že spoznali ter delajo sedaj kompostne kupe le približno pol metra visoke. Takšni nizki kupi zahtevajo seveda več prostora, se dajo pa lažje obdelovati, ce o s plugom ali brano, kar pomeni veliko prihranjenje dela v primeri z dosedanjim premetavanjem. Kompost postane na ta način prej zrel ter posrka bolje po njem polilo vodo, gnojnico i. t. d Največje zlo pri visokih kompostnih kupih je to, da raste plevel na njih, — pri nizkih kupih pa se to prav lahko brez truda prepreči. Nizki kompostni kup je vsled tega prej zrel, ker kislec iz zraka, ki povzroča hitro zrelost, lažje v njega prodre. Zelo je tudi priporočljivo primešati kompostu, katerega nameravamo porabiti za jesensko gno- jenje travnikov, kajnita in Tomasove žlindre. 200 kg vsakega gnojila zadostuje za 1 oral. To primešanje umetnih gnojil napravi kompost močnejši in izdatnejši Kdor pa ne dela komposta za travnike, temu priporočam gnojiti na oral s 350 -400 kg kajnita ali 120- 150 kg 40 odst. kalijeve soli in enako množino Tomasove žlindre. Za deteljišča se vzame v jeseni navadno 300 kg kajnita in enaka množina Tomasove žlindre na 1 oral; v spomladi pa namesto kajnita 100 kg 40 odst. kalijeve soli. Nikdar pa naj se ne rabi Tomasova žlindra sama, kajti vsako enostransko gnojenje je napačno in ne prinese stalnega dobrega uspeha. M. Ta bolezen ni podeljiva, ker bolni predniki poginejo. Le redkokedaj je kak metulj napaden od te bolezni, kajti izključeno je, da bi se okužile zdrave bube, ki so dobro zavarovane s svilnim mešičkom. Pa če bi se tudi našlo posamezne apnenske metulje, je dobro oprano in hranjeno seme neokuženo po ap-nenski bolezni. Ni pa tudi izključeno, da bi se iz okuženih svilorejnic zanešeni trosi ne vsedli na zdravo svilodno seme in se polotili potem v prihodnjem letu izvalivših se mladih sviloprejk. Vlaga pospešuje, da trosi te bolezni kale, oziroma da se bolezen izcimi. Zato se pojavi apnenska bolezen najprej v deževnem vremenu, kakor tudi v zaduhlih, premalo zračenih svi-lorejnicah in tam, kjer se ni pravilno prekladalo, ali so bile sviloprejke preveč na gostem itd. Če se poloti ta bolezen sviloprejk v prvih starostnih dobah in je zrak bolj suh, se lahko pripeti, da prašnate mrežice na mrtvih sviloprejkah niti ne zapazimo. Kakor uže povedano, se sviloprejke posuše in strde. Ako se najde na ležiščih, posebno pa o času levenja, mrtve, strjene sviloprejke, naj se jih takoj preišče, če so apnene a i ne. V to svrho zadošča, da se Bolezni sviloprejk. (Nadaljevanje in zvršetek.) zavije sumljive mrtve sviloprejke v moker papir ali platno. Ako so imele apnensko bolezen, se pokaže v dvanajstih urah ona karakteristična bela mrenica na sviloprejkah. Če se je polotila sviloprejk ta bolezen, ni je več nikake pomoči in prav gotovo je, da poginejo. Edino, kar zamoremo storiti je, da preprečimo okuženje zdravih sviloprejk. Zato naj se preklada zdrave sviloprejke pogostoma in jih loči takoj od bolnih. Živahne in zdrave sviloprejke zlezejo prve na sveže listje in pobere naj se jih takoj ter prenese na lese v drug razkužen prostor. Stara ležišča naj se nato takoj z zamudnicami in mrtvimi sviloprejkami vred previdno zvije skupaj, nese takoj iz svilorejnice in sežge. Nekateri zakade svilorejnico s sviloprejkami vred, misleč, da s tem preprečijo ali nastopivšo bolezen omeje. V to svrho sežgejo dvakrat na dan in sicer vsakokrat po 25 gr žvepla v svilorejnici, ki ima kakih 25 kub. metrov prostora. Dognano je pa, da kajenje s tako majhno množino žvepla prav nič ne izda zoper to bolezen. Da bi pomoril žvepleni dim kali te bolezni, bi morali sežgati veliko večjo množino žvepla (najmanj 1 kg na vsakih 10G kub. metrov prostora), seveda pa tudi zamašiti poprej vse razpoke pri vratih in oknih dodobra. Tega pa ne smemo storiti, ker bi trpele tudi sviloprejke. Dognano je tudi, da upljiva kajenje sviloprejk z žveplenim dimom med rejo škodljivo na svilne žleze, vsled česar se pridela manj svile. Ako se pokadi sviloprejke z žveplom v času, ko se zapredajo. upljiva to slabo na kakovost svile. Iz navedenih vzrokov se priporoča, naj se sviloprejk med rejo nikakor ne kadi z žveplom. Istotako se svari pred vpcrabo takozvanih sveč" (italj. moccoli anticalcinici), katere se je priporočalo nekdaj kot neovrgljivo sredstvo zoper apnensko in druge bolezni sviloprejk. Glavna sestavina teh je žveplo, so pa zdatno dražji od njega, zato se jih ne splača rabiti niti za razkuževanje po dovršeni reji. Vselej še se je boljše obnesel formalin, bodisi da se hoče razne bolezni preprečiti, bodisi da se hoče zatreti bolezni, ki so se pojavile. Ako se pokadi ž njim sviloprejke med rejo tri — ali štirikrat, prepreči se apnensko bolezen. Za vsakratno razkuževanje zadostuje za vsak kubični meter prostora 1, kve- čem 2 kub. cm formalina, katerega naj se izpari s pomočjo posebne priprave. Kaditi se pa ne sme sviloprejk, ko spe. Pripomniti je, da zgube trosi apnenske bolezni kaljivost še le po enem leta t. j. ne morejo več okužiti zdravih sviloprejk. Če se hoče toraj svilorejec zagotoviti, da se bolezen v bodoče ne ponovi, naj vsaj skozi eno leto ne redi sviloprejk v istem prostoru in naj toliko časa tudi ne rabi oprave, ki izvira od apnenih sviloprejk. Če pa nima drugega prostora in oprave ter bi hotel rediti sviloprejke, mora vse skupaj poprej dodobra razkužiti z žveplom ali s formalinom po načinu, ki smo ga opisali v 6. št. etošnjega Prim. Gospodarja." Zlatenica ali tolščica. Navadno se poloti ta bolezen sviloprejk v zadnji dobi starosti in pogostoma celo tik pred zapredanjem. Redkokedaj se poloti sviloprejk v prvih dobah starosti in če se poloti, poloti se jih vselej le pred posameznim spanjem. Pod. t. Zlatenične sviloprejke tik pred zapredanjem. Bolna sviloprejka vedno manj žre, končno se krme ogiblje in lazi nemirno po lesah okoli. Onim sviloprejkam, ki naprav-ljajo rumeno svilo ali rumenoprejkam, kožica porumeni, belo-prejkam pa zbeli. Njeno truplo oziroma vsak obroček zase vedno hujše zateče, kožica se rada trže in iz nje se cedi mleč-nata, motna, rumena, oziroma belkasta tekočina, katera onesnaži druge sviloprejke in listje. Opravičeno se toraj imenuje ta bolezen zlatenica ali tolščica ali po domače rečeno sviloprejka gre v kravo. Taka sviloprejka nato kmalo pogine. Njeno truplo počrni in se razcedi v črnorujavo goščo, katera sicer smrdi, vendar pa ne tako hudo in zoprno, kakor ona izvirajoča od sviloprejke, ki je poginila za nilahavico. Če hudo napade ta bolezen sviloprejke pred zapredanjem, se sviloprejke še lahko zapredejo in zabubijo; buba pa v mešičku na tej bolezni pogine. Če take mešičke preiščemo, dobimo, da je večina bub zlatenična Najde se —• sicer pa redkokdaj — celo zlatenične metulje. Zlatenica pokonča le izjemoma večjo množino sviloprejk. Opazilo se je že večkrat da se zlateničnih rej redkokedaj polotijo druge bolezni, zato se svilorejec pred to boleznijo toliko ne straši. Zlatenico provzroča zelo mala zajedalka, ki zadobi v neki gotovi starosti obliko šesterokota in po teh zrncah se potem razmnožava. Z ozirom na njen način razmnoževanja in rasti v notranje ude sviloprejke, je ta zajedalka zelo slična pegavici ali koščavosti. Zadošča, da požre zdrava sviloprejka list, ki je bil onesnažen po krvi ali gnoju zlatenične sviloprejke, da zboli naravnost. Zato je dobro, če se zlatenične sviloprejke skrbno odstranjuje in pogostoma preklada in sicer še preden poginejo ali se razcede. Da se izogne tej bolezni v bodočem letu, naj se dodobra razkuži svilorejnice in vso opravo. Kmetovalci pozor pri hupovanju umetnih gnojil! Zadnja leta se čuje vedno več pritožb o agentih, ki hodijo okrog !n ponujajo kmetovalcem za visoko ceno raznovrstne mešanice malovrednih gnojil. Tako n. pr. ponujajo posebno gnojilo za krompir, za travnik i. t. d. Marsikateri, ki o umetnih gnojilih nima pravega pojma, kupi tako zmes in se pri tem močno opehari. Ker so hoteli lani nekteri agenti kmetovalce na Gornjem Avstrijskem slepariti, zato je priobčilo glasilo c. kr. kmetijske drnžbe v Lincu v svarilo sledeči članek: „Dobili smo v roko cenik nekega agenta, ki ponuja kmetovalcem umetna gnojila pod imenom .specijaliteta t. j. posebno gnojilo za rž, pšenico, krompir i. t. d. Na podlagi tega cenika smo izračunili, kako škodo trpi ali kako preplača kmetovalec, ki kupi tako gnojilo. Cene, ki so navedene v ceniku veljajo za 50 in ne za 100 kg, kakor je sploh navada. Že iz tega lahko natančno uvidimo, kako se hoče kmetovalca slepariti. Agent pokaže namreč onemu, ki hoče gnojilo kupiti, kar na hitrem svoj cenik in ga potem ne pusti kupcu, ampak ga vtakne iz previdnosti v svoj žep. Stranka, ki je v cenik pogledala, je sicer videla v njem cene, ki se strinjajo z normalnimi cenami gnojil, ni pa opazila, da veljajo te cene za 50 iti ne za 100 kg. Oglejmo si najprvo z debelim tiskom označeno in kot „Posebnost za rž in pšenico" priporočeno gnojilo. (Tam v opombi je rečeno: „Ta sestavljeni superfosfat učinkuje izvrstno ter je vreden, da se ga posebno priporoča"). Ali je to gnojilo res posebnega priporočila vredno ali ne, pokaže nam koj sledeči račun: Gnojilo vsebuje 10—11% v vodi raztopne fosforove kisline in 10—11% žveplenokislega kalija ter stane 50 kg 7-34 K; kvintal toraj 14-68 K- Ker stane kilogram v vodi raztopne fosforove kisline v superfosfatu kvečem 60 v, kg čistega kalija kvečem 30 v in je 11% žvepl. kisi, kalija enako 6°j0 čistega kalija, je prava vrednost tega specjalnega gnojila kvečem 11 fosf. kisi. po 60 v -{- 6 čist. kalija po 30 v = K 8-4. Kmetovalcu pa se je zaračunilo K 14 68. Gnojilo označeno »Gnojilo za krompir" („Pojasni!a o uporabi te izredno dobre specijalitete dajamo naravnost mi ali pa naš zastopnik" — se glasi opomba v ceniku) vsebuje: 8—9°0 v vodi raztopne fosforove kisline in 10—11 žveplenokislega kalija ter stane 100 kg 13-9 K, dočim je njegova prava vrednost le 7-2 K. Gnojilo označeno z ,Gnojilo za travnike" vsebuje 10 —11% v vodi raztopne fosforove kisline in se je zaračunilo po 984 K kvintal, dočim je bilo v resnici vredno le 11 fosf kisi. po 60 v = K 6-60. (Konec sledi). POROČILA. Kranjska mlekarska šola na Vrhniki. — S pomočjo državne in deželne podpore in s pripomočjo mlekarske zadruge na Vrhniki se je otvorila po c. kr. kmetijski družbi kranjski 1. 1908 na Vrhniki mlekarska šola. Šola ima namen izučiti kmečke sinove v mlekarstvu tako, da se usposobijo za vodstvo mlekaren V to svrho se prirejajo na šoli vsako leto petmesečni mlekarski tečaji, ki se začenjajo s 15. aprilom in se zaključijo s 15. septembrom. Pouk je teoretičen in praktičen Teoretični pouk se vrši vsak dan dopoldne, praktični pa popoldne. V šoli se poučuje: O spoznavanju, preiskavanju in tavnanju z mlekom, o izdelovanju sira in presnega masla; poučuje se mlekarsko kemijo in bakterjologijo, o oskrbovanju travnikov, o pridelovanju raznih krmskih rastlin, o izbiranju in oskrbovanju govede, mlekarsko knjigovodstvo, računstvo in mlekarsko zadružništvo. Da se vrši pouk kolikor mogoče nazorno, preskrbljena je učilnica precej bogato z raznimi učili. Prav dobro je poskrbljeno tudi za praktični poduk. V to svrho se nahaja v spodnjih prostorih šolskega poslopja mlekar-nica, in drugi v to potrebni prostori. V teh prostorih se vežbajo gojenci v vseh v mlekarsko stroko spadajočih opravilih, kakor v različnem ravnanju z mlekom, v izdelovanju opresnega masla in sira i. t. d. in v uporabi mlekarskih strojev in parnih kotlov. V šolo se sprejemajo kmečki mladeniči v starosti od 16 — 35 let, ki so dovršili ljudsko šolo. Prednost pri sprejemu imajo oni mladeniči, ki so delovali že poprej v kakšni mlekarnici, oziroma tisti, ki jih pošljejo v šolo mlekarske zadruge. Vodja na šoli je tačas vrl strokovnjak v mlekarstvu, g. Leg-vart, ki je obenem deželni mlekarski nadzornik za Kranjsko. Šoli so prideljeni tudi 3 pomožni učitelji za teoretični in 1 za praktični poduk. Dne 15. t. m. se je vršil na tej šoli končni izpit Izpitu so prisostvovali razni odlični gospodje, kakor deželni glavar, dež. kulturni referent, nekteri dež. poslanci in razni drugi gospodje in posestniki. Pri izpitu sta bila navzoča tudi zaupnika „Gor. kmet. društva-', in sicer predsednik A. Jakončič in tač. tajnik V. Do minko. Gojenci so odgovarjali na razna vprašanja vrlo dobro a pokazali so, da so tudi praktično prav dobro izvežbani. Želeti bi bilo, da bi tudi naši goriški kmečki mladeniči vstopili v tamošnjo mlekarsko šolo, posebno pa oni iz hribov.. Da bi se naši mladeniči izučili v modernem mlekarstvu, je pač že skrajni čas, kajti v naših gorah je kakik 80 mlekaren, a ena sama ima izvežbanega mlekarja, a še ta je iz stare šole in že prileten. Na vrhniški mlekarski šoli je sicer prostora v spalnicah le za 15 gojencev, ali v uč lnici in v mlekarnici je prostora še za par mladeničev Če bi mladeniči ne mogli bivati v zavodu, bivali bi morda lahko zunaj istega pri zasebnikih. Država in dežela naj bi našim goriškim mladeničem podelila v svrho obiskovanja te šole primerne podpore. Kakor sem poizvedel iz zanesljivega vira, se visoka vlada že pogaja glede sprejema naših mladeničev v to šolo s kranjskim deželnim odborom in upati je, da se sprejme, ako ne mnogo, pa vsaj par naših. Kmetovalci v naših gorah, brigajte se zato in pošljite, če je le mogoče, svoje sinove v to prekoristno šolo, kajti zelo potrebno je, da se mlekarstvo v naših hribih že vendar enkrat zboljša D. Št. 981 azglas. Podpisano društvo naznanja, da se priredi,, pri Sv. Luciji ob Soči o priliki sadne razstave, ki se otvori v nedeljo dne B. oktobra ob 3 1. uri dopoldne in ki bo odprta do 14. oktobra t. 1. sadni trg, ki bo trajal ves čas dokler bo razstava odprta. Na sadnem trgu v razstavnih prostorih se bo prodajalo sveže sjdje v košaricah po 5 kg, a prodajali se bodo tudi posamezni komadi sadja in sicer p< > cenah, kijih določi razstavni odbor. V času razstave se bodo vršila tudi razna predavanja o sadjereji in sicer: V četrtek dne 7. oktobra ob 3. uri popoldne bo predavanje o pobiranju odbiranju, hranenju in razpo-šiljatvi sadja. V nedeljo dne 10. oktobra ob 3. uri popoldne bo predavanje o različni uporabi sadja. V Gorici, dne 6. septembra 1909. Goriško kmetijsko društvo. Predsednik: Tajnik: A. Jakončlč. ¥. Domsko. Vspored razstav z obdarovanjem, katere se prirede za srednje govedorejsko ozemlje poknežene grofovine goriško- gradiščanske. Za srednje govedorejsko ozemlje se prirede sledeče razstave : a) razstava govede v Kanalu dne 19. oktobra 1 9 0 9, za občine sodnega okraja kanalskega; b) razstava govede na Cesti pri ajdovskem sv. Križu dne 2 0. oktobra 1909, za občine sodnega okraja ajdovskega; c) razstava govede v Gorici dne 22. oktobra 1 909, za občine spadajoče pod sodni okraj mesta goriškega in okolice ftoraj tudi za mesto Gorica), izvzemši občino Ločnik in prištevši občine Dolenje, Kožbana, Medana'in Biljana; d) razstava goveda v Komnu dne 2 6. o k t. 1 909, za občine sodnega okraja komenskega, prištevši občini Devin in Doberdob; e) razstava govedevSežani dne 2 7. o k t. 1909, za občine sežanskega okraja.*) zaradi zagotavljenja kruha in ovsa za dobo od 1. januarja do 31. decembra 1910. Letos bode zakupna obravnava za garnizujoče čete, zavode in izolirane in sicer: V Sežani dne 12 oktobra pri okrajnem glavarstvu za zakupno postajo Sežana. Zagotoviti je približno dnevno potrebščino kruha 130 porcij po 740 gramov ali približno letno potrebščino 46.800 porcij. V Kanalu dne 15. oktobra pri županstvu za zakupno postajo Kanal. Zagotoviti je približno dnevno potrebščino in sicer kruha 181 porcij po 840 gr in ovsa 4 porcije po 3360 gr in 8 porcij po 42u0 gr ali približno letno potrebščino 65.160 porciji kruha in 169 metričnih centov ovsa. V Tolminu dne 16. oktobra pri okrajnem glavarstvu za zakupno postajo Tolmin. Zagotoviti je približno dnevno potrebščino in sicer kruha 81 porciji po 840 gramov in 1 porcijo ovsa po 4200 gramov ali približno letno potrebščino 29.160 porciji kruha in 15 met. centov ovsa. V Bovcu dne 22. o kto bra pri županstvu za zakupno postajo Bovec. Zagotoviti je približno dnevno potrebščino kruha 27 porciji po 840 gramov ali letno potrebščino 9720 porciji kruha. Vadij, katerega je položiti v kronah, znaša 5 odstotkov vrednosti, določene po ponujanih cenah in sicer od vse nave- *) Razstave za govedo v srednje govedorejskem ozemlju se toraj ne bodo vršile od 7.—14. oktobra, kakor je bilo razglašeno v 16. štev. „Prim. Gosp.", ampak od 19.-27. oktobra t. 1. (Opomba uredništva). Zakupni razglas dene množine in od enomesečne oddajne dolžnosti pri četnih' prehodih. Pismene, s kolekom 1 K kolekovane ponudbe se morajo po predpisanem vzorcu z dodatkom vred sestaviti in kuvertirati in morajo doiti ob zgoraj navedenih obravnavalnih dneh in krajih (okrajno glavarstvo, občinski urad) vsaj do 9. ure dopoldne, ob kateri uri (do ene ure pozneje) se začne obravnava.. Na poznejše ali v brzojavni obliki došle ponudbe se ne bode oziralo. Ko bi se v kaki ponudbi postavka cen v številkah in pismenih ne ujemala, velja postavek v pismenih za pravi. Vsaki popravi v ponudbi ima ponudnik pridejati svoj podpis. Pri vseh obravnavah se sprejemajo tudi ustmene ponudbe. Natančnejši pogoji za sklenitev ter razvijanje kupčije veljavna določila se razvidijo iz za obravnavo nalašč pripravljenih uradni h zvezkov pogojev ddo. 15. septembra 19 0 9? Ti zvezki pogojev so razgrnjeni v izvirniku pri zgoraj navedenih, obravnavalnih mestih, kjer jih med uradnimi urami lahko pogleda vsakdo. Prepisi teh zvezkov pogojev se pa razgrnejo vrhutega pri vseh onih političnih okrajnih oblastvih, kmetijskih deželnih društvih, dalje trgovskih in obrtniških zbornicah, v katerih okolišu, bodo zagotovitvene obravnave. Da se drži pogojev, obseženih v teh zvezkih je vsak po nudnik zavezan že s tem, da vloži ponudbo. Za vse ponudbe veljavni tiskani (zvezki pogojev) se lahko-ogledajo tudi pri drugih vojaških oskrbovalnih skladiščih, ali na željo dobe se brezplačno od vseh vojaških oskrbovalnih zavodov. Razglas. o Kakor v prejšnjih letih prodajo potom dražbe tudi v tekočem letu pristojne vozarske divizije v zdolej označenih krajih in dnevih kmečkim rejcem nekatere za izločitev določenih, a za pleme še sposobnih vojnih kobil in sicer: Vozarska divizija štev. 2. na Dunaju dne 3. oktobra 1909 ob 10. uri predpoldne v vozarski vojašnici v Meidling-u. Vozarska divizija štev. 14. dne 4.. oktobra 19.09 ob 2. urah, popoldne v Trentu Vozarska divizija štev, 3. dne 4. oktobra 1909 ob 2. urah popoldne na vežbališču v Beljaku. V izločitev določene, a od poveljnika dotične državne žreb-čarnice za plemenske svrhe še sposobne kvalifikovane toplokrvne vojne kobile izpod 14 let denejo dotične vozarske divizije, in sicer posebej od drugih za izločitev določenih konj teh divizij, na dražbo z nastopnimi določili: K tem posamnim dražbam kobil, pri kojih se izklicna cena za vsako kobilo določi samo s 100 K in (pri kojih) je ponudbe zvišati za najmanj 2 kroni, se pripuste izključno le dokazno v tostranski državni polovici v toplokrvni plemenski okolici bivajoči kmečki konjerejci, ki bodo nato dražili med seboj. Znesek, za katerega se zdraži kobila, je v kraju dražbe položiti v gotovini. Kmečkimi rejci je smatrati samo tiste manjše kmete in posestnike, ki se preživljajo poglavito z oskrbovanjem svojega gospodarstva. Da je kmečki konjerejec in da biva v tostranski državni polovici, dokaže dotičnik pri teh dražbah prisostvujočemu zastopniku državne žrebalnice s pismenim potrdilom svojega političnega okrajnega oblastva eventuelno njegovemu bivališču naj-bližnje državne žrebarnice ali postaje iste Zdražitelji takih kobil prevzamejo s prevzetbo kobil obveznost, da obdrže iste najmanj 3 leta in da jih uporabijo za pleme. Število kobil, ki se na posameznih stojališčih prodajo na dražbi, se more določiti in naznaniti še-le na dražbi sami. Kjerkoli vložene prošnje za predznambo ali posebno vpo-števanje na istih dražbah ali za prepustitev takih kobil iz proste roke se ne vpoštejejo. Dunaj, v septembru 1909. — C kr. ministerstvo za poljedelstvo. Za uničenje sadnih škodljivcev priporoča svoje izvrstno lepilo P o i x o 1 i t kot gotovo učinkujoče sredstvo, katero je neobčutno proti vročini ali mrazu, ter obdrži nepremenjeno svojo lep-livost vsaj 4 mesece, dalje priporoča tudi svoj ne-premočljivi papir za ovitke, ter poslužuje rad s cenikom in podukom o porabi tega lepila. Oddelek za olje in maščobo Karla Krause & Gomp. Ustje na Labe (Aussig) Elbe Češko. najboljše vinske stiskalnice so naše stiskalnice „ErcoIe", najnovejšega in izvrstnega sestava s strojem za dvostroki in trajni pritisk; jamčimo da se sok popolnoma iztisne-bolj ko pri vseh drugih stiskalnicah. Hidravliške stiskalnice. Patent brizgalnice „Syphouia" so najboljše. Delujejo same. — Posode za grozdje, sadje, plugi za vinograde, s u š i 1 n i c e za sadje, ročne s t i s k a 1 ni c e za seno, mlatilnice in čistilnice za žito, stroji za rezanje krme, ročni mlini za žito razne velikosti in še razni drugi gospodarski stroji. — Izdelujejo in prodajajo se z jamstvom kot posebnost najnovejše, izborne, priznane in odlikovane tvornice Ph. Mayfarth-ove in dr. tvornice gospodarskih in vinarskih strojev na Dunaju, II. Taborstrasse 71. Nagrajeni v vseh državah z več ko 600 zlatimi, srebrnimi in častnimi kolajnami. Ilustrovani ceniki in mnogobrojne pohvale v dokaz. I^azprodajalci in zastopniki se iščejo povsodi kjer še nismo zastopani. ,,3