Zgodorrinsft zapisi UDK 069 : 903/9 04 (497 .4Ormo?) Murko Mele* ARHEOLOSrc MUZEJ NA PROSTEM - TUDI V ORMOZUZ Ctanek oclpira problemntiko arheoloikih muzejev na prostem v Sloveniji. Predstavljene so definicije arheoloikih muzejev na prostem in zakonske podlage zo njihovo clelovanje. Novost v naiem prostorLi preclstavlja eksperimentalno arheologija, ki je kljub clolgi tradiciji v zahodnoevropskih driavah pri nas ie v povojih. Jedro ilanka je predstavitev iclejnega nairta zo arheoloiki muzej na prostenT v Ormoiu. Uvod Vpra5anje, >kako so Ziveli...?<<, si pogosto zastavimo pri odkrivanju na5e preteklosti. Pri iskanju odgovorov na to vpra5anje lahko povpra5amo stare starSe, lahko pobrskamo v zgodovinskih knjigah in dokumentih, pri arheologiji pa se moramo zanesti predvsem na arheolo5ke ostaline v zemlji. Branje zapisa dlovekovega bivanja, ki seje ohranil kot arheolo5ka dedi5dina v zemlji, poteka skozi odi bralca, torej arheologa, ki je podvrZen dasu in okolju, v katerem Zivi. Od njegovega znanja in poznavanja razlidnih del pri pripravi hrane, gradnji hiS, kovanju orodja, izdelavi posod... sta odvisni interpretacija in razumevanje arheoloSkih najdb v zemlji. Obrti, kot so londarstvo, kovaitvo, pletenje koSar...., nam lahko posredujejo osnovna znaila, ki jih v arheologiji uporabimo za razumevanje arheolo5kega najdi5da, vendar kljub temu ostaja prepad med >>nekod<< in >danes<, ki ga verjetno nikoli ne bomo premostili. K zmanjSanju prepada med daljno preteklostjo in sedanjosdo pripomorejo tudi arheolo5ki muzeji na prostem in eksperimentalna arheologija. ilanek predstavlja uvod v problematiko arheololkih muzejev na prostem. Pri tej tematiki izhajam predvsem iz literature in lastnih izkuienj z arheolo5kimi muzeji na prostem v Nemdiji in Avstriji, ki sem jih obiskal v dtudijskem letu2004/05, ko sem v okviru DAAD programa Studiral na In5titutu za prazgodovinsko arheologijo Svobodne univerze v Berlinu. Izbira muzejev" ki sem jih obiskal, je vezana na glavno temo dlanka Orruoi in uporaba izkuienj iz tujine v Orruoiu in Slovenijl, kajti prav na tem podrodju Marko Mele, u:riv. dipi. arheolog, Muzej OrrnoZ, Kolodvorska ccsta 9, 2270 Ormoi,. arheolo5kega dela in raziskovanja so 5e Stevilne neizkori5dene priloZnosti za razvoj arheologije. Kaj je arheololki muzej na prostem? V tem delu dlanka se moramo dotakniti nekaterih definicij, kajti arheolo5ki muzeji na prostem, ki imajo v Evropi Ze stoletno tradicijo, so v tem dasu oblikovali pravila svojega delovanja. Muzej na prostem je definiralo Zdruieile evropskih muzejev na prostem kot: znanstveno yodene ali pod znanstvenim nadzorom stojeie zbirke, v katerih so celostno predstavljene naselbinske, gradbene, t.j. bivanjske in gospodarske oblike v odprtem prostorul. Celostni ladin predstavitve je natandneje opredelil A. Zippeliusz: vsak predmet v muzeju na prostem stoji v odnosu z drugimi stvarmi in tvori celoto, skupaj s kulturno in naravno krajino. Kak5ne so naloge in cilji arheolo5kega muzeja na prostem? Naloge in cilje delovanja muzejev na prostem je skozi literaturo obravnaval L. Lah3, ki poleg primarnih nalog, kot so varovanje in ohranjanje kulturne dedi5dine, izobralevalne, znanstvenoraziskovalne in dokumentarne naloge ter krepitev lokalne in nacionalne zavesti, opi5e tudi sekundame naloge, kot so raziskovanje in posredovanje posebnih (tradicionalnih) znanj in ve5din, promocija in informacijska sredi5da v okviru turistidne ponudbe, oddih in razvedrilo. V okvir raziskovalne dejavnosti muzejev na prostem sodi tudi usposabljanje vseh, ki sodelujejo pri nastajanju, vodenju in vzdrZevanju muzeja na prostem, hkrati pa posredovanj e znanja tudi Ijubiteljem in splo5ni javnosti (tedaji rokodelsrva, npr.). Muzeji na prostem ponekod delujejo kot informacijski centri za 5ir5o okolico (drZave, regije...), v turistidno ' Statut zdruienjaevropskih muzejev na prostem 1973, Odstavek l. 2 Zippelius, A., Handbuch der europiischen Freilichtmuseen. Kdln, 1974, str. 9. 3 Lah, L., Muzcji na prostem - vedplastnost pomenov za ohranjanje arhitektume dedi5dine (doktorska disertaciia), Ljubljana, 2002. Lah, L., Poslanstvo muzejev na prostem v sodobnosti, I-jubljana, 2003, str. 166-11 6. -- 120 - Z'godottircft zapisi ponudbo sodi tudi prodaja lokalnih izdelkov in replik predmetov, hranjenih v muzeju. V novej5em dasu so muzeji vedno bolj tudi kraj oddiha in razvedrila, k demur pripomore tudi gojenje rastlin in Zivali, ki spadajo k predstavljenim objektom. Ponekod pa organizirajo celo gledali5ke predstave, pr aznidna sredanj a, prireditve. Podobno kot arheololki muzeji na prostem so zasnovani tudi arheolo5ki parki, katerih glavna naloga je ohranjanje kulturne dedi5dine oziroma varovanje arheololko 5e neizkopanega obmodja, saj na ta nadin ogroZena arheoloika najdiSda lahko preZivijoa. V arheolo5kem parku rekonstrukcije sluZijo predvsem za Slika l: OrmoZ. Mladinski arheoloiki tabor 2006. Rekonstrukcija in Zganje keramike v prazgodovinski peii. Foto: Andrej lnmut. Kaj je eksperimentalna arheologija? Z nastankom arheololkega muzeja na prostem je tesno povezana eksperimentalna arheologija. Znanstveni pristop z upoltevanjem interdisciplinamosti se je v arheologiji razvil v zadnjih desetledih s povedanjem uporabe naravoslovnih raziskav in metod pri arheoloSkih vpra5anjihs. Prav interdisciplinamc.^t in uporaba znanstvenega ekperimenta, kot ga pomajo naravoslorme vede, sta osnovi eksperimentalne arheologije. Schmidt, H., ArchAologische Denkmller in Deutschland- rekonstruiert und wieder aufgebaut, Stuttgart, 2000, str. 55-62. Ahrens, C., Wiederaufgebaute Vorzeit. Archaologische Freilichtmuseen in Europa, Neumiinster, 1990, str. 45. Eksperimentalna arheologija izvaja po B. Richterju6 znanstvene eksperimente, ki raziskujejo: a) osnovne lastnosti materialov, kot so les, kamen, baker, bron..., b) eksperimenti za rekonstrukcijo preteklih procesov in aktivnosti (npr. sednja s kamnito sekiro) in c) testi metod in tehnik arheologije (kak5ne ostanke pustijo v zemlji razlidna opravila in jih kasneje odkrijemo pri arheolo5kih raziskavah). Znanstveni eksperiment pa nam poleg odgovorov na zastavljene definicije nudi tudi okvir za demonstracije procesov v preteklosti, namenjene obiskovalcem muzeja na prostemT. Arheolo5ki muzeji na prostem v Sloveniji in svetu v luii zakonodaje V tem delu dlanka bom na kratko opozoril na zakonodajo, ki je neposredno vezana na muzeje na prostem. Ne bom Sel v podrobnosti, vendar je nujno opozoriti na pomanjkljivosti na podrodju muzejev na prostem. Muzeji na prostem so kljub svoji tradiciji iz 19. stoletja dobili prve zakonske osnove po 2. svetovni vojni. Kljudna za utemeljitev muzejev na prostem je bila deklaracija ICOM-a iz leta 1957 in njena dopolnitev iz leta 1984. Kljub temu da sta ti deklaraciji izdelani predvsem za etnoloike oziroma arhitekturne muzeje na prostem, se dotakneta tudi arheologije. Arheolo5ka rekonstrukcija je v tej deklaraciji najprej obravnavana z dolodeno previdnostjo, vendar kljub temu Ze opozarjajo na znanstvena merila, ki jih je treba upoitevati pri nastajanju posnetkov. Rekonstrukcija je bila sicer opredeljena kot primeren nadina varovanja- in predstavitve arheolo5ke dedi5dine ie leta 1957, kljub temu so arheolo5ki muzeji na prostem >le izjemoma priznani za prave muzeje na prostem,,8. Pravo utemeljitev dobijo arheolo5ke rekonstrukcije v Listini iz Lausanne v devetdesetih letih 20. stol., ko je opredeljena funkcija rekonstrukcij, in sicer: >>za eksperimentalne raziskave in interpretacijo<>in situ<< nista mogodi. Za rekonstrukcrj" j" namred potrebno tudi primerno okolje, saj rekonstrukcije prazgodovinskih hiS znotraj urbanega prostora OrmoZa ne bi izpolnile svoje znanstvene, pedago5ke in turistidne vloge. Najprimernej5a oblika prikaza arheolo5kih najdi5d iz OrmoZa in okolice bi bila zato v obliki arheololkega muzeja na prostem. Rekonstrukcije hiS morajo biti izvedene na osnovi arheolo5kih izkopavanj in z metodami eksperimentalne arheologije, saj je arheolo5ka rekonstrukcija le tako legitimen prikaz arheolo5ke dedi5dine in sodi v muzej. Vsakr5na oblika popularnih rekonstrukcij, kot jih poznajo doZivljajski parki, ni primerna, kajti muzej kot ustanovo obvezujejo zakoni in deklaracije, ki zahtevajo dolodene standarde pri prikazu arheolo5ke dedi5dine. Sama postavitev rekonstrukcij oziroma muzeja na prostem je smiselna samo, de rekonstrukcijam vdihnemo aktivne programe, v katerih bi obiskovalec lahko sodeloval. Pri teh programih se vkljudujejo tudi lokalni obrtniki. Slika 2: Koliiia Unteruhldingen. Obiskovalcem so na voljo vodstva s preizkuianjem kopij prazgodovinskih predmetov na vsakih 45 minut. Foto: T. Mdrtz. Muzej mora obiskovalcu ponuditi arheolo5ko razstavo, v kateri je prikazano arheolo5ko gradivo podrodja, ki ga pokriva. Dodatna ponudba muzeja je rekonstrukcija v OrmoZu in drugih arheolo5kih najdi5dih regije odkritih stavb in gospodarskih objektov, ki so postavljeni tako, da poudarimo razlike v razlidnem nadinu poselitve v posameznih dasovnih obdobjih. Rekonstrukcije je smiselno postaviti v okviru naravnega okolja, ki ga zahteva tudi posodobljena deklaracija o muzejih na prostem iz leta 1982, ki pa mora nuditi tudi dolodeno infrastrukturo za obiskovalce. -122- Zgofooinsft zapisi Slika 3: Muzejska vas Diippel v Berlinu. V naravnem okoljn gozda je rekonstruirana srednjeveika vas. Foto: Marko Mele. Pri postavitvi rekonstrukcij je treba upoStevati eksperimentalno arheologrjo, ki bo nudila okvir tudi za nadaljnje znanstveno delovanje muzeja in demonstracije za obiskovalce. Prostor muzeja na prostenr mora predvidevati Siritev za nove rekonstrukcije. Raziskovalna dejavnost muzeja so arheolodke raziskave na podrodju, ki ga pokriva. Dodatna raziskovalna dejavnost muzeja je podrodje eksperimentalne arheologije, ki nudi osnovo programom za obiskovalce. Zgoraj predlagane smemice so vodila, ki se jih je teba driati, da lahko zaZivi arheolo5ki muzej na prostem v OrmoZu. Slika 4: Muzej Aspam an der Zaya. Na sliki je grad z arheoloiko razstavo, v grajskemparku pa stojijo rekonstrukcij e prazgodovinskil L hii. Foto: Marko Mele. S dlankom pa bi rad odprl tudi vpra5anje lokacije muzeja na prostem. Po mojem mnenju je ena izmed primernih lokacij grajski park v OrmoZu. Grajski park nudi primerno naravno okolje, infrastrukturo, dopolnjuje onudbo bazena in muzeja v gradu OrmoZ. Muzej na prostem v parku ne bi modno posegel v podobo parka ali v rastline v parku, ampak bi po mojem mnenju dodal novo vrednost in vsebino, hkrati pa bi odigral dolodeno vlogo v turistidni ponudbi regije. OrmoZ in okolica ponujata tudi Stevilne druge lokacije, ki so primerne za arheolo5ki muzej na prostem, vendar se morarno zavedat| da sta uspedno delovanje in razvoj muzeja na prostem odvisna od lokalne skupnosti, v kateri mora taklen muzej zaLiveti. Slika 5: Muzej Aspartt an der Zaya. Reko,tstruirane prazgorlovinske hiie iz razliinih obdobij predstavljene v grajskem parku. Foto: Marko Mele. Namesto zakljuika Skozi raznovrstnost arheololkih muzejev na prostem, ki sem jih obiskai, je mogode spoznr '''; razlidne tehnike in principe posredovanja znanJa ljudem v posameznih muzejih na prostem. Kljub teru je enotno dejstvo, da ti muzeji poskudajo pritegniti obiskovalce predvsem z aktivnimi dogodki, kjer lahko obiikovalec sodeluje. Tako so peka kruha, lor.jarjenje, lokostreistvo, preja itd. postali >>ielezen<< iepertoar muzejev n& proSLern. S tem nadinom delovanja so ti muzeji Spremer, -; ritem delovanja, saj se morajo prilagajati trendom in Zeljam obiskovalcev. Vedina muzejev ima zato glavno sezono od aprila do oktobra, v kateri jozaradi aktivnih vsebin na prostem obiSde najved obiskovalcev. Ostali del leta zapolni delovanje muzeja z raziskovalno dejavnostjo in, s pripravo novih programov za obiskovalce. Novi programi so ni,,.". za vzdrievanje zanimanja za muzej, saj so muzeji na >trgu prostega dasa<< podvrZeni konkurendnemu boju. To je tema, ki zadeva problematiko celotne muzejske stroke, in zahteva posebno obravnavo, v katero se v tem dlanku ne born podrobneje spu5dal. Eksperimentalna arheologija je tista, ki prina5a nove rezuitate, na katerih lahko ti muzeji pripravijo -123- Zgodorrirlsft zapisi programe za obiskovalce. Kljub temu moramo postaviti jasno mejo med znanstvenim eksperimentom in predstavitvijo za obiskovalca, ki je zgolj oblika posredovanj a znarya. Znanstveni eksperiment zahteva hipotezo, dokumentacijo, kontrolo in ponovljivost eksperimenta. Za konec je nujno, da se vkljudim v razpravo o muzejih na prostem v Sloveniji, ki traja Ze nekaj dasa brez vidnih uspehov. Slovenija ima dosti prekrasnih arheolo5kih spomenikov, ki so bili tudi predstavljeni na mestu, kjer so bili najdeni (Ljubljana, Rifnik, Sempeter...). Poraja se vpralanje, kako te spomenike opremiti z vsebinami, saj se spomeni5kovarstvena stroka sreduje tu z razlidnimi teZavami. Mogode je prav v tem pogledu eksperimentalna arheologija toliko pomembnej5a, saj s svojimi rezultati postavlja mejo med >>svobodno domi5ljijo in razbiranjem dejstev, umetnostjo in znanosdo<<, seveda de je nadin posredovanja rezultatov eksperimentalne arheologije pravilen. To pomeni, da je treba najti srednjo pot med dejavnostmi, ki so obiskovalcu zanimive, in raziskovalnimi rezultati arheolo5kega eksperimenta. Poudaril bi nerazvitost eksperimentalne arheologije v Sloveniji, kljub temu da v tujini Ze dalj 6asa dosega veliko zanimanje med obiskovalci. Vi5ek eksperimentalne arheologije v zadetku 90. let 20. stol. je sicer Ze mimo, ampak 5e zdaled trend ni zamrl. O tem nam prida razvoj na ieskem, Slova5kem in Poljskem, kjer nastajajo in delujeio centri eksperimentalne arheologije (V5estary na Ce5kem in Liptovsk6 Mara na Slova5kem), ter vzpostavitev Studija eksperimentalne arheologije v Exeterjul2. Seveda bi morala v korak s tem stopiti tudi zakonodaja, ki pri nas na tem podrodju 5e zdaled ni primerna. Kako se v celotno sliko vkljuduje OrmoZ? Dejstvo je, da imajo OrmoZ in okolica ter celotno Podravje in Pomurje veliko Stevilo enkratnih arheolo5kih najdi5d, ki so bila tudi zelo dobro raziskana. OrmoZ z okolicp pa nudi tudi primerno naravno okolje, ki je po mojem mnenju kljudnega pomena za uspeh nastanka in delovanja muzeja na prostem. Prav arheolo5ki muzej na prostem je najprimernej5a oblika predstavitve te enkratne kulturne dedi5dine. Pri nastajanju muzeja na prostem so poleg stroke najpomembnej5i lokalni prebivalci, ki bodo neposredno povezani z delovanjem muzeja in ki naj bi zaiiveli hkrati z njim. Prav majhni koraki, v obliki posameznih eksperimentov, kot smo ga izvedli na 12 Outram, A. K., The MA in Experimental Archaeology at the Uriversity of Exeter Becomes More Establisched, Litomyll (ceska), 2004, str. 163-165. arheolo5kem taboru 2006 v opekarni v OrmoZu, so tisto, kar bo pokazalo, ali obstaja ielja po takem nadinu spoznavanja in promocije na5e preteklosti. Literatura - Ahrens, Claus, 1990: Wiederaufgebaute Vorzeit. Archiiologische Freilichtmuseen in Europa. Neumiinster. - Jantzen, Detlef, 1994: Erst das Experiment und dann.. . Zum praktischen Nutzen experimenteler Archiiologie. V: Experimentelle Archiiologie, Bilanz 1994, Archdologische Mitteilungen aus Nordwestdeutschlan"d: Beiheft 8, Oldenburg: Isensee, str. L5-22. - Lah, Ljubo, 2002: Muzeji na prostem vedplastnost pomenov za ohranjanje arhitekturne dedi5dine (doktorska disertacija). Univerza v Lj ublj ani, Fakulteta za arhitekturo. Ljubljana. - Lah, Ljubo, 2003: Poslanstvo muzejev na prostem v sodobnosti. V: Varstvo spomenikov 40, Ljubljana, str. 165-183. - Outram, A. K., 2004: The MA in Experimental Archaeology at the University of Exeter Becomes More Establisched. V:: (Re)construction and Experiment in Archaeology-European Platform, Volume I (EuroREA), Litomyil (Ceika), str. 163- 165. - Richter, B. Pascale, l99l: Experimentelle Archlologie: Ziele, Methoden und Aussage- Mtrglichkeiten. V: Experimentelle Archiiologie in Deutschland: Bilanz 1991, Archiiologische Mitteilungen aus Nordwestdeutschland: Beihefi 6, Oldenburg: Isensee, str. 19-49. - Schmidt, Hartwig, 2000: Archlologische Denkm?iler in Deutschland- rekonstruiert und wieder aufgebaut. Y: Archiiologie in Deutschland, S o nd e r h efi 2 0 0 0, Stuttgart. - Statut Tfuulenja evropskih muzejev na prostem 1973: Tagungsberichte 1966-1972. Y: Fiihrer und Schriften des Rheinischen Freilichtmuseums und Landesmuseums fiir Volkskunde in Kommern 6, Ktrln. - Statut EXARC 2003: http : //www.exarc.net/about_us/statutes. html - Vomer Gojkovid, Mojca in Kolar, Nata5a 1994: Arheologija ormolkega Obmodja. ftuj, 1-12. - Zippelius, Adelhart, 1974: Handbuch der europiischen Freilichtmuseen. V: Fiihrer und Schriften des Rheinischen Freilichtmuseums und Landesmuseums fir Vollcskunde in Kommern 7, Kiiin. -124- Zgo{otircfizapisi Kljuine tresede OrmoZ, arheologija, arheolo5ki muzeji na prostern, :ksperimentalna arheologija, rekonstrukcija, zrkonodaja, prazgodovina, grajski park, arheoloiki park, keltska ped. Povzetek {rheoloSki muzeji na prostem so tematika, ki kljub Jolgi tradiciji svojega obstoja niso na5li pravega :dziva v arheolo5ki stroki in javnosti v Sloveniji. V :lanku sem poskusil predstaviti oporne todke te ::matike, predvsem skozi literaturo in arheoloSke ruzeje na prostem, ki sem jih obiskal v dasu svojega itudijskega bivanja v Berlinu. ?redvsem neurejene definicije pojma arheoloiki rruzej na prostempovzrodajo preglavice v zakonodaji, "i zaenkrat ne nudi zadostne osnove za nastajanje :.rkih muzejev. Probleme pri definiranju pojmov 5e iodatno povzroda zaostanek na podrodju :ksperimentalne arheologije, ki v drZavah z dolgo :radicijo arheoloSkih muzejev na prostem predstavlja :emelj dela teh muzejev. Eksperimentalna arheologija s svojimi rezultati ne sluZi zgolj novim znanstvenim odkritjem, ampak nudi rsnovo za oblikovanje aktivnih programov za obiskovalce. Aktivni programi arheolo5kih muzejev na prostem, kot so peka kruha, londarjenje, lokostrelstvo, preja itd., ki so postali >>Zelezen<< repeftoar muzejev na prostem, vplivajo na sezonski ritem delovanja, saj je glavna sezona obiska od aprila do oktobra. Kaj pa Ormol? Arheololki muzej na prostem je moZnost, ki bi lahko prinesla razvoj mtzeja in arheologije in s tem posledidno turizma v regiji. Vendar je izredno pomembno, da se nastanka muzeja na prostem lotirno postopoma in zelo premi5ljeno, z upo5tevanjem dognanj arheolo5kih raziskav, eksperimentalne arheologije in lokalnega prebivalstva. Taka oblika muzeja lahko zaZivi zgolj, de je lokalno okolje pripravljeno sprejeti tako obliko prikaza svoje preteklosti. Prvi majhni koraki, kotje bil arheoloiki tabor 2006, v katerem smo rekonstruirali pragodovinsko londarsko ped, in v njej Zgali keramiko, bodo pokazali, ali smo pripravljeni storiri korak naprej k nastanku arheolo5kega muzeja na prostem. -- lzc --