koristi d«Uv. oprtviitnl do \ kar product ra|o. paper i« devoted Interests off t K« Ing cle.ee. Work-are entitled to all tKey produce. Ï^Â?4*4 »T«0**«a»u»r. Dw. t. 1907. »t U« offl * stMk*.« iiia mi,.» i.i.nd Av •t Chi©.«,. nt U.4" Ik» Ac» of I HINf of Marci. M !«!• OfflC«. 2140 Bl«a lalanO AT "Delavci v»eh dežela, združite »e". PAZITE! Stev. (No.) 188. Chicago, IIU 18. aprila (April), 1M1, na štavllko v oklepaju ki ao nehata poleg va. šefle naelova. prilepile, nega apoda) aii na ovitku. Ako (189) )• številka ' teda| vam • pri hodni o Stevllko našega lieta potege naročnina. Proei-mo ponovite |o takoj Leto (VoL) VL laljne socialistične zmage Poznejša poročila o aoeialistič-zmagah pri volitvah doe 4. ^Leslie. Ark. Sodr. John Clark fcnroljen županom z večino treh glasov. Niederland, Calii. Vsi kaaadi-datje na socialističnem tieketu izvoljeni. Rockford, 111. Dr. O. Pred Olson, socialistični komisar za parke izvoljen. * Belleville, III. Jeden aocialiatiČ-ni kandidat /araldermana zmagal. Galesbury, 111. Socialistični glasovi: pri jesenskih volitvah 150; letos 4. aprila 1200. Coal foot, Iowa. Sodr. Fr. L. Evans izvoljen aldermanom in Thomas Hind v šolski avet. Fredonia, Kans. Izvoljena sta dva socialistična aldermana. Arma, Kans. Sodr. Evan Morgan izvoljen županom. Dalje so izvoljeni štirje sodrugi v mestni zbor in jeden za sodniks. Peti nl-dermanski kandidat je ostal v manjšini samo za en glas. Curransville, Kans. Sosialistič-ni žnpan izvoljen. Rosedale, Kans. Socialisti zmagali s svojim kandidatom v mestni svet. Mechanics Falls. Maine. Dva socialistična aldermana izvoljena. Pred enim letom so imeli socialisti v tem mestu samo tri glasove. Holland, Mich. Socialistični alderman jzvoljen. Tenstrike, Minn. Sodr. James Sturdevant izvoljen županom. La Porte. Minn. Socialist izvoljen za župana. Devila Lake. N. Dak. Izvoljeni ao trije aoemlistični aldermani. !McAllister. Okla. Dva socialistična ahlermanska kandidata zmagala, tretji je propal samo z (krma glasovoma mamjftinc. Racine, Wi«. Dva socialista zmagala. Jeden v mestni svet, in drngi za mirovnega sodniks. Elroy, Wis. August Weisse, socialist, izvoljen predsednikom Al-loiiez Countija. Dne 1, 3. in 4. aprila je izvoljenih v celi republiki najmanj sedemnajst socialističnih županov, 40 aldermanov in Čez 20 aodrugov v rasna druge javne urade. Delavstvo se zaveda. Socializem maršira. ' kor dobljene bitke v volilnem bo- j ju, je narsatek atrankinega članstva. Glasom poročila osrednjega tajnika sodr. Barness šteje danes aocialiotična atranka okrog 78.000' plačujočih članov. Koncem de-' cembra 1910 je bilo nekaj nad j 52.000 članov; v treh meaecih jer| torej 8tranka narasla za 20.000 članov. Če ni to velikahaki korak I naprej, potem ne vemo kaij pome- J ni beseda: napredek. Niti malo se torej sodrug Barnea ne vara, ko j prerokuje, da bo pričetkom prihodnjega leta (1912! stranki ite-1 la 100.000 članov. Bodoče leto, Veto predsedniških t volitev, bp torej našlo aocialiatič-no stranko podkrepljeno in pomlajeno za nove boje. Bodpče leto mora biti leto vspehov, kakršnih še ni bilo. Ako naraste stranka na 100.000 članov tekom tega leta — kn razloga ni, zakaj ne bi — potem ni tudi nobenega razloga, zakaj bi ne bilo pri bodočih pred sedniških volitvah najmanj milion socialističnih glasov. Stranka na Francoskem je imela pri zadnjih parlamcntarifth volitvah samo 63.-358 plačujočih članov, a glaaov ao dobili socialisti nad poldrugi milion. In kar je na Francoskem mogoče, zakaj bi ne bilo mogoče tudi v Ameriki. Korajžo, sodrugi! Le naprej, naprej! Bodočnost je naša. NAJLEPŠA BODOČNOST SOCIALISTIČNE STRANKE. Nikdar poprej ni bila bodoč-nost socialistične stranke v Ze-dinjenih državah tako avetla in obetajoča kakor je danes. Kar se nam je zdelo pred par leti akoro nemogoče, vidimo danes, da se ima vsak hip vresničiti. Že poprej, Dredno je 1.* aprile padlo mesto Berkeley v Californiji v roke delavcev z izvolitvijo socialističnega župans, pričakovali smo z gotovostjo, da letošnje pomladanske volitve bodo prinesle velik napredek za socialistično strankt). Smo se - li vsralit Brzojavke od vsih krajev dne 4. aprila, prinašajoče vesti o sijajnih zmagah ao-cialističnih kandidatov, so dokazale, da ae nismo. Da so bile zmage res markant-ne in napredek velik, dokazuje ie predvsem kapitalistično čaaopia-je, ktero je letos nenavadno oživelo, Doslej so kapitalistični in razni ostali brezbarvni liati navadni» ignorirali vsak socialistični »tspeh, izvzeinši zmago v Milwaukee pred e^jim letom. Seveda, storili so to tudi letos, toda spomnili «o st> na dolgo m široko par socialističnih porazov. In to je dobro znamenje. Dokler nasprotniki prezirajo molče naše aktuelne vspe-be a z največjo slastjo hlastnejo po naših nevspehih. dokazuje to, da napredujemo in da bo jutri gotova zmaga, kjer je danes poraz. Drugi znameniti napredek socialistične stranke, nič manjši ka- B LAŽNI SISTEM. Kdor čita ameriško dnevno časopisje, mu ni treba drugega či-tati kakor debele naslove dnevnih vesti in dogodkov, in če je trezen mislec, imel ko takoj dovolj jasno sliko današnjega blaznega sistema. Tukaj slede naslovi dnevnih vesti objavljenih v velikih newyorikih dnevnikih v enem samem dnevu: Jgroa slika: "DavicrMitofat. kteri je umrl na Iztoku, je zapustil $40,000.-000." "1*5000 nagrade tistemu, kteri zve za tatove, ki »o ukradli dragulje v vrednosti $125.000." "$5000 na leto komaj zadostuje za ženske obleke." "Pri voznini na podulični železnici prialeparili 60 milionov dolarjev." "Plemenita opica zabavala 'šti-ristotere' v Waldorf - Astoriji.** "14 letna dedinja ima $7500 na leto." " Mrs. Drumond zahteva en milion dolarjev za potovanje v London h kraljevemu kronanju." "Železniška družba razpisala veliko dividendo." "Koliko potrosi dedinja. — Mjsa Louise Elkins pravi, da $20,-000 na leto ni dovolj." Druga alika: "Rodbina devetih glav strada; čakati mora še en teden za pomoč." "Brezposelnost uničila rodbino. Oče brez dela, mati umrla, otroci so bolni." "Brez.dela — mlad delavec ae je ustrelil." "Brez dela — dva sta izvršila M samoumor. "Brez zaslužka in bolan — u-smrtil se je." "Stradajoča mati kradla živci za otroka." "Šolska deca nima kaj jesti." "Sestradanega otroka našli na tfiiplu mrtve matere." - "Tobačne delavke morajo jemati otroke seboj na delo." "Mnogo delavcev v Pittaburgu brez dela." Dovolj.--- — Bok blagoslovi tak sistem!!! RAZREDNA JUSIJGA. — Arthur Fortner, mizar brez dela v St. Louiau, je bil pred nekaj tedni na odlok od sodišča z Ženo in petero otroci izgnan iz hi-še. Cela družina je bila izpostsv-ljena sedem ur na planem v sneženem viharju, predno je zadobi-ls zatočišče pri nekem prijatelju. Fortnerjev edini pogrešek je bil, ds je bil brez dela in da ni mogel plačaiti stanarine. — Charle« Billing, tretji pod-predaednik Bronx National - banke v New Yorku, je poneveril trideset tiaoČ dolarjev v banki. Dobil je 15 mesecev ječe. Isti dan in y ist nn mestu ps je bil Emil Je-geman, voznik, obaojen na 13 me-aecev ječe, ker je ukradel petdeset dolarjev. Zakaj tolika razji- kaT - <*i — Governor North Caroline je pred par dnevi pomiloatil nekega Hlacka, kteri je prisleparil $28,-0(H) v trgovini z žganjem. Obsojen je bil na $2000 globe, kar bi imel odslužiti v zaporu. Sedaj jahko brez skrbi slepari naprej, saj ga fpfarnor lahko še pomilosti! — Frank G. Bigelov, bankir-milionar iz Milwaukee, je bil obaojen na deset let zapora v zvezini kaznilnici v Leavenworthu, Kana., ker si je "prilastil" milion dolarjev. Sedaj 'je pomiloščen. V ravno isti kaznilnici pa je bil zaprt meksikanski revolucionar Aranjo radi propagande proti Diazu. Presoliti je moral eno leto. ne da bi ga kdo pomilostil. Zakaj tolika razlika f BERGER NA DELU. Socialistični kongresnik. sodr. Berger, je dobil rneato v odseku za District of Columbijo. To mesto sta mu podelila v sporazumu Underwood. demokratski predsednik odseka za pota in sredstva in Mann, predsednik repnblikana-ke minoritete v ptwlanski zbornici, češ da ima Berger že precej skušnje v zadevah .municipalne vlade. Sodr. Berger je zadovoljen s tem dob lom. Bergerjeva prva resolucija za odpoklic vojaštva z meksikanake meje je zadobila silni odmev iz delavskih vrst. Dsn za dnevom romajA peticije s tisočerimi podpisi na Bergerjev naslov v Wa-shington, zahtevajoče, da ,Taft odpokliče čete. Peticije bo Berger predložil v kongresu pri prvi priliki. Kongres je zadnji teden sprejel predlogo za direktno volitev zve-zinih aenatorjev. Sedaj je na vrsti trgovinska pogodba s Canado in revizija carinskega tarifa. ODPRTO PISMO: V poduk slovenakim delavskim slojem in slovenskemu narodu v Ameriki sploh je priobčil Vaš časopis članek tičoč se slovenske duhovščine v Zediujenih državah. Kolikor jaz poznam slovensko duhovščino, bila je ona še vedno med prvimi faktorji, ki ao se potegovali za zboljšanje razmer delavskega stanu in za zboljšanje njihovega želodčnega vprašanja -r Če slovenski socijalizem ne ae-ga dalje, potem sem jaz prepričan, da je vsak aloveneki duhovnik ne le aocijalist, temveč celo vodja aocijalistov. Ker g. "slo-venaki duhovnik," ki je priobčil navedeni članek, pozna slovensko duhovščino t druge luči ga prosim, da naj razdeli duhovščino v navedeni kategoriji ne le aplošno (generično) temveč tudi posamezno (apecialno). — V imenu resnicoljubnosti in ljubezni do rodnih bratov Slovencev poživljam g. kolega naj nadaljuje svoje po-dučevalno delo ter priobči imena vseh posameznih duhovnikov (s komentsrjem), rszdeljena v dve označeni kategoriji: da bodo vsaj enkrat vsi resnicoljubni Slovenci na jasnem glede njihovih duhovnih voditeljev. Z odličnim spoštovanjem Rev. Ant. Sehiffrer, župnik. Rook Springs, Wvo. — V Milwaukee se kapitalistično časopisje v zvezi s klerikalci poslu inje tako umazanih, obrekljivih in lažnjivih poročil o socialistični admi*»traciji, kakršne si moremo misliti le izzs časa predno je izbruhnila frsncosks revolucija. V istini, če bo kdaj krvava revolucija, za ktero aocialisti ni-kdsr ne propagirajo, tedaj jo bodo provzročili kapitalisti s svojimi umazanimi sredstvi. Nenasitna avojat hoče po sili držati ljudi v temi in jih izkoriščati. Z drugimi beaedami bi ae to reklo, da se i-grajo s potrpežljivostjo izkoriščane in sestradsne mase. Tske igre so ps čestokrat nevsrne. e — Katoliški župnik Soj ar hvali javno v katoliškem listu ljudi, ki mečejo v sodelavec gnjila jajca, zato'ker niso vstanu pobiti z besedo zavednega delavca. Stem pri-znsvs Sojar sirovo silo, jo odobrava in hvali javno. Nas samo veseli, da imamo v rokah dokaz ščuvsnja. Pri prvi priliki, ko bo prišel kdo na javni socialistični shod s surovim obnašanjem, bomo vedeli, kje je krivec in ga držali tudi sa tako obnašanje odgovornega, in sicer tam, kjer se pride takim tičem do živega. Sojarjn bomo v takem alučaju pokazali, kako ae slovenski socialisti «a veda jo svojih državljanskih pravic. — Zadovoljnost je sovražnica napredka. Zadovoljnih z današnjimi razmerami je dvoje vrste ljudi. Prvi so nezavedni, drugi 80 pa tisti, ki se na njih račun dobro žive in bogate. Nezadovoljen z današnjimi razmerami je človek pravičen in napreden. i Pripravljajte se na proslavo 1. majnika! Ali ste ie naročili večje število iztisov prvomajske izdaje •Proletarca"? IZ DELA8KEGA SVETA- — V Mirscantine, Iowa, so za-štrajkali izdelovalci gumbov. Delodajalci so brž najeli petindvajset razgrajačev iz Chicago, kteri so izzivali štrajkarje in povzročili nemire. To je dalo povod gover-norju CarroUo, da je poslal 14. t. m. Četo miličarjev v Muscantine in razglašeno je bilo obsedno stanje. Prebivalstvo mesta, ktero sim-patizira s štrajkarji, je ailno razburjeno in opetovano je zahtevalo, da se vojaštvo umakne. Chi-caški profesijonalni hujsksči so morali oditi čim je prišla mrliča. Delavci štrajkajo veled tega, ker je družba znižalo plačo. — y Portland, Oreg., štrajkajo mizarski in tesarski delavci od 12. aprila. Zafctevajo $4. dnevne plače in osemurni delavnik. — Štrajk premogarjev v Cana-di še vedno traja. Zadnji teden so se vršila mirovna pogajanja w Fernie, B. C., med zastopniki o-semtisoč štrajkarjev in dominion -viailo. toda' aklenili še niao ničesar. — Proč od Canadel — Državna poslanska zbornica v Colorado je srprejela zakon za osemurno delo ženske. — Navadnim delavcem vposle-nim od meata v Portlandu, Oreg., je zvišana plača od $2.50 na $2.75, Potom brezplačne municipalne posredovalnice za delo je mesto lan*ko leto vposlilo 27.593 oseb. pišemo (v pondeljek) se najbrž | vrši &e druga bitka za posest me-sta Agus Prieta. V Washingtonu ao ailno razburjeni radi aobotnih dogodkov, ko ao bili usmrčeni trije ameriški gledalci. Taft ae je zagrozil rae-ksiksnoki vladi in vodstvu revolucije, ds bodo ameriške čete na-mah prekoračile mejo, ako se bitka še ponovi kjerkoli blizo meje. Mogoče, re?versknni dela . n s\ ,pra vi «-f. Verski delavoi & 11« tuue.jo «Iruža* \ organizaciji — tlačaniti pa le smejo skupaj kapitalistom! Delajo pa-le skupaj v tvornici in rudniku — kstoličan z Židom rine karo, katoliški delavec in brezverski delavec vodita m asi no tesno drug poleg drugega r-r a še niti na misel ne pride nobenemu, da bi protestiral, čel, ne bom delal tukaj, kjer so brezverci. In dalje: da-li kapitalist — naj bo katoliški, protestantovski ali brezverski — vpraša delavce po veri, kadar vsim enako pritrga plačo, ali kadar vse jednako, katoliške in brezverske delavce, posadi na cesto in zapre fabriko! Kaj, Sojar! Da-li katoliški delavci ne občutijo lakote, ako nimajo sredstev za kruh! Da-li glad izbira med verami in nevero? Da-li kapitalistični umori v premogokopih in fabrikah izbirajo ! Delavci! Kapitalisti vas smejo izkoriščati, pehati na cesto in iz mesta v mesto, pobijati in žgati na živem! Stradati morate z ženami in otroci vred, umirati na bojišču dela--ampak organizirati se ne smete, boriti se ne smete ramo ob rami proti kapitalistom, ker niste vsi ene vere! Tako pravi katoliški duhovnik. Tako pravi prifrknjeni ehikaški Sojar, nedelaniČ, kteri ni še nikdar skusil. kaj je prava trpka borba za kruh, kaj se pravi: biti brez dela in stradati in prezebati! Tako pravi fanatični kranjski pop — da, k-r-a-n-j-s-k-i p-o-p! — kteri ni še v svojem življenju skusil, kaj se pravi: garati 12 ur pri razbeljenem plavžu ( v peklu) ali tisoče čevljev globoko pod zemljo napol nag brez srajce riniti tritonsko železno karo rude, — kteri uživa lahke muke kruh, ki mu ga priskrbijo s trdim, mukotrpnim delom nezavedni, zaslepljeni delavci! Tako pravi! Za kapitaliste je tak duhovnik zlata vreden. Kapitalisti ravno to hočejo; kapitalisti hočejo, da so delavci nesložni in nezdruženi: kapitalisti hočejo, da se delsvci pisano gledajo, sovrsžijo in kav-»ajo. Kapitalisti ne marajo delavske organizacije, ne marajo, da bi ae delavci družili v unijah in socialistični stranki, kajti to pomeni nevarnost za njihov sveti pro-fit, a kapitalisti hočejo delavce izkoriščati naprej, naprej za vse večne čase, izpiti jim hočejo zad njo kapljo krvi. Zato pa kapitalisti podpirajo cerkve — kakor smo že razložili zadnjič —; zato daru jejo tisočake za cerkve, da duhovniki Sojarjevega kalibra potem hujskajo delavca proti delavcu, da se jejo med njimi versko nestrpnost, seme sovraštva, pobojev, družinskih razporov in satanske zlobe. Duhovniki nimajo nič zoper to, če se kapitalisti dm žijo medversko — katoliški, ži dovski. luteranski in brezverski kapitalisti se lepo organiznjejo v truste —; o, ne! oni hujskajo sa mo delavce, da se ne smejo družiti medversko, da si ne smejo pomagati drug drugemu v boju za knib. Pa naj Sojar še reče. da ne podpira kapitalistov, da ne nasprotuje delavcem. Da je Sojar navadni hujskač, zelen kot trava, kar se tire social. vprašanj, in zraven še zanikan in zaplankan (da rabimo njegove n-raze^ da bolj ne more biti, dokazali bomo še bolj natanko prihodnjič. (Dalje v 190 številki.) iplsj Pripravljajte se na proslavo 1. majnika! Ali ste že naročili večje število iztisov prvomajske izdaje "Proletarca"? Pozor! Majska številka. Pozor! Ne čakajte s naročbatal do tadnjega. .Do 25. aprila morajo biti le vta naročila tukaj, tako da vsakdo dobi liste sa prvi maj. Naročite takoj I V vsa ko večjo naselbino mora najmanj 1000 iztisov. Cene eo sledeče: 10 lstisov 46c; 86 lstisov $1.00; 50 istieov $1.86; 75 istisov $2.60; 100 Istisov $3.26; 200 lstisov $5.60; 300 lstisov $8.00; 400 lstisov $10.00; 600 lstisov $11.60; 1000 istisov $19.00. • [1 ' Tukaj je kupon in vsakdo ve, kaj mu je storiti. tJPBAVNIiTVTJ PROLETARCA", 2146 Rine Isl. Ave., Chicago, IU. Sodrugl:—Polil j am $......... sa.....4... istisov MAJSKE ŠTEVILKE "Proletarca". T**"*'1 .V ' d* Ime........................................................... Naklov .............................. Hacket» Pa. 6. aprila. CelJ ureituištvo proletarca ! ' i Priloženo je $1.00 za 25 iztisov mtajiiiške številke "Proletarca", katere naroča naš klub št. 29. J. 8. Z. za propagando, da se čim-preje zbudi kraljraatjaževa vojska. ki sedaj še spi spanje pravičnega. Predno je prišel "Proletarec" v svoji petletniški obliki sem^sj, ni imel mnogo uplrva. za tem pa je bilo boljše. Seveda so eni še daues trdovratni in pravijo: kaj mi če "Proletarec". jaz moram vseeno delati; mislijo namreč, da je kje na svetu list, ki odpravlja delo; drugi spet pravi, kaj bom dajal denar, Proletarec bo postal bogat. Ko sem enemu od teh ti-čev povedal, da je dr. "Rdeči Prapor" darovalo nekaj za podporo štrajkarjem v Westmore-laud Co. se je pa odrezal: kaj pa dajete podporo; stem le ljudi ptnlpihujete, tla nečejo iti delati. To so vam pravi "sukers". Na takih • le "sukerjih" stoji današnji kapitalizem. Tile "sukarji" modrujejo po navadi takole: en gospodar moral biti, kdo bo dal pa delo. Čudno se mi samo zdi, da take le pasje nature ne obžalujejo, da se ne rode eni ljudje z bičem v roki, drugi pa z jarmom na hrbtu. Jaz bi privoščil takim knikar-jem prav velik komat. Jaz sem za gospodarja — dobrega gospodarja, in tudi vem, kako mu je ime; to je 8ocializem Kdor se boji tega gospodarjs, ta je ali neveden ali pa neče tega gospodarja kapitalistične nature zato menjati, ker mu nese in ker ima veselje nad trpljenjem otrok in žena delavskih slojev. Zato pa delavci, kvitajmo sta rega gospodarja — požrešnega in brezčutnega kapitalizma, in pojdimo v službo pravičnega socia lizma. Želeč, da bi majniška izdaja odprla mnogim oči, pozdravljam vse socialiste. , Anton Mrak. niJi «vtgih razmer. Delavci »V — seveda ae vsi — sami kn^j morajo garat za malo plačo in ^ so slabi' časi. Govori se o slabih časih, jtz p*' pravim: neumnost; slabi časi • samo pri delavcih, kapitalkrti \ majo frdamano dobre čase in «ieer vedno enake. Ta besed« pomoli in je ustvarjena torej le ze dela?. Ampak nekteri delavci mklij», da je tako odredil sam bog ko je stvaril svet; zato radi trpi tukaj, da bodo na iin.-m svetu" imeli ocvirke in bolj zabeljene žgance, pa močnik; ne vidijo pa. da božji agenti vlivajo ocvirke m > piške že na tem svetu. Jaz ne bi imel nič proti temu, če je komu všeč biti na tem svetu zato suženj, da bo na drugem lahko jedel ocvirke na žgancih, protestiram pa vedno, kadar moram radi njegovega suženjstva biti zasužnjen tudi jaz in tisoči z menoj vred. In to je tisto, ki nas navdaja, da zbijamo misli iz tacih trdih buč o ocvirkih na žganeih tam gori, veukaj. Dokler to ne zbijemo, nc bo drugače. — Vsem delavcem en vesel 1. majnik' Prank Šetina. Maryville, Hl. Cenjeno uredništvo Proleta'rca! Zakasnil sem bil z mojo naroč nino, kar mi bodete oprostili, ko jo spet obnavljam. Med tem časom sem bil namreč z družino na potu iz Maryville v Navlor. Mi-sonri, kjer sem kupil posestvo in tam naselil družino. Sam sem se zdsj vrnil v ta kraj,, da še eno leto garam in služim denar — seveda največ kapitalistom — ker si v dobi osmih let nisem mogel toliko prihraniti, da bi si splačal novo posestvo in d» bi ostal doma. s* bom moral pritegniti za par avtomobilov in pasjih ovratnikov, posutih z diamanti ki jih nosijo psi kapitalistov. Veseli me, da "Proletarec" napreduje. saj je edini politični de lavski list v Ameriki, ki odpira delavcem glave, da zamorejo dobiti prave pojme o uredbi sedanje družbe. MarKikterenru je že odprl oči. in mnogo trdih, kakor beneški hrast, glav, je omehčal. Toda veliko jih je še, ki se ga branijo z vsemi štirimi; ki nimajo poželenja po boljših razmerah, več kruha za otročiče, več časa za izobrazbo in sploh več svobode in p ros viti en j a. Vem, da je to delo težko in samo veseli me, da so ljudje, ki so tako požrtovalni, da imajo to 11a skrbi. Bravo, tovariši! ■I/c tako naprej; zavedajte se. da imate že precejšno četico za seboj, ki je vedno pripravljena priskočiti na pomoč, kadar jo pokličete. koncu pozdravljam vse zavedne delavce, najbolj pa dragega "Proletarca", kateremu želim najlepše vipehe. Tudi jaz se bom potrudil, da pridobim nove naroč. nike. Tukaj nas je osem družin, in od teh i ms jo štirje "Proletarca". V kratkem se nadejamo no-vodošlece\ — rojakov, in tedaj bom gledal, da se kteri naroči nanj. Juri Plahutnik. Pripravljate se na proslavo 1. majnika J Ali ste že naročili večje število iztisov prvomajske izdaje "Proletarca"? Yale, Kan* 10. aprila Cenjeno uredništvo Proletarca! ■ Prosim priobčite v Proletarca tiole: . Z delom gre pri nas bolj počasi. tako Jcot po celi "Maleriki". In tako bo Slo — ali pa Se slabše dokler ne bodo delavci spremi Cleveland, Ohio. Sodrug urednik! Znano vam je, da urednik "Cl. Am." se dela zelo učenega. Sko-ro ne izide številka "Cl Am..', da ne bi čitali kaj o socialistih. Ti prešmentani socialisti delajo u-redniku 'Cl. Am." toliko skrbi. Ali se boji za^ kšeft, ali pa da ne bi njegovo premoženje razdelili, saj njegova knjiga o socializmu menda tako uči. Pred nekaj tedni smo črtali v "Cl. Ara." Komunizem; kje je staknil ta učenjak tiste stare komuniste, ko «o živeli pred tisoč leti! To je bilo za počit. Gotovo je Čital v kaki Pavlihatovi knjigi o komunistih. Ubogi učenjak menda ne ve, da živimo v 20 ste-let ju po Kristu. Oni komunisti se živeli pa ravno toliko pred Kri-stom. Ali ni to smešno! . Da se ne bode smešil v .javnosti, mu svetujem, da naj si kupi kako knjigo o komunizmu novejšega časa. Saj mi Slovenci vendar nK smo kar 4 tisoč let zadej m drugimi narodi. Vse njegovo brbljanje proti Kamunistom in socialistom je e-dino le bav-bav, naj bi se držti svojega starega kopita o čemur je poučen, da bi se ne bilo treba pečati s človekom, ki je mrtev za razredni boj. Urednik in solast-l nik "Cl. Am." je edino za kšeft, nikakor pa ne more reševati delavskega vprašanja, ker ga ne razume. V štev. 11. t. L zopet piše "Nova stranka", katera bode pobijala socializem. Omenja tudi, da ji bode šel Tcdy na roko. V Aust-riji so tudi ustanovili tako stranko. to so krščanski socialisti. Kaj so pa dosegli! — Popolnoma nič: nekaj kimovcev imajo še, voditeljev črne garde pod seboj, da jih farbajo. V isti Številki poroča "Social-demokratični terorizem." Na isto poročilo naj mu bode povedano kot praktičnemu katoličanu in uredniku "Cl. Am.", da v Austri-ji in Nemčiji so skoro povsod, ali vsaj po večjih mestih organizirani livarji kot v strokovni organizaciji "Eisen urni Metalarbeiter" in kot taki so socialisti. Ako pa ni bil dotični organiziran, so delali posilno, da so ga spomnili; ^ in kot taka organizacija podpira » svoje sodruge za časa brc z posel- J nosti in na potovanju. Vedi pa, j «la so mi razmere v Avstriji in i na Dunaju bolj znane, kot ured-1 niku "Cl. Am." Da bi urednik "Cl. Am." pri- « držal več svojih rojakov delav- J cev v temi in nezavednosti, ob- 1 enem se ps prikupil farovžu in t kapitalizmu, brska povsod in se zaletava v socialiste, nikdar in nikoli pa ne pove, kako bi se rešil delavec iz noti nženjskega jar- j ma, pa gode budalosti in s tem se stneši v javnosti in očitno kaže, da on je za to, da delavec o-stane to, kar je danes, to se pri-vi. da ga še nadalje kapitalist «• korišča. Kdor se zaletava prati | socializmu, on je prijatelj kapiU- ** - - ^ u-« X f^F in mu pomaga, da se dela-organizira. On je zato, d« delavec modem suženj. Inik MCI. Ara." naj bi ven-enkrat povedal, kako bi se I^H priti «to osvoboditve izpod U5VLECEK SKLEPOV Z ODBO c-<• v •:• v* *•><..;. ROVE SEJE JUaOSL. soc ZVEZE DNE 1«. APRI lističncga jarma. Ali z mojo, ali a kakim žegnomT Moko bi delavci^ celega sveta li na kolena pred milijonarje! \a zadnji odborovi seji Zveze T, da socialisti se borimo z Vb- je bilo rešenih vež važnih točk, to je naše orožje; naši na- tičočih se agitacije in napredka irotniki pa: z mečem, puško, Jugoslovanske socialistične Zve-l kapitalom in poleg imajo ze, v Ameriki. Kni sklepi se obja-pelno plačanih p roti agitator- j v i jo pozneje, r. Svetujem ti, da piši kar^o-j Odboruiki so bili navzoči: To-1 ca svoje podrepnike. Sociali-: mo 1 Wnir, Frank IMovič, B. R. pa puati pri miru, ker ga ne Savfa, Katarina strahota, Spaso-rmeš. Ako si pa toliko učen, je Markovie, John Delia, St. Sto-vendar enkrat piši, kako bi ae janovfe in P. Petrich. »sli te kapitalistične more. ) Med drugim ata se vzela na-Ako bodeš še brcal po tvojih znatfle odpovedi gl. odbornikov rteh, dobiš zopet primeren od- sodr. J. Petriča in St. Zlodija, >vor, | vsled odpotovanja; njiju mesta iivela Jugosl. Soc. Zveza in so- sta izpolnila sodr. Fr. Udovič.i&ot liri! Clev. socialist. Cleveland, Ohio. rug urednik Proletarca! Akoravno imamo v Clevelandu plo vreme, tako da bi se lahko elslo na prostem, kljub temu pa narašča armada brezposelnih. Seveda se nekaj dela na železniških križiščih, toliko, da delo popolnoma ne počiva. L Pred zimo je pisalo kapitalistično časopisje, da na pomlad bo na mah za več tisoč delavcev dela: no, katero pomlad, to je vprašanje. Po tovarnah se tudi slabo dela, kot po navadi: kapitalisti samo obetajo in pa norce brijejo iz ubogega delavca. Kaj njih briga, ako delavec in njegova družina strada. | To se ne bo spremepilo, dokler bode vladal krivi,.,i ni sistem m dokler bo toliko me-T J setarjev za kapitaliste in njihove agente, tako dolgo bo delavec o-stal modem suženj, tako dolgo se bodo množili samomori radi bede. Delavci in njjh družine bodo stradale in lakote umirali, ropi in poboji se bodo množili, na eni Strani se bodo kupičili milioni, na drugi strani bodo pa stradali in počasi umirali milijoni delavcev; njih otroci bodo hodili razcapani in lačni. Dam za dnem kitamo take in jectnake stvari; vendar se dobijo še delavcj, kterih udi se ne izbistri in se ne pridružijo svoji delavski stranki, svojemu razredu, pač pa tavajo kot slepi in gluhi v človeški družbi. Zepet se dobijo ljudje, ki hočejo biti učeni, ali so se vsaj nekaj u-Čili. in ti zadnji se poslužujejo vseh srecfetev, samo da živijo na stroške onih, ki bi jih morali poučiti ter jim pokazati pravo pot, kje je rešitev in konec te prokle-te mizerje za delavca. Clevelandaki delavci, naročajte se na "Proletarca" in socislistič-ne knjige. Citajte pa tudi one sta-rokopitne časnike in, jih primir-jajte z našim delavskim listom "Proletarcem" ki kdor je toliko pri moči, da stoji sam na svojih nogsh, bode razumel, da ni rešitve za delavca drugače, nego da stopi v vrste delavske socialistične stranke. Podpiraj in agitiraj in naročaj Časopisje, ki tebe in tvoje koristi zagovarja, pristopaj k stranki, kjer se zbira armada tvojega razreda ! . A. K. Rev. So jar je prav po srednjeveško s "sv. Pavlom" — preklel socialiste. Ha, ha, ha, ha, ha, ha, Jba, ha. lia. ha. ha. ha, ha, ha, ha asaaaaaa!!!!!!!!!!! Boržuazna pravica je zahtevala svojo žrtev, .Tnles Durand. tajnik strokovnega dručtva za pristaniščne delavce v Havre na Francoskem je postal neozdravljivo bolan na duhu. L Čltsteljem Proletarca je znano, »sj smo poročali Že večkrat o celi ladevi, da je bil Durand po nedolžnem obsojen na smrt, kasneje pomiloščen na sedem let ječe, Se kasneje pa kot nedolžen Človek izpuščen iz ječe. To kruto pregsn-jsnje francoskih kapitalistov je vplivalo toliko na njegovo du#o, da se mu je omračil duh. Taki dogodki morajo vplivati na vsakegs delavca, da gre s podvojeno silo na delo za strmo-glavljenje kapitalističnega gospo. dsrske»sel prevzame. Sodr. Lučič se je izraizil, da hoče zagrabiti za vsako delo, da-si je po poklicu strojnik, da tako pomaga soc. gibanju v Minnesoti. Dalje se sklene, da se objavi za ključeno poročilo gl. tajnika o gmotnem in moralnem stanju krajevnih skupin J. S. Z. odkar obstoji Zveza, pa do 31. marca. Glede štrajkujočih članov Zveze v Westmoreland Co. od št. 43. v Adainaburg, Pa., se na njih uprašanje o znižanju mes. prispevkov vsled štrajka, sklene, da plačajo v naprej le po 5 c. od čla- ke marke. V slučaju pa, da ima gl. stan soc. stranke kakšne posebne marke za štrajkujoče ali brezposelne člane, ne plačajo člani omenjene skupine nobenih prispevkov, ter dobe dotične znamke brezplačno. To zadevo reši gl. tajnik. Iz tajnikovega poročila o denarnem stanju je razvidno, da je imela Zveza od začetka januarja t. 1. pa do 15. aprila $475.40 dohodkov in $332.45 izdatkov; gotovine istega dne je bilo torej $142.95., Narodni odbori dobe po 3ct.' kot povračilo iz skupne blagajne : slovenski za februar $10.71 c., hrvatski $11.38, srbski —.79; — za marec pa: slovenski $14.25, hrvatski $10.05, srbski —. 12 ct. Gl. tajnik ima ob zaključku šti-rimesečnih računov pozvati nad-, zorni ockbor, da pregleda račune in knjige. Konečno se je razpravljajo tudi glede skupnega picknika, ki ga prirede vse socialistične organizacije v Cook County dne 18. junija v Riverwiev Park in katerega čisti dobiček je. namenjen socialističnemu časopisju v Cook County. PRVI JAVNI LJUDSKI SHOD. Slovenski socialistični klub St. 25 v Indianapolis. Ind., je sklenil na svoji izvenredni seji dne 6. aprila, da se priredi v nedeljo 7. maja ob 3. uri popoldne v dvoTani Antona Hvalice 717 N. Warinan A ve., JAVEN LJUDSKI SHOD, v namen agitacije in ponka socialističnih idej med Jugoslovani v Indianapolisu. Ta shod bo služil zlasti tistim, ki napačno tolmačijo socializem. Ta dan torej vsi na krov. Zs socializem, Filip Godina, tajnik. Splošen pregled. Nemčija, ki zelo surovo postopa z avstrijskimi delavci, ki hodijo iskat dela v Nemčijo, bi se kmalu sprla s portugalsko republiko, ker je odgonskim potom poslala preko meje nekaj i4 nebeških nevest," ki so bile slučajno podanice Nemčije. Mi nismo prijatelji odgonske-ga voza in ga ne privoščimo tudi najbolj zakletim nasprotnikom. V tem slučaju pa pravimo, da Nemčija ni imela pravice protestirati proti odgonskemu vozu, dokler ga v Nemčiji rabijo proti delavcem. — V Bruselju so ameriškega inihonarja Brandretha zaprli in obsodili dve leti ječe zavoljo va-ga ho ud a že. Brandreth je prišel slučajno v denarno zadrego in ni mogel poravnati računa v hotelu. Hotelir ga je naznanil sodišču in posledica je bila, da so ga zavoljo vagabondasU* in sleparije obsodili na dve leti ječe. Seveda Brandreth je sedaj po prizadevanju ameriškega konzula^ prost. Mi priznamo, da se je milionar-ju zgodila krivica. Ali ameriška kapitalistično časopisje, ki se sedaj zgraža v dolgih člankih, ker je milionar sedel v ječi, vselej konsekventno molči, kedar se godi krivica inozemskim delavcem v ameriški republiki. Vbogi delavec, ki nima denarja, ne razume angleiko, nima prijateljev in pride ameriški policiji v pest. Gorje mu! Posebno pa v dobi štrajka nastopajo ameriška policija in pinkertonci tako bar-bariono napram inozemskim delavcem, da se kaj aličnega vrši le še v Rusiji ali kaki aziatski sa-trapiji. • • * — Glavni pravdnik ameriške priznava, da obstoji denarai trust. V finančnih krogih pa kroži misel, da je treba hitro izvršiti nekaj, da bo trust varen pred zakoni, ker se bojijo preiskave s strani kongresa. Denarni trust se je rodil v oktobru 1907. Ko je nastala panika, ki so jo zakrivili finančniki s pretirano špekulacijo, je šel J. P. Morgan ns. «delo, da ojezi krizo. Seveda niso Morgana pri tem delu vodili patriotični čuji. Morga-nu se je šlo za kožo. Kriza ni mogla dozoreti. ne da bi vzeia vrednost Morganovim vrednostim papirjem. Mnogo njegevih delnic je bilo v taki nevarnosti, da bi se spremenile v papirnate zvezke in odpadke. Morganova finančna skupina, dasi bogata ni imela toliko vrednostnih papirjev, kot je potrebno kupiti jih, da bi ponehala kriza. Potrebovala je moč dveh drugih finančnih skupin, na čelu kojih so Rockefeller, oziroma Kuhn, Loeb Co. Zadnja tvrd-ka reprezentira sploh le smeriške lastnike ameriških vrednostnih papirjev. Zadnji dve skupini pa niste takoj priskočile Morganu na pomoč. Bile so dolgotrajne razprave med tvrdkami. In ko so se potapljale že vse tri tvrdke, so se se le zjedinile. Po tej skušnji, in ko je bil denarni trg zopet v redu, se je Morgan potrudil združiti vse tri finančne skupine. Danes nepremagljiva kapitalska sila vlada denarni trg in trgovino. In da se znebijo vsake konkurence, pri-klopijo trustu vsak večji denarni zavod. Kedarkoli je kteri večjih denarnih zavodov v zadregi, tedaj pokličejo na pomoč Morgana. In posledica? Denarni zavod se priklopi trustu Kjer pa ni take priložnosti*, pa prakticirajo staro navado, ki se zrcali v tem. da podkupijo večino delnic. Kjer pa tega ni mogoče »vršiti direktno, pa denarni zavodi postanejo nekakšni vazali trusts. ni to navadim trgovina s človeškim mesom. Ali prebrisani konjski meeetar-ji, ki tvorijo ogrsko vlado, so ili še dalje: Zdaj so napravili pogodbo s raznimi parvbrodnimi družbami, da bodo želi povsod, tudi tam, kjer se izseljenci niso poslužili parnikov Cunard družbe. • * • • Pripravljajte te na proslavo 1. majmka! Ali ste že naročili večje število iztisov prvomajske isdaje "Proletarca "t • • a — V Canillas de Aceituns, v provinciji Makga na Španskem so proglasili republiko. Canillas de Aceitune ima le 5000 prebivalcev. To je vzrok, da se bo težko obdržala republika, ako se republikanci ne dvignejo nakrst po celi Španiji. • . • — Pred tremi leti so v državi Main obsodili petnajstletnega dečka v dosmrtno ječo. Vbil je ne-kegs drnzega dečka, ker mu je deček grozil, ds ga vbije. Sedaj je ossrečni ' deček umrl v ječi. Opešale so mu moči! Tako čitamo v kapitalističnih listih. Resnica je, da je deček zvršil uboj. Ali petnajstletni deček ni-me tako razvite pameti, da bi se zavedal zločina, ki ga je zvršil. Le hinavci, ki so v svojem srcu največji grešniki in zločinci, trdijo in sodijo nasprotno. Ako bi petnajstletni deček imel milionar-ja za očeta, bi se mu ne skrivil niti las na glavi. . In to imenujemo dandanes pravico l • • * 'V — V Cincinnatiju je sodnik priznal mlsdemu dekletu, kateri je stroj utrgal dva prsta na desni roki, en dolar odškodnine: za vssk prst 50 centov. Radovedni smo, kaj bi dotični salomonski sodnik rekel, če bi njegovo hčerko dohitela taks nezgoda. Ali bi tudi v tem slučaju rekel, da je vsak prst vreden le 50 centov t VABILO NA Veliko Veselico Z Razvitjem Zastave, ktero priredi Društvo Slovenski Dom št $6 8. N. P. J., v Chicago, lil V nedel|e dne 21 Aprila t h v prostorih Narodne Dvorane, Veselica a* začne od B ari popoldne in sicer s sledečim vtporedom: (XI 1 ure do 2 m bodo viprejeraala društva. Potem bo slovesiti obkod, raivitje zastave, pozdr&vljalni govori, pftje in druga zabava. — Naj nifcdo ne zamudi te lepe prilike in naj pride pogledat bratsko slavnost vsak »obrat, sestra in vsak rojak ali rojakinja. Vstupnieo se dobe v predprodaji povsod, na dan veaelice ps pri blagajni. Slavnost obeta biti izreduo lepa Zato ne zamudite priti. Za izvrstuo postrežbo bode ■krbel ODBOB. Importiran starokrajski tobak vsake vrste za cigarete, pipe in žvečenje. Importiran e oigare in cigarete. Vse pristno in po zmernih cenah. VAC. KROUPA, 1225 W. 18th St. Ohietco. Ili L STRAUB URAR 1010 W. 18th St. Ohicaffo, Hi lin* veéjo udogo ur, renkte, prst* not i« drugi k drago tla. Isvriuje fcMl vsakovretua popravila e tej stroki p« selo a i ¿ni ObiMiU gal POZOR! POZOR! IG. KUSLJAN GOSTILNIČAR 221-1 tt Avt„ Milvsukse, Vit. Ina ii»|boi)* |>1)»4* ia v »do o pripravljen uri-grts»k, po iMcralb o*n»h.- Lok»iul lu potujoli roitki dohrudoilil Dr. W. C. Ohlendorf. M. D, ¿¿ravnik sa notranje bolščal t ,rn ' »r in nifPtlnllr leiravniika preiskava brespiaftao—pi* tati ja 1« »davila, 1M*-M Blas T si s M A vs., Ofaicag*. Za da» uro: Od 1 ds I po po t Od T do 9 sveder. Is vsa Ckieag» »ivedi bokiiki saj ptšsfto slov« Naznanilo. Občinstva naznanjamo, da je naša pomladanska saloga moških in deškik obisk z novo zalogo spopolnjena in sieer z novim in zadn^ mode blagom najboljše kakovosti. v Pridite in poglejte! J. J. DVORAK & CO. _ 1803-55 Blue laland Ave. ? edini izdelovalec unijnkih oblek in prodajalec na zapadni strani Chicage. NAREJENE OBLEKE. Želimo tudi seznamiti občinstvo z našo veliko zalogo po meri narejenih oblek, zadnje mode v meetu za svoje blago jamčimo, ker vemo, da je však naš odjemalec zadovoljen, kdor nas obišče. ČEVLJI! Pridite in oglejte si našo veliko zalogo unijskih čevljev vseh vrst in kakovosti. J. J. DVORAK, lastnik. SODRUOI! Vsak socialist bi moral naroČiti 1' PROLETARCA,'' kajti list ii-vi samo od svojih naročnikov. Vsak socialist bi moral širiti "PROLETARCA", kajti to je prva nalog» naše stranke. Vsak socialist bi moral točna plačati naročnino za "PROLETARCA," ker le na ta način m zamors osigurati napredek našemu listu. Za dobre fotografije VABILO na majniško veselico, katero priredi socialistični klub v Tale, Kans. dne 1. maja ob 3 uri popoldne, v dvorani sodr. Anton Ru-parja. Igralo bo 6 godcev, kar znači, da bo godba prvega razreda. Za dobro pivo, smodke, sodo ▼odo in ostalo pijačo bo preskrbljeno. Vstopnina sa moške 50c.; ženske so vstopnine proste. Tickete se bo prodajalo 6 sa 25c. Ker je 1. majnik delavski praznik naj torej nihče ne zamudi te prilike. K obilni udeležbi vabi ODBOR. Napoleonove besede. Ko je bil Napoleon vprašan po vzroku svojega uspeha, je rokel: '"Svoja načela izpeljujte prav, vs»* drugo je postranska stvar." To je resnično pri vsakem podjetju v našem življenju, posebno če bolezen obišče fias dom.. Zasle- — Sojar je nekoč govoril pri seji dr. Slavija, *t. 1. 8. N. P. J. V govoru ga ni nihče motil. — Kaj bi neki dejal Sojar o S. N. P. J., če bi mu kdo zagnal gnjilo jajce t Bi dejal: Čast mu It dujte vzrok istej,' in v ponajveč Ako Aldricheva finančna pred-1 »lučajih ga najdete v svojem pre Pripravljajte se na proslavo 1 majnika! Ali ste že naročili večje število iztisov prvomajske izdaje "Proletarca"? . Priporočajte in Širite jugoslo-vansko socialistično časopisje v Amiriki: "Proletarec", "Radni-Čka Straža", "Svjetlo", "Ns-rodni Glas". loga postane zakon, tedaj bo ta trust kontroliral vsak dolar v a-meriSki republiki. Vzlk» tej nevarnosti pa ameriško ljudstvo ie spi in voli svoje klavce v postavodajne zaatope. s s — Ogrska vlada trži s svojimi izseljenci. Leta in leta je imela pogodbo s parobrodno družbo nard. Zduj je pa napravila -pogodbo z raznimi parobrodnimi družbami. * S Cu vlada bavnem ustroju. Potem veste, da je najzanesljivejše zdravilo v takih slučajih Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Začnite ga takoj uživati, in vasa bitka bo dobljena. Kadar koli 'telo oslabi ip navadna slast izgine, kadar vas nadleguje glavobol, zapeka, kol-canje, Sčipsnje i nkrč, vas Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino najhitreje in stalno pzdravi. Ne vsebuje nobenih škodljivih dobropoznanemu fotografu, ki izdeluje vsakovrstne In na|!lne|še slike: otroke, družine, skupine, ženitve in društvene skupine. Fotografira tudi zvečer po naročilu. 14381440 BLIE ISLAND AVE., CHICAGO. NA VOGALU 14. PLACB. TBLEFON ČAKAL 287. üstanovij"*jío isti. Skladišče čevljev za dame, molke in otroke Domača tvrdka Izdeluje nove čevlje po meri in prevzame vsa popravljalna dela, spadajoča v čevljarsko obrt! Za obila naročila se priporoča si. občinstvu JOSIP JECME1MAK, lastnik 1831 So. Centre Ave.. Chlcsro. III. NAJBOLJŠA KUHINJA! Billiards, Pool Table» Jedi pripravljene po domača. P. Perič, trn w. i8.i Prenočišča za polnilce. Odprto po dnevi in po aočl. St., Chicago, III. emuu 240s primesi niti navadotvornih lekov. "unard družbo se je pogodila : marveč je izdelano iz grenkih ze-, da ji jamči vsako leto za; lieč in čistoga vins. V lekarnah, 30 tisoč izseljencev, naobratno je Kemični laboratorij: Jos. Triner. pa družba morala plačati vladi 1333—1839 So. Ashland Ave., za vsakega izseljenea 10 kron. Ali Chieago. TU. ALOIS VANA — izdelovatelj — sodovlce. mineralne vode in rtz-ntb neopojnfh pijač. 1837 So. risk SI Tel. Oanal 140* Jako važno vpra&jfl|e? "Ali sem že poslal saoetalo ročnino na "Proletarca"! 6* net — . ' * I Mt O L K T A H K C Pravzaprav j« smrt najindivi-dtralnejši dogodek v življenju člo vokovcm, in ne bi ameia imeti prav nobenega socialnega pomena — kajti za vsakega umrlega »t poraja obilo nadomestka in število ljudi ae vendar ne «krčuje. Vkljub temu pa ae je posrečilo klerizijam vseh konfeoij, da ae je amrt posameznika razblinila aa dogodek socialnega pomena. Pričeli so na ta način, da ho "dušni paatirji" proglasili za eno svojih dolžnosti, da odvzamejo smrti njeno strahoto — kar je polagoma postalo prav hiNfJaa naloga vse klerizije. ~ Ta je bila namreč vedno pripravljena, da oskrbi posamezniku "•rečno večnost":toda le pod gotovimi pogoji, ki jih je narekoval njen lastni interes. Samo oni, ki se je udanega izkazal kleriziji, je smel upati na paradiž: kdor pa se je upiral, so mu grozili a peklenskim breznom in s hudičem. Če pojmujemo življenje plemena kot naturen proees, obstojajoč iz večnega nastajanja in premin-javanja, pa izgublja smrt vao strahoto tudi brez pomoči klerizije. Kajti s smrtjo se neha za posa-meznika V8e — prav vse. Postane prah in pepel in ae vrne v splošno večno i/prem in javo snovi ¿ature. To preprosto, tako jasno resnico so klerizije vseh koufesij iz-kušale že od nekdaj zatreti z vsemi možnimi sredstvi: naravno, kajti smrt rndividija je zanje eden najizdatnejših virov dohodkov. Če človeka navdate a "peklenskim" strahom pred neskončnimi mukami onega sveta, pač rad žrt-vHje vse časno premoženje, ki ga itak ne more vzeti s seboj v večnost, da odkupi "blagor svoje duše". Ta ^običkanosni obrt zvršu-je od nekdajiin povsod klerizija. Zaradi tega je ni treba niti preklinjati. Njen metier je bai tako opravičen, kot vsaka druga "poštena" obrt1. Ustreza potrebam ljudi, katere dejanski obstojajo in prejemlje zato sINmo mezdo. Saj je dušno pastirstv^prav tako koristna delavnost kot vsako drugo opravilo, ki lajša in zadovoljuje slabosti in potrebe človekove. Da temelji na neresnici, nič ne de. Sicer pa —r potreba po religiji ni neresnična, marveč je jako reelna in tudi groza pred večnostjo je le preistinita> Ako se tudi tedaj ti potrebi ustreza a sleparskim ho-kuspokusom: aato si zadoščenje nič manj vredno; in če se preganja strah pred večnostjo» z raznimi prevarami, je odrešenje od strahu vendar reelno dobro. Dušno pastirstvo je torej kot poklic naturen produkt naturnih razmer in osobito nature Človekove. Ali se to izpremeni, kot upajo optimistični svobodomisleci? Resnično, nepotrebno je, ubijati si glavo o bodočih tisočletjih. Samo eno moramo zahtevati že danes, da naj dušnega pastirstva postaja deležen samo, kdor občuti religiozno potrebo in si želi dušnega pastirstva; za druge se ni trebi brigati. Protikulturno pa je, da ae države poslužujejo klerizije za svoje posebne smotre in silijo moderne inteligentne ljudi, da sč podvržejo vsem konsekvencam; ki izhajajo od cerkev in kultov, vzdrževanih od države; to je hudodelstvo proti človeškemu duhu, kateri se razvija m se mora razvijati prosto po naturnih zakonih. Države varujejo cerkve, pa o-virajo ta prosti razvoj človeških duševnih sil, ki ga natura zahteva in ki bi ga morale pospeševati in mu biti naklonjene — kakor bi bila njih dolžnost. - > ' Religija kot* taka je pač opravičena in celo ž njo združeno dušno pastirstvo in klerizija. Po drugi strani je država kot taka opravičena kot braniteljiea pravnega reda. Toda kar je dandanes neopravičeno in kar bridko bije v lice vaem pravičnim zahtevam napredne kulture, je zveza države m cerkve. V prvotnih časih na pr. v orientalskem starem veku je bila taka zveza lahko koristna. Tudi v Evropi, kjer se je v 6. stoletju, najpreje na Francoskem uresničila, je lahko imela svoj globoki pomen. Kako naj bi ae bila vlada Frankov, ustanovljena i ognjem in mečem, trajno ohranila zgolj z fizičnimi nasilnimr sredstvi! Po pravici se je to zvitemu naailniku Klodvikn zdelo pomisle- ka vredno; Že tedaj je bila Fran- dokazal, da dve deklici, ki ste de-cija "vredna ene maše", in zveza lali v devetem nadstropju* niate Klodvikova z Rimom je postala mogle vbežati, ker ao bila vrata odslej vsor vsem krftčanskim ev- zaprta. Del vrat, na katerih je ropejskiin državam. Saj so bile zapah zapahnen, so rešili iz po-vse ustanovljene i ognjem in me- žars. čem in so se morale treeti pred ! Mi se gotovo ne veselimo, ke-sovraštvom podjarmljenih ljud- ( dar kdo mora v ječo. Povemo pa stev; niso se torej nikoli mogle odprto, da je skrajni čas, da ob-prav veseliti svojega gospodstvs,1 sodijo nekaj podjetnikov v težko ker so pogrešale zavesti varnosti.' ječo, ki is poirešnoeti do denarja V takem sitnem poloiajn se jim stavijo življenje svojih vshiiben-je vsem približala cerkev kot j«-j cev nevarnost. Nikjer na eelem ko dobrodošla zaveznica. Oznan- svetu ni življenje delavca tako po jevala je ljudstvu ljubezen do bližnjega, proglasila maščevalna sredstva za pregrešna, oananjeva-la je, da je vsa oblast od Boga, da pridejo reveži v nebesa, bogataši pa v pekel in več aličnega. Taki nauki za ljudstvo ao bili ceni kot v Ameriki. Najbrž se pa tudi Harisu in Blancku ne bo skrivil las na glavi. Že večkrat smo doživeli in 5i* tali, da je državni pravdnik gro-zil kapitalističnim morilcetn na debelo, da pojdejo v ječo. Ali ve- selo prijetni naailnifrom na čelu dno je ostalo le pri grožnjah -t držav, ki ae niso pomišljali, kot kapitalistični morilci na debeAo na pr. Karel Veliki, poklati v e- ao bili spoznani pred aodiščem ne- nem dnevu tisoč ljudi, da le svojo krivim. oblast utrdijo. Duhovna oblaat je In to je vzrok, da ne verjame-zanje prejemala bogato nagrado, mo, da bodeta Harria in Blank da, zavoljo svojega občekoristne- spoznana krivim, da bodeta «norega delovanja je postala deležna la obleči marogasti jetniki jo- gospodstva. % Nova družabnica pa je postajala polagoma jako vsiljiva. S svojim deležem ni bila nikfdi zado- piČ. • ' o * — Is Montevidaio, ki je v juž- j.,.. * i riciiru, til noameriški republiki Uruguay, je voljna In " v e*l no' v eč * "je hotela ' <*o«la brzojavka, da je sodr. Emi-¡jggtl \ . lio Frugoni izvoljen državnozbor- Z*.....vina evropskih držav jo podanem. !>r Frnjroni je v svoji celoti zgodovina bojev po- Profw",r Da ,ra,Verz,'. 7 svetne oblasti a cerkveno. "Dva ?eo.'.n Je P™ T"T kl * b" meča", ki sta vladala evropakemn , voljen v drzavn. zbor. $soeial>stično gibanje narašča povsod. — Lorimerovo umazano perilo se bo najbrž še enkrat pralo v ki sta vladala evropskemu svetu, sta bila večinoma dve sov- j razni rezili, ki sta se križali v zagrizenem boju. Dasi je pa usoda teh bojev bila jako izpremenljiva: zatiranje, s katerim «ta obe oblasti tlačili lju-, zveznem senatu, odkar je Kohl dstvo, je ostalo vedno jednako. KRat priznal, da je obstal sklad za Kajti v bistvu je bil to le boj za podkupovanje s #1<)0.000., v kate-razdelitev plena: ta pa je bil zalaga kapitalisti v korupcijske izkoriščance — in to so bila ljud- namene plačevali prispevke, stva — vedno enak in je postal; Primer je bil navadni meščan-le vedno večji. In čim večji je po-, «*¡ političar v Chicagi. Včasih je »tajal plen, za katerega sta se pre- K™** tudi proti kapitalistom Ali pirsli obe oblasti, tem težji je bil, kapitalisti so vedeli, kaj pomeni pritisk, pod ksterim so ljudstva ječala. »Dokler slednjič po stoletjih ni postal pretežak tistemu ljudatvu, ki ga je nosilo najdalj, kulturno najstarejšemu francoskemu: v veliki revoluciji je izbruhnila reakcija proti pritisku kot burno požel jen je po "svobodi". Hudo so se reprezentanti posvetne oblasti j njegovo grmenje: poznali so njegov značaj in kmalu je bil njih z dušo in teleaom. Ali neumno je, da se kapitalistični časniki zgražajo nad Lori-merom. Pri obeh kapitalističnih strankah — demokratski in republikanski, smrdi blato od neba. Pri obeh odloča "graft" in obe stranki kupujeti pri volitvah gla- pokorili za avojo stoletja staro,, "^Tf* ljudstvu sovražno zvezo s cerkvijo.. Nič jim sedaj niso koristili drago plačani nauki o ljubezni do bližnjega in o ponižnosti, o blaženost i uboštva, o pregrešnosti maščevanja in blagoslovu odpuščanja. Vihar je zatulil in dolgo pritrjevano sovraštvo ter divja oave-ta sta se mogla unesti le v krivico zatiralcev. Revolucija je zmagala in naposled si osvojila "svobodo" Ko pa so si jo ogledali natančneje, so apoznali, da je bila samo poli tična svoboda. Stare oblike posvetne oblasti, ki so tmčale. so padle; ljudstvo je prišle do vlade; vlada ljudstva, republika se je e-tablirala. in vendar ni bila to prava svoboda ; nekaj tiščečega, irtes-njevalnega, oklepajočega je bilo ostalo, česar si niso znali pojasniti — skrivnostno v temi se plazeča vlada je obremenjala pri vsaki kretnji duhove kot strah, kot mora je ležala na dušah in ni dala vkljub vsi politični svobodi, ds bi bils pognala zavest prave svobode. Dolgo ai niso mogli rszložiti, odkod izhaja ta pritisk v svobodni ljudski državi, v parlamenta-1 rični republiki. Končno ao našli. ' I/ église c'est U ennemi! Ts klic je odmevsl po Frsnciji in najstarejša hči Rima se je odpovedala — ne le ti cerkvi, marveč vsem ' cerkvam. (Dalje prih.) Zgražanje v kapitalističnih časnikih nad Lorimerom je navadno demagogstvo, ki nima drnzega nogradniks: ain bo streljal na o-<*eta ali pa brat sekal brata in sestro. • • • — Že večkrat je marsikateri eodrug. ki je na agitaciji med kmečkim ljudstvom marsikaj slišni in doživel, kar se ne sliši in doživi v mestih, dejal, ds je naše kmečko ljudstvo glede vražever-stva. vere v vodomce in druge zle duhove na najnižji stopinji. Ta trditev je neresnična. Vsak narod ima percentuelno toliko ljudi, ki verjamejo v razne "coprnijeM in druge neumnosti kot slovenski. Ponekod so pa še bolj neumni, kot na Slovenskem, ksr dokazuje naslednji ^ogodek: Neki kmetici v Wagellye na Ogrskem je mož, ki živi v Ameriki poslal 5000 kron. Svota je bila poslana na poštni urad Veliki Bit-tse. Uradnik na pošti ji je povedal. da potrebuje dve priči, ako hoče «fvigniti denar. Kmetica se je obrnila do krajevnega sodnika (nekak župan), da ji pomaga dvigniti denar. Sodnik ji je pa dejal, da zadostuje od njega uradno poročilo, ampak žena ne sme povedati nikomur, da ji je mož poslal denar. O polnoči je v hiši kmetice na-krat nastal ropot in pred njo sta se prikazala dva "strahova": peklenšček in njegova sestra smrt. Peklenšček je prisilil kmetico, da mu je prisegla njemu izročiti 5000, katere je mož tako po krivici dobil v Ameriki, ker v nasprotnem slučaju jo bode vzela njegova sestra smrt. Drugi dan je kmetica z uradnim priporočilom vzela denar. Ker je pa poštni uradnik zahteval vseeno dve priči in ji rekel, da brez prič ne izplača denarja, je kmetica rekla, da ne bo še za dve priči plačevala pot. ker bo morala tako izročiti ves denar pe-klenščeku in povedala je dogo dek. ki ga je doživela o polnoči. Uradnik ji je izplačal denar in n^ da bi vedela kmetica, obvestil orožnike. O polnoči sta zopet prišla peklenšček in smrt. Kmetica je prosila. naj ji peklenšček pusti ves j petsto kron. Ali peklenšček je o-8tal trdosrčen. Izročiti mu je morala vse do zadnjega vinarja. Ko sta pa "strahova" hotela oditi s plenom, su ju prijeli orožniki. Bil je krajevni sodnik kot peklenšček in neki njegov sorodnik, ki se je preoblekel v smr*. 11N ATURALIZACLJ8KI KOK" m Imenuje knjižica, ki j« namenjena za tiste rojaka, ki šele posuti državljani Zed. držav. Zakoni za naseljenca ao čedalje bolj strogi, treba je, da si vsak nabavi tozadevno knjižico, v kteri ae razlaga, kako ae postane ameriški državljan. Knjižica stane 16 ct. s poštnino in se jo narodi pri sodr. Fr. Petri-öu, 1890. So. Oenter Ave., Chicago, DL Sodrug Josip Bratkovič potuje aa "Proletarca" po državi Kansas Pooblaščen je pobirati naročnino in nabirati oglase sa "Proletar-ea" ter ustanavljati socialistične klube. godrugom in čttaUljem priporočamo, da mn gredo na roke. Odbor J. D. T. p. DOBRO SLUŽBO lahko dobi vsak mladenič ali gospodična na železnici ali pa pri 1' brezžičnem brzojavu'Odkar je osemurni delavnik postal zakon in se množe brezžične postaje, primanjkuje približno 10.000 brzojavnih vslužbencev. Začetniki dobivajo $70 do $90 mesečno. Nsia šola je pod nadzorstvom vi šjih brzojavnih uradnikov. Vaem, ki dokončajo šolo a povoljnim vspehom, so službe osigurane. Pišite za podrobnosti šolskemu zavodu, ki vam je najbližji. National Telegraph Institute, Cincinnati, O., Philadelphia, Pa., Memphis, Tenn., Columbia, S. C., Davenport, la., Portland, Ore. Ps navodilu slovanski nice, tolmača is aagl. »lov. iafeko vsaki preprosti človek n«, kakor jo r navadnem tivl priuči, kar je v tej delali trebno ako kole kak boljii odvisno iiveti. Knjiga v platae\ •tane eamo $1.00 in je dobiti V. J. KUBBLKA, 638 W. 145th St., New Nove Pomladanska ▼ vseh najnovejših krojih in barvah •7.SO do $28. "PRESTO" najnovejši patentovanovi p-> krojih Kerseys, Via in Tweed» t vseh barvah moške, dečke in otroke 96.SO do S30j «DR.: 44 ICHTERS PAINEXPELLER proti bolem, revma-i( i in ennkim težavam Najboljšo sredstvo ti zna ti, ohromeli hrbten__ jo DR. RlCh l KRJKV PAIN-EXPELLER. Bolečine ozdravi takoj, zmanjša vnetje in roeharjo in olajša bolečo dele. I)r ' njim iveeer in «jntrai; drgnite se preide lek v koto. Pomaga tako, ranite so s aobro, do — Iz Francije je došla vest, da so se pripetili zopet velikanski izgredi v vinogradniškem okraju. Senat je sprejel zakonako predlogo, da se omejitev meje za šampanjski okraj opusti. Komaj so vinogradniki zvedeli za ta zaključek, so sklicali velik shod v Rpernay. Vlada je takoj odredila na lice mestt 16. dragon* ski polk rn velik oddelek orožnikov. Ali vinogradniki bo jih prehiteli. Na tisoče jih je bilo nakrat na potu v Epernay. V Dizvu so razbili sode v kleteh vinskih ve-letrgovcev. vino pa izpustili v klet. Druga postaja je bila Ay. Vlada je vsled teh izgredov iz-nenadena, vseeno pa upa z vojaštvom po stari navadi pomiriti vi- raznih bolečinah, ter jo n«jboljM sa revmo, giht, vnetje, ohromelo»*, zaprtje, bolečine v bed rih, sa lobohol in nenralgiio. Prodaia m v veeh lekarnah po 25 in SOr. Glejte na sidro pri steklenici — ono vam je isščita.» F. Ad. Richter & Co. 218 PmH St, NBW YORK. 3»*>. ».•:■ J » Zdravlienie v 5 dneh Mrocele ^^^^_^ BREZ NOŽA ^■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■s BOLEČIN Osdravim vsacega, kdor trpi na Varicoeeli, Structuri; dalje ozdravim nalezljivo zantrupljenje, iiv^no nezmoinont, vodenico in bolezni tito^ih se moških. * ' Ta prilika je dana slanti tistim, ki so izdali le velike svote zdravnikom ne da bi bili ozdravljeni in moj namen je, pokazati vsem, ki ao bili •dravljeni po tucatih zdravnikov, brezuspešno, da posedujem le jar| edino uredotvo, s katerim zdravim vspeino. Popravite Vaie zdrav|e Pridite v moj urad in govorite zaupno. Oovorimo vne jezike. Dobili boste najbolj** nasvete in prednosti, ki sem si jih iztekel v moji 14 letni praksi kot specialist v boleznih pri moftkih. fe je upanja v vaAi zadevi, vam pojasnem, kako se treba zdraviti. . Osdravim positivno ftelodec, pljuča, ledlce in neprilike v Jetrih. (Za neuspešno zdravljenje ni treba plačati). TAJNE moške bolezni zgnba safo»a. frleiai v Stara navada je zdraviti rev matizem, trganje po udih, neural-gijo, zvinjenje itd. z Dr. Richter-jevim "Pain Ezpeller". Pravi Pain Ezpelltr se dobi tudi v A-meriki v aleherni lekarni za 25 centov steklenica in se spozna po varstveni znamki s sidrom. Pri kupovanju je treba na to paziti. 8 AiAiSi AtA.â AiA.Ai Slovencem in Hrvatom priporočam svoje moderno brivnico. FRANK ZORNJAK, 1837 So. Centre sve., Chicago, 111. ■o f'f'f'f AVSTRO-AM ERI KANS KA Črta. Najpripravnejia in nsjeonejfta poro brodsa črta sa Slovenes in Hrvate. Reg«Urna vožn|a medlNew-Yorkom, Trstom In Reko. s Brsi poitni in novi parobrodi 0 aa 4va vijaka: Martha Washington, Laura, Alice, Argentina In Oceania Druge nove parnike, ki bodo vozili 19 milj na uro, gradijo.—Parni ki odplnjo-jo is New Yorka ob sredih ob 1 popoldan in is Trsta ob sobotih ob 2 popoldan proti New Yorku.—Vsi par-niki imajo brezžični brzojav, električno razsvetjavo in so moderno nrsjoni. —Hrana je domača. — Mornariji in zdravnik govorijo slovensko in hrvatsko. Za nadalne informacije, cene in vozne listke obrnite as no naie zastopnike ali po na: PHELPS BR0SS& CO. 6n'l Agl't, 2 Washington St., Nn Torti. z debe Zastrupljen)« in vseh drugih kolnihl bolezni, kakor priAčeJ lucije, onemoglost itd. Ženske bolezni beli tok, bolečine v oza-ture, f(arje, otekline, po-d ju in druge orgnnskej bolezni zdravim za stal- ledicah is jetrih zdravim hitro za stalno in tajno. 2ivčene onemoglosti, slabost, napor, zastrupljen je in ' /.guba vode. PLJUČA naduho. Bronehitis, srčne bolezni in pljučne sdravim po moji najno- vejli metodi (Prtiskmiijl brizplično) Zdravljenje sa stalno, jo, kar teli vsakdor; ozdravim vsakogar, kdor mi zaupa njegov položaj. Moje zahteve so dostopne in ^rimirne napram na-ttn/riemu zdravljenju in obroki lahki. Pridite'danes in olajAajte bolečine. (Nasveti zkstonj ) DR.ZINS, 183 Med Randolph hi ^ls'k Odprto: 8 ijutroj do 8 svečo r. Ob nodoljoh od 8 sjutr. do 4 pop. no. Na|več|a trgovina iganjem, vinom in smodkami na >elo. Vse blago prve vrste! Dve proda|alne: JOSEPH H. MTT.T.ER et Comp. 917 Woodland in 6030—6032 St. Clair ave. Olevsland, Ohio. Telefon: Cujahoga C. Princenton 2002. niago poftiljamo landa. Pišite slovensko! Cene nizke Potreiba točna! 4254 R in tudi izven Cleve- ROJAKI ^ w"ukefl,lnu! mtam C.c koiet« piti dohre ^^ pijače in se zabaviti po domače pojdite k Bo Malutich-u9. 714 Market Street, Waike«aa. Pri njemn je vae najbolje. Kdoi ne vijame, naj se prepiča. dobra, domača gostilna v Clevelandu, Ohlo J. 8VETE po domače pri ZALAHJU 6120 St. CMrave t®#i vIim, pivo In ioni« prT» vni. prv« kvalitet<> no n* prod. j. ¿Ti "251? po^t m prtp^^^a^cacSii; CLOTHING HOI $WCórher26aéGnirtlR Rudolph Layer, lastnik. PRVA SLOVENSKA Vinarna in Gostilni v Kaliforniji, kim — toči dobra vina in in po rti rano __ pivo. Prodaja vina na salone in na drobna Ant. Schnabl, cor. Trtimbull iti. in 26. Str,, Cliietft Najboljše in najfinejše oblek» so po nizki ceni na predaj pri H. SCHWARTZ, 16—18 N. Halsted 8t., Ohictft Velika zaloga klobukov, čepi«, h. vljev, perila in kov&kov. Kdor knpi za pet dolarje?, darilo. FRANK UDOVtC, EKSPRESMAN | 1643 Blua Island Avenue. CHICAGO, ILLINOlt Prevala pohištvo, premog, drva la drugo Oglasite se pri niem. Oddaljeni rojaki naj pišejo de pisnico. Angleščini ca, Tolmač in Anirl. brez ufit nel. __ samo $1.00, in je dobiti pri V. J. KUBELKAt 538 W. US St.. New York. N. Y. Največja zaloga slov. knjig. Pišite po cenik! POZOR! SLOVENCI! POZO« SALOON I e modernim kerljfttea 8ve*e pivo v sodčkih in botegMI in drags ravno vrstne pijsče ter oaij* conodka. Potniki dobe č«n!bo pr«at« MUe sa aisko Postrežba točna in lsberna. Vsem SoTeoeeok in drugim 8U se toplo priporoča MARTIN POTOKAR, 1625 So. Centra Ave Chlcmfe Valentin Potisek gostilničar 1237-lst St. La Salle, 10 To« vsa, gootilai podrsjsoo pij* priporoča M. A, Weisskopf, M. D. Iaknšen zdravnik. Urad nje od 8—11 pred poldne in od 6—9 »večer. 1842 So Ashland Ave, Tel. Canal 476 Chicaffo. Dl J. Kosirnik, krojač izdeluje nove obleke, čisti, lika in popravlja. Cene zmerno. Ç J, Kosimik, 3708 W. 26th St. Toi. Lanwdsle 1761. Ck«caf LOUIS moderno urejen salun lâ 113 MILWAUKEE AIE.. KElOStt,*' Telefon 1199.