PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana » gotovini Abb. dostale 1 gruppo Cena 150 lir Leto XXXL Št. 95 (9097) TRST, petek, 25. aprila 1975 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1915, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je «Skal v tiskarni «Doterdob» v Ctovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edim tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni vropi. OB PRISOTNOSTI PREDSEDNIKA REPUBLIKE SVEČANO ODKRITJE NACIONALNEGA SPOMENIKA - RIŽARNE Iz mrkih celic Rižarne prihaja poziv na odločen boj proti oživljanju fašizma Govor predsednika republike Leoneja in občuteni pozdravi tržaškega župana Spat-tinija, Slovenca Draga Škrinjarja in dveh zapornikov - Na svečano vzdušje padla senca, ker je medtem neki general položil venec predsednika republike m fojbo v Bazovici V okviru vsedržavnih proslav 30. obletnice osvoboditve je včeraj predsednik republike Giovanni Leone svečano odkril nacionalni spomenik-Rižarno ob prisotnosti na stotine žrtev nacističnih taborišč, partizanskih borcev in njihovih svojcev ter predstavnikov oblasti. Svečanosti v Rižarni, vsebinsko pomemben govor in še zlasti klene besede bivšega jetnika Rižarne Slovenca Draga Škrinjarja, so dajale tej slovesnosti značaj globokega poklona žrtvam ter so istočasno s sprejemom delegacije slovenske narodnostne skupnosti v Italiji govorile o antifašističnem in demokratičnem duhu, ki je preveval svečanost samo. Predsednik republike se je v najožjem spremstvu svojih sodelavcev in tržaškega prefekta pripeljal z vojaškim helikopterjem na občinski stadion in se od tu napotil pred Rižarno, kjer je pregledal častno četo. Pred Rižarno so ga pozdravili predstavniki krajevnih oblasti, trža- Govor v slovenščini Draga Škrinjarja Gospod predsednik republike! Dovolite mi, da Vam kot državljan slovenske narodnosti v svojem materinem jeziku izrazim iskreno dobrodošlico na tej veliki svečanosti v edinem uničevalnem taborišču v Italiji ob praznovanju 30. obletnice osvoboditve in zmage nad nacifašizmom. Sprejmite gospod predsednik, te izraze v imenu Slovencev, ki živimo v Italiji, še posebej pa v imenu slovenskih antifašistov in borcev političnih preganjancev in obsojenih od fašističnih sodišč, preživelih deportirancev v nacistična taborišča, v imenu očetov, mater, vdov in sirot padlih borcev in mučenikov Rižarne ter vseh nacističnih taborišč. V huvlom boju proti fašizmu, in nato proti nacističnemu okupatorju ter njegovim pomagačem, smo dali Slovenci svoj velik krvni davek in smo prispevali k skupni zmagi, o tem pričajo obsodbe posebnega fašističnega sodišča, strelišča pri Bazovici in na Opčinah, vsaka ped naše zemlje, požgane vasi, dolgi seznami padlih in žrtev nacifa-šističnega terorja ter mučenikov v Rižarni. Prispevali smo svoj delež v boju za svobodo, za narodnostno enakopravnost, za socialno pravičnost, da smo lahko v skupnem ooju pregnali fašiste in naciste, da se iz skupnega trpljenja ln prelite krvi porodi nova Evropa in v njej italijanska republika z demokratično ustavo. Prav na ustavi, ki je porojena iz krvi odporniškega Sibanja, temelje naše zahteve po popolni enakopravnosti in Po celoviti zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, ki teh pravic in te zaščite še vedno ne uživa kot si jih želi, čeprav v teh dneh praznujemo 30 let zmagovitega zaključka oboroženega boja proti nacizmu in fašizmu. Mi se torej sklicujemo na ideale antifašističnega boja in jih ne bomo Pikoli zatajili, gospod predsednik, tudi zaradi tega ne, ker so temelj naših ustavnih pravic ■ in ker je iz njih vzklilo bratstvo med 'u živečima narodoma. Samo na teh idealih in samo na teh tradicijah se lahko razvija naša družba, se lahko krepi demokracija, ustvarjajo in zboljšujejo od-Posi med večino in manjšino ter med sosednimi narodi in državami, To je cement miru. Grenke izkušnje iz temnih ca s o v fašizma in nacizma pa nas opozarjajo, da moramo thti budni, in nam narekujejo dolžnost, da dokončno iztre-°lmo fašizem in odpravimo vse pogoje, iz katerih se fa-Sjzem, ki ponovno terja žrtve ter prelivanje krvi v naši državi, lahko razrašča ter ogroža pridobitve osvobodil-ne9a boja. Ta klic in opomin nam prihaja, in ga danes občutimo e najbolj — do mozga — tudi iz te mrke stavbe Rižarne, z temnih celic in krematorijske peči, ki so jo nacisti po-rušili} da bi zbrisali svoje zločine. Gospod predsednik republike! V tem okolju, v tem vzdušju, na kraju, kjer je te dni pred tridesetimi leti na-Clstičm okupator še kruto divjal in poganjal v krematorij Paše najboljše tovariše in prijatelje — Slovence, Italijane in Hrvate, — čutim vse breme častne naloge in odgovornosti, 'ja sem Vam lahko spregovoril in Vas pozdravil kot prebeli zapornik Rižarne v svojem materinem jeziku. Za te pravice smo prelivali kri in zato so nam še bolj svete. Za te pravice se že dolgo in uporno borimo. Upamo in pričakujemo, gospod predsednik, da bo ta dogodek, s podporo demokratičnih sil, spodbuda za korak Poprej k celovitemu priznanju in konkretnemu uveljavlja-Pju pravic naše slovenske skupnosti. Tudi tako, s konkret-nimi dejanji, bomo lahko pobijali ostanke fašistične miselnosti, krepili demokracijo in častili spomin tistih, ki so Ze za ideale svobode, pravice in enakopravnosti borili ter žrtvovali svoje življenje. ški župan Spaccini, predsednik deželne uprave Comelli, predsednik deželnega sveta Pittoni, generalni državni pravdnik Pontrelli, prvi predsednik prizivnega sodišča Renzi, poveljnik pomorskega sektorja severnega Jadrana admiral Ferrari - Aggradi in predsednik tržaške pokrajine Zanetti. V spremstvu predstavnikov oblasti je nato Leone odšel na dvorišče Rižarne, kjer so bili na levi strani člani delegacij, ki jih je nato Leone sprejel v prostorih muzeja, zastave italijanskih mest odlikovanih z zlatimi medaljami odporniškega gibanja, člani tržaškega občinskega odbora, tržaškega občinskega sveta in vse okoli množica povabljencev in med njimi zelo mnogo italijanskih in slovenskih partizanov, članov odporniškega gibanja, bivših internirancev .sorodnikov žrtev, osebnosti slovenskega in italijanskega političnega in kulturnega življenja. Potem, ko je položil venec na kraj, kjer je nekoč deloval krematorij in kjer je bil postrojen tudi častni vod, je pred vhodom v muzej predsednika republike pozdravil tržaški župan Marcello Spaccini, ki je med drugim dejal: Trst je imel žalosten privilegij, da je v njem delovala industrija smrti, edina v Italiji. Ima pa tudi privilegij, da se lahko danes postavlja kot simbol za vso državo ob praznovanju 30-letnice osvoboditve. Ta kraj je svet. Mračne celice, groza, mučilnice, napisi, orodja smrti predstavljajo trajno pričevanje. To je kraj žalosti in trpljenja ,a je tudi simbol zmage sil razuma in mrli so pozivajoč k svobodi, pravičnosti in miru, k solidarnosti, strpnosti in spoštovanju. Umrli so, da bi dali življenje boljšemu človeštvu in nam zaupali veliko duhovno oporoko ,ki jo izpolnjujemo. Tukaj so umrli ljudje, ki sta jih svetovno dogajanje in vojna tudi razdelila. Umrli so preprosti meščani in partizani, ljudje vseh socialnih slojev in političnih prepričanj. Mnogi so bili sinovi te zemlje, Italijani in Slovenci, navezani na življenje tega mesta in tega ozemlja. Poleg njih drugi ljudje, partizani in preganjanci iz vsega sveta, ki je težil na ta del po nacistih okupirane Evrope. Še so bili tu Italijani, Hrvati, Srbi, preganjanci drugih narodnosti. Tukaj so umrli tisti, še več pa je šlo skozi to mučilnico v še groznej-šo smrt drugam, ki so bili krivi samo tega, da so bili Židje. Katoličani in marksisti, socialisti in mazzini-jevci, uradniki in študenti, delavci in kmetje, ženske in mladinci, brez (Nadaljevanje na 2. strani) V slovenščini je na svečanosti spregovoril bivši zapornik v Rižarni Drago Škrinjar, ki ga vidimo na sliki, ko govori predsedniku republike in ostalim gostom. IZROČILI SO MU PISMO Z ZAHTEVAMI DeSegacija vseh Slovencev pri predsedniku republike Predsednik republike je zagotovil svoje zanimanje in zaželel slovenski narodnostni skupnosti veliko sreče Nedosleden antifašizem izstopil general v spremstvu dveh iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiHiiiiiiiiiiumiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiftiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin SVEČANOSTI OB 30. OBLETNICI OSVOBODITVE IZPOD NACIFAŠIZMA Ko je predsednik republike Leone v Rižarni ponovil obvezo, ki jo je že dopoldne izrekel v Montecito-riu, da se je treba boriti proti oživljanju fašizma, je na bazovski planoti pristal helikopter. Iz njega je kirasirjev in položil na fojbo venec predsednika republike. Bazovska fojba je za vso desnico postala povod za napade na narodnoosvobodilno in odporniško gibanje, z njo je desnica izsiljevala in še izsiljuje tudi demokratične sile in ustanove v našem mestu. Izsiljevanju je popustil tudi predsednik republike, s čimer je oslabil svojo protifašistično ost, ki je prišla do izraza v Rižarni. Na tak način je ponovno, na čuden in za vse antifašiste nesprejemljiv način, prišla na dan znana teorija o nasprotujočih si ekstremizmih, ki v tem primeru izenačuje žrtve nacizma in fašizma s fašisti in nacisti. Spočetje vsega zla pa izvira prav v fašizmu in nacizmu in je vsako istovetenje, ali izenačevanje nevzdržno^ S tem je padla senca na svečanost v Rižarni, in moramo obžalovati, da so predsednikove besede izgubile na svoji prepričljivosti. člani delegacije, ki je bila pri predsedniku republike. Od leve proti desni: posl. Albin škerk, Boris Race, Marko Waltritsch, župnik Emil Cencig in dr. Rafko Dolhar. Predsednik republike Giovanni Leone je v muzeju Rižarne sprejel delegacijo slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. V delegaciji so bili: Albin škerk — poslanec, izvoljen na listi Komunistične partije Italije; Emil Cencig — predstavnik slovenskih organizacij v videmski pokrajini; Rajko Dolhar — odbornik tržaške občine, izvoljen na listi Slovenske skupnosti; Boris Race — predsednik Slovenske kulturno - gospodarske zveze; Marko Waltritsch — pokrajinski, svetovalec goriške pokrajine, izvoljen na listi Socialistične stranke Italije. Kot je razvidno iz imen predstavnikov so bile zastopane vse politične sile Slovencev in vse pokrajine, v katerih živi slo- venska narodnostna skupnost v Italiji. «Izdelali smo dokument-» — je rekel predsedniku v imenu peterice slovenskih predstavnikov, poslanec Albin škerk — «ki je sinteza dosedanjih zahtev, zahtev Slovencev v Italiji in-te zahteve so v skladu z določili ustave.» Nato je škerk prosil predsednika, naj posreduje, da se bodo ta ustavna določila izvajala. Predsednik Leone pa je odgovoril, da bo storil, kar je v njegovi moči in zaželel slovenski narodnostni skupnosti veliko sreče, dobro sožitje in miren razvoj v specifičnih pogojih dežele, v kateri živijo. Delegacija je izročila predsedniku republike pismo, ki se glasi: GOVOR PREDSEDNIKA REPUBLIKE V MONTECITORIO V RIMU VELIKA LJUDSKA MANIFESTACIJA ANPI Prevratniški načrti in politično nasilje imajo izrazit neofašistični pečat RIM, 24. — Osrednja proslava 30. obletnice osvoboditve izpod nacifašlzma je bila danes na Montecitoriu v dvorani, kjer je bila leta 1946 proglašena italijanska republika. Na slovesnosti je govoril civilizacije nad mračnimi silami barbarstva. Ko stopamo v ta kraj nas vedno prevzame občutek groze, ki pa ga spremlja tudi moralna napetost, ki nam jo posreduje zgled padlih z obvezo, ki se vedno obnavlja. Tisoči ljudi so tukaj žrtvovali najdražje — življenje za rešitev splošnih vrednot človeštva. Njihovo opozorilo nas ne sili k sovraštvu, k maščevanju. Heroji, ki so bili tukaj | mučeni .ubiti, zažgani, so nam zapustili redko dediščino ljubezni. U- predsednik republike Leone in so parlamenta, vlade, političnih strank nostjo je predsednik položil venec V svojem govoru je Leone poudaril pomen 25. aprila za italijansko zgodovino, saj se je italijanski narod 25. aprila 1945. leta otresel dolgoletnega fašizma in si izbojeval svobodo. V Italiji, je poudaril predsednik republike, se je začelo svobodno in demokratično življenje,. V dolgem govoru je predsednik napravil prerez zgodovine italijanskega naroda v zadnjih petdesetih letih, ko je preživel fašistično zatiranje in se končno z bojem in ve- Tikimi žrtvami osvobodil. Leone je posvetil velik del govora tudi sedanjemu političnemu položaju v državi, ki je kljub nekaterim te- bili navzoči najvišji predstavniki In bivših borcev. Pred to slovesna grob neznanega vojaka. Bogjftfl gn mnnjjiin « Rižarni, g kateri so bili številni: bivši partizani, zaporniki, svojci žrtev in predstavniki oblasti. žavam izraz zmage nad fašizmom, ustanovitve republike in izvajanja republiške ustave. Zato je poudaril, da Italijani ob današnjem dnevu poudarjajo zvestobo idealom, ki so navdihovali ustanovitev republike in demokratične države in ki so nosilni stebri ustave. Sklicujoč se na nedavne dogodke, ki so pretresli vso državo, je predsednik republike izjavil, da je dolžnost vseh, da varujejo ljudstvo in demokratični red, da se odpravi velika zaskrbljenost, ki vlada med prebivalstvom zaradi napadov na republiške ustanove z norim namenom vzpostaviti totalitarni režim. Nato je dejal, da je treba odkriti podpihovalce in izvajalce terorizma. «Razbiti je treba prevratniški načrt proti državi in politični terorizem, ki ima nezmotljivi neofašistični pečat, s poglobitvijo vzrokov in iskanjem še vedno prikritih povezav. Toda vsaka oblika nasilja je nesprejemljiva in jo je treba v kali zatreti». V tej zvezi je Leone omenil nasilje levičarskih izvenpar-lamentarnih skupin, ki ga je treba z vso odločnostjo in strogostjo zadušiti in «proti kateremu so se z vso odločnostjo postavile demokratične in delavske sile, ki zavračajo nasilneže in priznavajo državni o-blasti nalogo, do izkorenini fašistično nasilje.» Velika ljudska manifestacija ob 25. aprilu pa je bila na pobudo ANPI v Rimu na Trgu sv. apostolov. Manifestacije so se udeležile vse demokratične politične stranke, sindikalna federacija CGIL, CISL iti UH,, tovarniški odbori in krajevni protifašistični odbori ter skupine izvenparlamentarne levice. Po kratkem nagovoru člana osrednjega vodstva ANPI Raparellija je govoril predsednik deželnega sveta Lacija Palleschi in poudaril, da se Italija-nom danes zdi skoraj neverjetno, da vidijo ponovno pred seboj mrki fašistični obraz z vsemi njegovimi značilnimi potezami nasilja in terorja. Nato je imel govor član osrednjega vodstva KPI in član rimskega osvobodilnega odbora v letih 1943 - 44 Giorgio Amendola. Dejal je, da odporništvo ni bilo v vsej državi spontano gibanje, kot se to mnogokrat sliši, temveč je bilo trd in strašen boj z ogromnimi žrtvami, ki ga je vodilo malo ljudi. Vstaja pa, je dejal Amendola, ni bil navaden zmagovit pohod, ampak večdnevni boj. Amendola je zatem poudaril veliko vlogo delavcev in mladine v partizanskem boju in izjavil, da se niso borili samo komunisti, temveč tudi demokristjani, socialisti, liberalci in častniki italijanske vojske. Ob teh besedah mu je skupina izvenparlamentarne levice oporekala in ga izžvižgala. A-mendola jih je opozoril, naj se ne pustijo varati in ponovno poudaril, da sami komunisti bi ne zmagali v odporniškem gibanju. Gospod predsednik Republike Italije GIOVANNI LEONE Predstavniki političnih in drugih družbenih organizacij, ki delujejo med slovensko narodnostno skupnostjo v deželi Furlaniji-Ju-lijski krajini, Vam ob Vašem prihodu v Trstu, na svečano otvoritev Rižarne kot vsedržavnega spomenika izrekajo poseben pozdrav Slovencev, avtohtonih prebivalcev teh krajev, in seznanjajo tudi Vas, kot so v preteklosti Vaše predhodnike in druge visoke voditelje republike, s potrebami in zahtevami slovenske narodnostne skupnosti v tržaški, goriški in videmski pokrajini. Zato si dovoljujemo poudariti, da slovenski narodnostni skupnosti 30 let po koncu vojne, 27 let po tem ko je stopila v veljavo republiška ustava, 21. let po podpisu spomenice o soglasju v Londonu in 11 let po izvolitvi prvega deželnega sveta avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine, niso še priznane nekatere osnovne pravice in zaščitne norme v duhu in po črki členov 2, 3 in 6 ustave, člena 3 deželnega statuta, mednarodnih sporazumov in načel Listine o pravicah človeka. Zaradi tega Slovenci, državljani italijanske republike, do danes še niso mogli obnoviti narodnostnega življenja po udarcih, ki nam jih je zadal fašizem. Še danes ne moremo popolnoma svobodno, demokratično in dejansko enakopravno kot posamezniki in kot skupnost učinkovito varovati svoje narodnostne bitnosti. Znano je, da je fašizem obsodil Slovence v Italiji na smrt in nas je zato, zasledujoč ta cilj, brezobzirno in kruto preganjal. Vzel nam je vse, kar smo že prej imeli: šole, prosvetna društva, politične organizacije, tisk, pravico do uporabe, jezika pred oblastmi, slovenska imena krajev, denarne za- (Nadaljevanje m 2. strani) HilliiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiniiiiiiiiiimHiiiiiiiiimniiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||||,|ll|„||||||u||u||||||||||||||||||| PRVIČ PO VEČ KOT PETDESETIH LETIH Danes volitve na Portugalskem Izvolili bodo 247 članov ustavodajne skupščine - Kandidatne liste je predložilo dvanajst strank - Poziv predsednika republike LIZBONA, 24. — Po polstoletni dik- bo nastopil sredinsko desničarsko u-1 dale izvedbo preiskav javnega mne- furi hnHn čli Pnrfucrplpi intri na smpripni tfHpmnkrfltipni «nrialni npn-1 nia tzcob-abr»*» taturi bodo šli Portugalci jutri na volišča, da bi izvolili ustavodajno skupščino. Volitve bodo točno eno leto po vojaškem udaru, s katerim je bil strmoglavljen fašistični režim. smerjeni «demokratični socialni center», ki ga podpirajo tudi nekateri predstavniki starega režima. Pojav zase je monarhistična stranka, ki se zavzema za obnovitev monarhije, Volišča bodo odprta od 8. do 19. ure, 1 vendar pa ima sorazmerno napre- prvi rezultati bodo znani že v noč- J------------ " '— ' ’ -- ------- ’ nih urah, dokončni pa verjetno šele v nedeljo. Volilnih upravičencev je nekaj več kot šest milijonov, ki bodo izvolili 247 članov ustavodajne skupščine. Kandikatov je 2.399, ki nastopajo na dvanajstih listah. Samo 4 stranke bodo predložile svoje liste v vseh volilnih okrožjih. To so Cunhalova komunistična partija, Soaresova socialistična straka, socialdemokratsko usmerjena «demokratična ljudska stranka» in levičarsko «demokratično gibanje». V skoraj vseh okrožjih den program. Poleg teh šestih strank nastopa še kar šest skrajno levičarskih grupacij, in sicer «komunistična volilna fronta», «socialistična ljudska fronta», «komunistična interna-cionalistična zveza», «gibanje socialistične levice», «stranka ljudske e-notnosti» in «demokratična ljudska zveza». Predvidevanja o izidu jutrišnjih volitev so zelo tvegana, saj je po petdesetih letih diktature nemogoče reči, kakšno realno težo imajo te stranke, od katerih so nekatere nastale šele v zadnjih mesecih. Poleg tega so vojaške oblasti prepove- nja, vsekakor pa nekateri opazovalci menijo, da bo največ glasov prejela socialistična stranka (okrog 30 odstotkov), za njo pa komunisti (15 odst.). Visok bo vrjetno tudi odstotek belih glasovnic, še posebno potem ko je gibanje oboroženih sil pozvalo tiste državljane, ki bi se ne znali odločiti za eno od strank, naj oddajo belo glasovnico v znak podpore oboroženim silam. Predsednik republike Francisco Costa Gomez je danes v javnem govoru poudaril pomen jutrišnjih volitev in pozval volivce, naj pokažejo svojo demokratično zrelost ter naj skrbijo, da bodo volitve potekle v redu in miru. Treba je tudi pokazati svetu, je še dejal portugalski predsednik, da polstoletna diktatura ni uničila socialnih vrednot osmih stoletij portugalske zgodovine. TRŽAŠKI DNEVNIK PISMO PREDSEDNIKU REPUBLIKE GIOVANNIJU LEONE JU Pet konkretnih zahtev Slovencev da bomo enakopravni državljani Pismo izročila petčlanska delegacija, ki je zastopala vse politične sile in vse tri pokrajine, v katerih živimo Slovenci v Italiji (Nadaljevanje s 1. strani) vode, gospodarske ustanove itd. Odpustil je ali premestil v notra-nost države učitelje, profesorje in druge državne uslužbence. Nasilno je spremenil slovenske priimke in prepovedal dajati otrokom slovenska imena. S tem so bila poteptana vsa zagotovila, ki so bila dana Slovencem ob prihodu Italije v te kraje 1918. leta. Spričo takega nasilja ni Slovencem preostajala druga izbira kot odločen upor, če smo hoteli o-hraniti svojo narodnost. Toda fašizem je poostril svoj bes s policijskimi opomini, s kon-finacijami in z obsodbami na dolgoletno in dosmrtno ječo ter celo na smrt, ki jih je izreklo zloglasno Posebno sodišče. Prav zato ponovni izbruhi fašizma in skrbijo še zlasti nas Slovence iz teh krajev, ki smo že bili njegove najbolj tragično prizadete žrtve. V boju proti silam, ki so nam stregle po življenju, nismo Slovenci v zadnji vojni pomišljali prijeti za orožje. V skladu z odporniškim gibanjem smo se skupno borili za zmago idealov, pravice in svobode, s čimer smo prispevali h končni zmagi nad na-cifašizmom in k ustvaritvi demokratične republike. Rižarna, ki jo odpirate za vsedržavni spomenik, je najbolj živa priča tega boja, v katerem so Slovenci prelili toliko krvi in toliko žrtvovali za skupno stvar osvoboditve in najosnovnejših pravic, med katere spada brez dvoma tudi pravica narodne individualnosti. Spričo tolikih preganjanj je rimska vlada avgusta 1945 podala izjavo, ki zagotavlja pošteno spoštovanje naših pravic. Tudi Slovencem v videmski pokrajini je tedanji prefekt septembra 1945, zagotovil narodnostne pravice, sklicujoč se na vladno izjavo. Beneški Slovenci, ki žive v tej pokrajini so se 1866. leta izjavili za Italijo v prepričanju, da bodo izpolnjene obljube o zaščiti njihovih pravic. Te obljube iz leta 1945, niso bile nikoli izpolnjene, saj tu nimamo še danes niti šol niti vrtcev v materinem jeziku. Pozneje nam je ustava s členom 2 zagotovila neodtujljive pravice kot posameznikom in kot skupnostim, s členom 3 je določila enakopravnost državljanov, pred zakonom ne glede na jezik, s členom 6 je določila, da se jezikovne manjšine zaščitijo s posebnimi zakonskimi normami s členom 116 pa deželno avtonomijo s posebnim-statutom. Razen zakona z dne 19. julija 1961 št. 1012 in zakona z dne 22. decembra 1973 št. 932, ki ustanavljata in urejata šole s slovenskim učnim jezikom le v tržaški in go-riški pokrajini, ne pa v videmski pokrajini, in zakona z dne 31. oktobra 1966 št. 935, ki odpravlja prepoved dajati otrokom slovenska imena, ni bila izdana nobena druga norma za zaščito slovenske narodnostne manjšine v deželi, medtem ko je bilo izdanih mnogo norm za zaščito nemške manjšin» v Južni Tirolski. Niti ustanovitev dežele Furlani-ja-Julijska Benečija s Posebnim statutom ni formalnopravno spremenila odnosa do narodnostne manjšine. Ob ustanovitvi dežele in še danes se ne upošteva, da je bila ustanovljena dežela s posebnim statutom predvsem zaradi prisotnosti slovenske narodnostne manjšine, in bi torej morala biti prav dežela pristojna za reševanje naših vprašanj. Ne moremo tajiti, da se je v zadnjih letih politično ozračje za nas Slovence v deželi v marsičem spremenilo, kar pa še zdaleč ne preprečuje narodnostne škode, ki jo Slovenci iz dneva v dan trpimo zaradi pomanjkanja ustreznih zaščitnih zakonov. Zadnji primer tega smo doživeli, ko nam je bila onemogočena uporaba slovenskega jezika v tržaškem občinskem pokrajinskem svetu. Spričo neizpolnjenih obveznosti je nezadovoljstvo Slovencev upra-pravičeno, ker ugotavljamo, da predvsem pri osrednjih organih države ni bilo doslej politične volje, da bi se naša vprašanja v ce- loti razrešila. Pripadniki slovepske narodnostne manjšine hočemo in imamo tudi pravico postati enakopravni državljani na vseh področjih. Zaradi te^fa smo podpisani predstavniki prepričani, da zastopamo stališče in izražamo želje vse naše narodnostne manjšine v deželi Furlanija-Julijska Benečija, ko terjamo: 1. Takojšnjo ukinitev vseh, predvsem fašističnih zakonov, ki kršijo pravice italijanskih državljanov slovenske narodnosti ali pravice slovenske narodnostne skupnosti kot celote, prepoved uporabe slovenskega jezika na sodiščih, zakon o raznarodovanju slovenskih priimkov, zakon o poimenovanju krajev itd. 2. Sprejetje vseh tistih pozitivnih norm, s katerimi se mora vsestransko urediti položaj slovenske narodnostne skupnosti in s tem omogočiti njen nemoten razvoj. Med drugim je treba u-rediti naslednja vprašanja: zagotoviti pravico predšolske vzgoje in šolanje v materinem jeziku za Slovence v vseh treh pokrajinah v šolah vseh stopenj in zvrsteh do univerze, ustanoviti posebne stolice na tržaški univerzi, prisotnost funkcionarjev slovenske narodnosti v šolskih, upravnih in drugih organih vseh stopenj, pravico do ustne in pismene uporabe slovenskega jezika v izvoljenih organih, javnih uradih in sodiščih, zagotoviti etnične, zgodovinske in ambientalne značilnosti krajev, kjer prebivamo Slovenci, javni napisi v slovenskem jeziku in slovensko poimenovanje krajev, pravično zastopstvo Slovencev v javnih službah in na sodiščih ter v javnopravnih ustanovah, organizacijah in komisijah, podpora slovenskim kulturnim, prosvetnim, športnim, rekreacijskim, podpornim in drugim ustanovam, poenostavljen postopek za pridobitev izvirnega slovenskega priimka in imena, takojšnje izvajanje zakona, ki predvideva ustanovitev slovenskega televizijskega programa, povrnitev škode slovenskemu gospodarstvu, ki ga je fašizem s silo prizadel in povrnitev škode tistim Slovencem, ki so bili preganjani v času fašizma, itd. 1'' 3. Država, Avtonomna dežela v soglasju z državo in lokalne u-stanove, naj oskrbijo uresničevanje zahtev, ki so navedene pod točko 2 in vseh drugih, ki zadevajo slovensko manjšino. 4. V vseh fazah priprav in uresničevanja zgoraj navedenih zahtev mora biti slovenska manjšina aktivno prisotna. V ta namen morajo biti konzultirana politična, administrativna, gospodarska, družbena in kulturna predstavništva slovenske narodnostne skupnosti. 5. Potrebna je takojšnja razprava o zakonskih osnutkih, ki so bili predloženi parlamentu za razrešitev vprašanj slovenske narodnostne skupnosti. Gospod predsednik Republike, v trdnem prepričanju, da boste ob tej slovesni priložnosti vzeli v poštev predložene potrebe in zahteve, kot najvišja osebnost Republike, ki je izšla iz nacifašističnega boja in iz globoke želje po vsebinski demokraciji, zaradi česar je toliko desetin tisočev Italijanov, in v naših krajih toliko tisočev Slovencev, prelilo svojo kri, in da jih boste predložili v pretres pristojnim državnim organom. Vas še enkrat pozdravljamo v imenu vseh Slovencev v Italiji. Trst - Gorica - Videm, 24.4.1975 ALBIN ŠKERK poslanec, izvoljen na listi Komunistične partije Italije EMIL CENCIG predstavnik slovenskih organizacij v videmski pokrajini RAFKO DOLHAR občinski odbornik tržaške občine, izvoljen na listi Slovenske skupnosti BORIS RACE predsednik Slovenske kulturno-gos-podarske zveze MARKO WALTRITSCH pokrajinski svetovalec goriške po- krajine, izvoljen na listi Socialistične stranke Italije. Urnik obiskov v Rižarni Tržaška občina sporoča, da bo Rižarna odprta, začenši s 26. a-prilom, vsak dan razen ponedeljka, od 10. do 13. ure. Obiski dijakov in šol bodo organizirani samo po predhodnem dogovoru. Danes, 25. aprila pa bo Rižarna odprta nepretrgoma od 9. do 18. ure. • Zadnja številka Uradnega vestnika dežele Furlanije - Julijske krajine prinaša več odlokov predsednika Comel-lija o sprejetju variant k regulacijskim načrtom. Odloki se nanašajo tudi na naslednje variante: štev. 2 občina Gradišče, štev. 1 občina Sovod-nje, štev. 1 občina Humin, štev. 12 občina Trst, štev. 6, 7 in 8 občina Gorica, štev. 3 občina Foljan. Poleg tega so v vestniku objavljeni dekreti, ki se nanašajo na splošen regulacijski načrt občine Gradišče (Gorica) in na področja, namenjena za gradnjo ljudskih stanovanj v isti občini. Predstavnika deportirancev s predsednikom Leonejem in županom Spaccinijem niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiriiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiimiiuiiiiiiiiuiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Ob prisotnosti predsednika republike svečano odkritje spomenika - Rižarne Gledališča (Nadaljevanje s 1. strani) * v razlik, so se soočali z najvišjim žrtvovanjem. Nacisti so tu uničili človeka v njegovem bistvenem ponosu. In še danes po tridesetih letih so naši ljudje ogroženi zaradi fašističnega nasilja, ki okrvavlja naša mesta. Ko smo pred tremi leti postavljali prvi kamen za ta spomenik, je bila naša svečana obveza, ki jo danes ponavljamo, da ljudje in svobodni narodi ne bodo nikoli več žrtve drugih ljudi in drugih narodov. Naša obveza je bila in je še vedno dan za dnem utrjevati svobodo in mir. Premišljeno in vztrajno moramo braniti demokratične ustanove, biti moramo budni zagovorniki potreb napredka in pravičnosti. To je nacionalni spomenik, gospod predsednik republike, je spomenik našega Trsta, ki ga je absurdna vojna tako globoko ranila. Je spomenik iz katerega se je v tem mestu sprostila iskra nove demokratične Italije. Je pa tudi spomenik, ki daje pečat bratstvu narodov, ki tukaj skupno živijo. Je spomenik, ki izp.ičuje voljo po miru, ki jo morata Italija in Trst posredovati Evropi in svetu prav tukaj, na tem groznem pričevanju barbarstva, kateremu smo do končno rekli ne. 'usv Za njim je z jasnim in odločnim glasom v slovenščini spregovoril bivši jetnik Rižarne' Drago Škrinjar. Glas se mu je samo nekoliko zatresel, ko je omenil mrko stavbo in temne celice, na katere se je očitno ganjen spomnil, takoj nato pa ponovno dvignil v odločnem poudarjanju naših zahtev in v obsodbi fašistične miselnosti. Govor Draga Škrinjarja objavljamo v celoti na drugem mestu. Župan je nato predal besedo bivšemu italijanskemu jetniku Rižarne Sergiu Lupu, ki se je spomnil tragičnih dogodkov pred 30 in več leti. Dejal je, da so takrat pobrali ljudi po hišah, na delovnih mestih, številnim pa je uspelo, da so se vključili v podtalni boj. Le redki so se rešili iz Rižarne. In sedaj se mi preživeli — je dejal govornik — klanjamo našim padlim. Za njim je na kratko spregovorila v imenu židovskih žrtev Laura Austerlitz. Predsednik republike se je nato podal na sredino ploščadi. Sledili so trije cerkveni obredi: v italijanščini ga je opravil nadškof Santin, v stari cerkveni slovansščini pravoslavni pop Budimir Andželič, in židovski rabin Mayer. Vse tri o-brede je spremljalo petje treh cerkvenih zborov. Nato je spregovoril predsednik republike Giovanni Leone, ki je dejal: V svojem govoru je predsednik republike najprej poudaril idealno vez med jutranjo proslavo 30. obletnice osvoboditve v Montecitoriu in svečanostjo v Rižarni — «edinem pričevanju najbolj nečloveškega in brutalnega izraza vojne na italijanskih tleh», kot jo je označil predsednik Leone. «Država — je nadaljeval — se želi spoštljivo pokloniti spominu vseh tistih ljudi različnih narodnosti in različnega družbenega izvora, vseh političnih in verskih prepričanj, ki so bili tu žrtvovani po groznem ■■ 2 ' ?........................................................................ Predsednik Leone na poti k Rižarni, f italijanščini in slovenščini hrupno S pločnikov je mladina z borbeno pesmijo, z vzkliki in s transparenti protestirala proti mlačnosti državnih organov do fašističnih elementov mučenju in nepopisnem trpljenju, a-li ki so šli tod mimo, namenjeni v druga uničevalna taborišča.» «Tukaj — kot'je bilo rečeno — so Italijani, Slovenci in Hrvati zgoreli v isti peči», je še dejal predsednik republike. Sovražniki istega sovražnika, enotni kljub razlikam in nesoglasjem. Večina žrtev je bila slovanska. Toda izredno hude izgube so bile tudi v vrstah italijanskega odporništva: pripadniki akcijske stranke, marksisti, republikanci, katoličani, ljudje, ki so se postavili po robu nemškim četam v Furlaniji, v Julijski krajini, v Istri. Bilo je tudi mnogo italijanskih vojakov, ki so se udeležili odporništva, ko niso hoteli priseči fašistični republiki in so jih zato odpeljali k Sv. Soboti.» Državni poglavar se je tudi poklonil spominu milijonov žrtev, po večini Židov, ki so bili žrtve morilskega načrta, ki ga je Leone označil kot «eno najstrašnejših strani v zgodovini človeštva.» Nato je izrekel obžalovanje za nedolžne žrtve in obsodbo nacizma, še predvsem pa je pozval, naj bi ob spominu na ta grozodejstva opustili vsakršno preživelo sovraštvo ter se odzvali klicu k solidarnosti med državljani in narodi. «Rižarna pri Sv. Soboti», je nadaljeval Leone, «mrko ime, ki se iz globin dvigne kot simbol preporoda in globokih idealov bratstva in miru.» Predsednik republike je tudi poudaril domoljubne vrednote, ki so «skupaj z vrednotami svobode, pravičnosti in upora proti krivici navdihovale Italijane, ki so v odporništvu oprali madež fašistične diktature, katere obsodbo ter s tem povezano obvezo po preprečevanju vseh poskusov njenega oživljanja je treba tu potrditi, kot sem že storil danes zjutraj v govoru na Montecitoriu, in ponižanje poraza. Pričevanje, ki so ga s krvjo zapisali tako številni sinovi Trsta in te plemenite dežele, je pričevanje predanosti Italiji.» Na zključku svojega govora je Leone ugotovil, da predolgi govori ne spadajo na tako ganljive svečanosti. «Eno samo čustvo lahko strne vse občutke, boleče spomine in moralne razdore: in to je čustvo poziva k spravi med vsemi Italijani, k plodnemu sodelovanju med sosednimi narodi, k odpravi vseh preostalih mrženj in razočaranj, k združitvi okrog institucij republike, ki se je rodila prav iz žrtvovanja borcev osvobodilne vojne», je končal svoj govor predsednik republike. Predsednik republike je nato pregledal zastave italijanskih mest, odlikovanih z zlato medaljo, in si v spremstvu časnikarja Primorskega dnevnika Albina Bubniča in odbornika za kulturo tržaške občine Giorgia Cesareja najprej ogledal dvorano s celicami, nato pa pritlični del muzeja, v katerem so razstavljeni nekateri pretresljivi dokumenti. Dlje se je zaustavil pred slovenskim pismom komaj 19 let starega fanta, ki je pisal svoji materi, očetu in sestri, da ga bodo naslednjega dne poškili na morišče. Takoj zatem je predsednik republike v zelo ozkem spremstvu odšel v prvo nadstropje muzeja, kjer so ga že čakali predstavniki slovenske narodnostne skupnosti, predstavniki odlikovancev z zlato medaljo in predstavniki partizanskih organizacij in organizacij antifašistov. O razgovoru s slovensko delegacijo poročamo na drugem mestu. Predsednik republike je takoj zatem odpotoval s helikopterjem na letališče v Ronkah in se nato vrnil v Rim. Svečano vzdušje otvoritve Rižarne in počastitev spomina tolikih na tako zverinski način ubitih slovenskih, italijanskih in hrvaških antifašistov, je motilo dejstvo, da je v imenu predsednika republike neki general v spremstvu dveh kirasirjev položil ve-sec na fojbo v Bazovici prav ko je predsednik republike čital svoj govor na dvorišču Rižarne. Med samo svečanostjo v Rižarni je bil katoliški obred samo v italijanščini. Končno je treba omeniti še dogodke pred Rižarno, kjer je predsednika republike čakala velika množica ljudi in med njimi več sto mladincev z rdečimi zastavami, slovenskimi in italijanskimi transparenti (v Rižarni sami ni bilo nobenega slovenskega transparenta), ki so peli borbene, partizanske pesmi. Že pred prihodom predsednika republike je bilo ozračje nekoliko napeto, tudi v zvezi s posegi policije. Med svečanostjo samo ali točneje, ko so govorili slovenski in ostala dva jetnika, je bilo zunaj Rižarne vse tiho. Po svečanosti pa se je temperatura ponovno dvignila in so mladinci izrazili predsedniku republike nezadovoljstvo zaradi mlačne politike državnih organov do fašistov. DANES DOPOLDNE Proslava 30-letnice osvoboditve v iiijah Danes bodo v Miljah slovesno proslavili 30-letnico osvoboditve. Predstavniki občinske uprave, strank u-stavnega loka in antifašističnega sveta bodo položili vence na spomenika dveh miljskih antifašistov mučenikov — Alme Vivode, na Rotondi pri Bošketu v Trstu in Libera Maura v Starih Miljah. Po tem prvem delu proslave, ki bo ob 9.30, bo ob 11. uri na Marconijevem trgu osrednja proslava, na kateri bodo govorili župan Gastone Millo, zastopnik PSI Claudio Boniccioli in zastopnik PRI Enzio Volli ter, v slovenščini, bivši partizan in en zastopnik sindikalne konfederacije. Ob 12. uri bo s trga krenil sprevod, ki bo položil vence na spomenik padlim, medtem ko bosta ,delegaciji krenili na pokopališče, kjer bo prd-bovi padlih partizanov ter do spomenika padlim pri Korošcih. J Stalno slovensko gledališče v Trstu gostuje v Kranju s komedijo F. Molnarja «Liiiom» danes, 25. t.m., in jutri, 26. t.m., ob 19.30. * * * POLITEAMA ROSSETTI Jutri, 26. aprila, ob 16. in 20.30 koncert skupine «Banco del Mutuo Soccorso». Popust za abonente. Rezervacije in pojasnila pri osrednji blagajni v Pasaži Protti (tel. 36372 in 38547). * * * V torek, 29. aprila, ob 20.45 koncert zbora «S. Ambrogio». Popust za abonente. Rezervacije in pojasnila pri Osrednji blagajni (tel. 36372 . 38547). STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom C. M. Hennequin - G. Duval «ANATOLOV DVOJNIK» komedija v treh dejanjih V nedeljo, 27. t.m., ob 16. uri izven abonmaja Šolske vesti Dijaki srednje šole «Fran Levstik» z oddeljenimi razredi v Sv. Križu vabijo vaščane in prijatejjq mladine na nastop gojencev Glasbene matice, ki bo v šolskih prostorih na Proseku v torek, 29. t.m., ob 16. yri. imiHmiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiimuuniiiiiimiitiimiimimiiuiiinuuiiiinkMMHmmiMuiMmuu, ZASEDANJE SVETA SLOVENSKE SKUPNOSTI Zmaga nad nacifašizmom nova stran naše zgodovine Svet je razpravljal o devinsko-nabrežinskem regulacijskem načrtu Dne 23. aprila se je na sedežu SS sestal svet SS, ki je poglobljeno o-cenil varianto devinsko - nabrežin-skega regulacijskega načrta in na podlagi izraženih mnenj pooblastil izvršni odbor stranke, da posreduje svetovalski skupini devinsko - nab-režinske občine smernice za nadaljnjo izpopolnitev variante. Na dnevnem redu je bilo tudi daljše tajniško poročilo o vseh perečih problemih pohtičnega značaja. S posebnim zadovoljstvom je bilo vzeto na znanje, da je prav odločno posredovanje tajnika SS, v povezavi z drugimi naprednimi silami onemogočilo mahinacijo nekaterih krogov, da bi ob proslavitvi žrtev nacifašističnega terorja v tržaški Rižarni, v prisotnosti predsednika republike Giovannija Leoneja, ne prišlo do govora v slovenščini, kar bi bila velika krivica, saj je znano, da je bila večina žrtev v tej mučilnici slovenske oziroma hrvaške narodnosti. Ob tej priliki bo Giovanni Leone sprejel tudi delegacijo slovenskih predstavnikov, ki mu bo iznesla najnujnejša še nerešena vprašanja slovenske narodnostne skupnosti v I-taliji. Ob tej priliki je bilo na seji še enkrat poudarjeno, da naši ljudje sicer niso povsem zadovoljni s predlagano rešitvijo na tej manifestaciji, ker ni bila dosledno upoštevana e-nakopravnost Slovencev, da pa sprejemajo predlagano obliko kot doprinos in pričevanje o skupnem antifašističnem boju in njegovim žrtvam. Ob tridesetletnici osvoboditve se je svet spomnil vseh, ki so dali svoje življenje za svobodo in se je poklonil njihovemu žrtvovanju. Zmaga nad nacifašizmom je odprla novo stran v zgodovini narodov. Slovenci smo v tem dolgoletnem boju dali še posebno hud krvni davek in zato še bolj cenimo z odporništvom pridobljene vrednote svobode in demokracije. čuvajmo pridobljene i-deale in ne dopustimo, da bi jih kdo poteptal! Ob 30. obletnici osvoboditve Nagrada 1.000.000 lir Tržaške hranilnice Ob tridesetletnici osvoboditve je Tržaška hranilnica razpisala natečaj za podelitev posebne nagrade v višini 1,000.000 lir za diplomsko delo o zgodovini osvobodilnega gibanja v Furlaniji - Julijski krajini. S po-, delitvijo nagrade želi hranilnica po- j častiti spomin Gabriela Foschiattija, I ki je bil v službi v tem zavodu, pre- den so ga decembra 1943 aretirali in deportirali v Dachau, kjer je u-mrl 20. novembra 1944. Natečaja se lahko udeležijo študentje tržaške u-niverze, ki so zagovarjali diplomsko delo o zgodovini odporniškega gibanja v naši deželi v akademskem letu 1969-70 ali pozneje. Ustrezne prošnje je treba vložiti najkasneje do 11. ure 15. julija 1975. Urnik trgovin DANES, 25. aprila, (obletnica o- svoboditve) vse trgovine bodo zaprte; JUTRI, 26. aprila vse trgovine bodo odprte dopoldne in popoldne. V ponedeljek, 28. aprila — Vse trgovine bodo odprte dopoldne in popoldne. V sredo, 30. aprila — Vse trgovine bodo odprte dopoldne in popoldne. Trgovine s sadjem in povrtnino bodo odprte tudi popoldne. Pekarne bodo poslovale od 7.40 do 13. in od 17. do 19. ure in bodo opravile dvojno peko. Mesnice bodo odprte od 7.30 do 13. in od 16.30 do 19. ure. V četrtek, 1. maja (praznik dela) — Vse trgovine bodo zaprte. V soboto, 3. maja — Vse trgovine bodo odprte dopoldne in popoldne. # V zvezi z vestjo, ki se Je te dni pojavila v delu tukajšnjega tiska in po kateri naj bi bila Italijanska republikanska stranka junija 1974 vložila lasten deželni zakonski osnutek o ureditvi kraških rezervatov, je predsedstvo deželnega sveta sinoči izdalo krajše obvestilo, v katerem precizira, da predsedstvu ni znano, da bi bil takšen zakonski osnutek doslej predložen na pobudo deželnih svetovalcev. 3ANCA Dl F R Ž A Š-K A' URADNI TEČAJ BANKOVCEV Ameriški dolar 633.— Funt šterling 1492.— švicarski frank 247,35 Francoski frank 151,75 Nemška marka 266,- Avstrijski šiling 37.57 Dinar: debeli 36,75 drobni 36,75 MENJALNICA vseh tujih valut STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom Mali oder Stanko Majcen « APOKALIPSA » scena kostumi režija E. Zajec Marija Vidau Mario Uršič V torek, 29. t.m., ob 20.30 izven abonmaja Danes, 25. aprila, bo v Gonarsu SPOMINSKA SVEČANOST v čast padlim. Ob 10. uri bo sv. maša v župni cerkvi, nato komemoracija pri spomeniku-kostnici: položitev venca, petje otroškega zbora iz Bazovice in škedenjske-ga pevskega zbora. PD VALENTIN VODNIK DOLINA priredi v torek, 29. aprila, ob 20.30 v društveni dvorani veseloigro v 4 slikah ZARES ČUDEN PAR Igra amaterski oder Prosek - Kontovel Združenje slovenskih medicincev v Trstu vabi na predavanje primarija dr. BORISA CIBICA z naslovom «Preprečevanje in zdravljenje zvišanega krvnega pritiska» Predavanje bo v ponedeljek, 28. aprila, ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9. Jutri, 26. aprila, bo ob 20.30 v domu «Jakoba Ukmarja» v Skednju PROSLAVA 30-LETNICE OSVOBODITVE Nastopa mladina ter škedenjski pevski zbor. Ob tej priliki bo na ogled razstava zgodovinskih dokumentov ter risb otrok od Sv. Ane in iz Skednja. Proslavo bodo ponovili v nedeljo, ob 17. uri. Včeraj-danes Danes, PETEK, 25. aprila MARKO, DAN VSTAJE V ITALIJI Sonce vzide ob 5.Ò3 in zatone ob 19.03. — Dolžina dneva 14.00. — Luna vzide ob 19.00 in zatone ob 4.29. Jutri, SOBOTA, 26. aprila ZDESLAV Vreme včeraj: Najvišja temperatura 19,1 stopinje, najnižja 14,4, ob 19. uri 18,5 stopinje, zračni tlak 1016,7 mb rahlo pada, brezvetrje, vlaga 59-odstotna, nebo 3/10 pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 11,7 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne, 24. aprila 1975 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 8 oseb. UMRLI SO: 70-letna Pasqua Rossi vd. Olivieri, 85-letna Teresa Berze vd. Rcsin, 63-letni Edoardo Pecchiari, 74-letna Caterina D’Arrigo vd. Bertino, 16 dni star Maurilio Del Pin, 85-letna Maria Rosac vd. Mercandel, 80-letna Eufemia Pitacco vd. Pregl in 79-letni Germano Dudine. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giustizia, Trg Libertà 6; Alla Testa d’Oro, Ul. Mazzini 43. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Al Uoyd, Ul. Orologio 6 - Ul. Diaz 2; Alla Salute, IR. Giulia 1; Piccio-la, Ul. Oriani 2; AU’Annunziata, Trg Valmaura 11. LEKARNE V OKOLICI Boljunec (teL 228-124), Bazovica (teL 226-165), Opčine (tel. 211-001), Prosek (tel. 225-141), Božje polje — Zgonik (tel. 225-596). Nabrežina (tel. 200-121), Sesljan (tel. 209-197), Žav-Ije (teL 213.137), Milje (tel, 271-124). SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE V TRSTU DARIO FO MARKOLFA Farsa s prologom (prvič v slovenščini) V nedeljo, 27. aprila, ob 17. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu. vmtmmm La Cappella Underground 19.00 (prvi del) — 21.30 (drugi del) «Que viva Mexico» (1932). Režija Sergej Einstein. Jutri isti film. Ariston 15.30—22.00 «Bianco e nero». Dokumentarec P. Pietrangelija o črnih mrežah. Grattacielo 14.30 «Breve incontro». Barvni film, v katerem nastopata Richard Burton in Sofia Loren. Excelsior 10.00 in 11.30 matineja «Ali Babà e i quaranta ladroni». Barvni film. Sledi dokumentarec «Uccelli acquatici». ’ Excelsior 14.30 «Conviene far bene l’amore». Luigi Proietti. Agostina Belli, Eleonora Giorgi ih Christian De Sica. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Nazionale 15.00 «La polizia ha le mani legate». Barvni film, v katerem igrajo: Claudio Cassinelli, Arthur Kennedy, Sara Sperati, Franco Fa-brici itd. Fenice 15.30 «Il poliziotto della brigata criminale». Barvni film, v katerem igra Jean Paul Beimondo. Eden 16.00 «Juggernaut». Barvni film, v katerem igrata Richard Harris in Omar Sharif. Ritz 16.00 «Fantozzi». Barvni film je režiral Luciano Salce, v njem igra Paolo Villaggio. Aurora 15.30 «Profondo rosso». Barvni film Daria Argenta. Prepovedano mladini pod 18. letom. Capitol 14.30 «A mezzanotte va la ronda del piacere». Barvni film. Igrata Giancarlo Giannini in Monica Vitti. Cristallo 15.45 «10 secondi per fuggire». V glavni vlogi Charles Bron-son. Barvni film. Impero 15.39 «Travolti da un insolito destino nell’azzurro mare d’agosto». Barvni film. Igrata G. Giannini. in M. Melato. Prepovedano mladini pod 14. letom. Filodrammatico 15.00 «Blue jeans». Barvni film, v katerem igra Gloria Guida. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 15.00 «Zorro». Barvni film. v katerem igrata Alain Delon in Ottavia Piccolo. Ideale 15.00 «I tre moschettieri». Barvni film. Igrajo Oliver Reed, Racquel Welch, Richard Chamberlain. Vittorio Veneto 15.00 «Ceravamo tanto amati». Barvni film. Igrajo Nino Manfredi. Vittorio Gassman, Stefania Sandrelli. Abbazia 15.00 «Rappresaglia». Barvni film, v katerem igrata Richard Burton in Marcello Mastroianni. Radio 14.30 «Nanù, 0 figlio della jungla». B'àrvhi Walt Disneyev film. Mignon 14.30 «Lo chiamavano Treset-te, giocava sempre con il morto»-Barrai film. Igra George Hilton. Astra 15.00 «Il segno del potere». Barrai film. Igrata Roger Moore in Susanne York. Volta - Milje 15.00 «Grazie per quel caldo ’icembre». Barvni film, v katerem igra Sidney Poitier. Razna obvestila Vodstvo TPPZ obvešča ansambel, da bo danes, v petek, 25. t.m., odhod avtobusov v Ljubljano ob 15. uri. Pevci naj se zberejo pred Bazoviškim domom, ob 14.30. Prosvetno društvo «Slavko škamPer‘ le» vabi vse svoje člane in somišli®^ nike danes, 25. aprila, ob 10- url na svečanost položitve venca pod spo-minsko ploščo padlim Svetoivančanon1 na pročelju bivšega Narodnega dom® na Vrdelski cesti 25. Spominska svečanost spada v okvir proslav 30-let' niče osvoboditve. Izleti dost' SRDI’ sporoča, da zaradi nezai ^ nega števila vpisanih odpade izlet Čaven m Kucelj. PD Ivan Grbec v škednju Priret^ 4. rnaja izlet v Cerkno in v Franja. Vpisovanje vsak dan v dr 19. u18 štvenih prostorih od 17. do razen ob sredah in sobotah. Prosvetno društvo Slavko SkamP.®^ le - Sv. Ivan obvešča vse izletn v Kumrovec in na Stubiško 0°^' a. je odhod avtobusa v nedeljo. 2 - , prila točno ob 6, uri s trga P svetoivansko cerkvijo. Razstave V umetnostni galeriji «Corsia dion» (Ul. Battisti 14) so odprli stavo del tržaškega slikarja j in^.,,u(s. foglie. Razstava bo odprta do no 7. maja. V umetnostni galeriji ;to-bo od- asi. degli Artisti 2) so odprli ^ stavo del makedonskega ^ jana Razmovskyja. Razstava prta do 30. aprila. n«ne- V Kraški galeriji razstavlja D« trij Cej. V.G:„!g0.^^!Vi,,-rrmliad1U1'ljuGbbPan- 9) razstavljajo trije mladi Lujo bo "odprta še da- »j razstavljajo mjc ‘ . Kapus ski umetniki: slikarja Sergej . y0. in Marko Butina ter kipar dopivec. Razstava nes, 25. aprila. „ V umetnostni galeriji «Tr*10s®lika. odprli razstavo najnovejsm uc rja Folca lacorija. Prispevki Ob 1. obletnici smrti r-^mSmPrnsek - Kontovel- PRIMORSKI dnevnik GORIŠKI DNEVNIK 25. aprila 1975 UČENCI KATINARSKE «SNOVNE ŠOLE PROSLAVILI RO-LETNICO OSVOBODITVE Učenci osnovne šole «Fran Milanski» na Katinari so včeraj dopoldne proslavili 30-letnico osvobo-ditve. Na proslavi, ki jo je pripravil cclotni učiteljski odbor, so nastopili Vcenci vseh razredov. S primernimi ^rticami, odlomki in pesmicami so Pokazali tegobe naših ljudi v času ^emške okupacije, trpljenje v zapo-*o in koncentracijskih taboriščih življenje partizanov. Učenci so rali tudi lastne sestavke, ki so Ph napisali ob priložnosti proslave Lonjerju 23. marca letos. Prosla-, ? je zaključil šolski pevski zbor, K1 je zapel nekaj partizanskih pesmi. Odgovor ministra za šolstvo v zvezi z ukinitvijo slovenske sekcije «Galvani» Uo dolgem času je ministrstvo .a šolstvo končno odgovorilo na P^meno vprašanje poslanca škerka zvezi z ukinitvijo prvega razreda o venske sekcije za šivilje na teh-icnem zavodu «Galvani». Kot je nano, so tik pred začetkom šol-eSa leta ukinili omenjeni razred utemeljitvijo, da je v razredu pre-alo vpisanih deklet. Naša javnost !k k ai ostro reagirala in poslanec Kerk je nemudoma posredoval na "JPiistrstvu. Opozoril je na pereč Položaj slovenskega šolstva, ki mu I ukrep o ukinitvi prvega razreda j6'- s tem praktično o ukinitvi ce-^ne sekcije zadal nov hud uda-tf*2- V svojem pismu je poslanec k obenem obnovil zahtevo, da * na italijanskem tehničnem zavo-rai , °^a» ustanovili slovensko pa-nielko, ki nai bi se pozneje osa-niosvojila v petletko. »V odgovoru, ki ga je minister za , tstvo poslal šele 17. aprila letos, jL bistvu ponovljena stara ute-oijitev, zakaj je prišlo do ukinitve ovenskega razreda. Vsekakor pa ■jo ministrstvo, unoštevaioč posebne teh u6 RiovenskePa prebivalstva v Se krajih' izjemoma dovolilo, da dalju^k v ornenienern razredu na- Glede zahteve po ustanovitvi slo-Cnske paralelke na italijanskem . ničnem zavodu «Volta» pa mi-'ster odgovarja, da je kliub naj-o°bsim namenom, zaenkrat, nemo-fPo.® ugoditi tej želji zaradi ome-J nih finančnih možnosti. ■iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiii OB 30-LETNICI OSVOBODITVE Enaindvajsetega maja proslava devinsko-nabrežinske občine Odkritja številnih spominskih plošč padlim borcem Občina Devin - Nabrežina je v teh dneh izdelala obširen program, za proslavo 30-letnire osvoboditve. S tem občina Devii - Nabrežina tolmači in izraža čustva celotnega slovenskega in italijanskega prebivalstva, ki je toliko prispevalo v boju proti fašizmu in izpričuje na tale način veljavnost n aktualnost anti- ca, znan pa je tudi že točen datum, to je 10. maj. Prvo sklicanje bo ob 19. uri, ob nezadostnem številu prisotnih pa bo drugo sklicanje ob 20. uri. Odbor se je odločil za ta datum predvsem zaradi dejstva, da je neprimerno sklicevanje občnega zbora ob zaključku šolskega leta, to dar vse kaže, da bodo na pokrajini znova izvolili Marijo Ferletič, za občinske volitve v Gorici pa bodo predložili popolno kandidatno listo s tremi nosilci liste. Na sedežu socialistične stranke so v teku pogajanja za dosego sporazuma, ki je bliže uresničitvi na pokrajinski ravni kot na občinski v Gorici. fašističnih načel, ki so vodila tu- Ì je v juniju, ki je v dosedanjih kajšnje prebivalstvo v nenehni boj zoper okupatorja. Proslave, ki jih je občina napovedala, ne pomenijo le osamljena in trenutna slovesja in niti le formalne počastitve spominà padlih za svobodo, ampak m-rajo biti izraz in dokaz resnične soudeležbe občanov, ki, čeprav je minilo 30 let, skrbno in trajno hranijo v svojih srcih nepozabna in neizpremenjena gesla odporništva. V tem duhu prireja občina E)evin -Nabrežina osrednjo proslavo in vrsto obrobnih manifestacij. Osrednja proslava bo 21. maja t.l. na nabrežinskem trgu, kjer se bodo pred spomenikom padlim za svobodo zbrali občinski demokratični upravitelji in občinstvo in počastili spomin žrtev nacifašizma. Predvidena so še odkritja spominskih plošč padlim borcem Tr- zonah pomenil konec krožkove dejavnosti. Poleg tega pa moramo povedati, da namerava Mladinski krožek nadaljevati s svojim delom tudi v poletnem, počitniškem, času, ko misli soeljati razne pobude. Kot smo že uvodoma omenili se odborniki MKT pripravljalo na 3. občni zbor. V te priprave spada nedvomno tudi sklep o izdaji posebne brošure, neke vrste glasnika Mladinskega krožka. V brošuri, ki bo predvidoma izšla v začetku maja, bodo našli svoje mesto prispevki nekaterih članov in krožko-vih sodelavcev, ki bodo obravnavali mladinske teme in vprašanja. Določeni prispevki bodo izključno posvečeni dejavnosti krožka in stikom z drugimi podobnimi organizacijami, drugi pa se bodo ukvarjali kulturnimi, političnimi, socialnimi o-ziroma športnimi problemi mladih. novce, Prečnika, Slivnega, Seslja- Seveda pa bo poseben poudarek na, Štivana in Devina; nastop pevskih zborov «Igo Gruden» iz Nabrežine in «Fantje izpod Grmade» iz Devina, nastop godbe na pihala iz Nabrežine, priprava fotografske razstave, nastop Stalnega slovenskega gledališča in Stalnega gledališča Furlanije - Julijske krajine in izročitev prapora krajevni sekciji ANPI. Značilen je tudi program nagradnega natečaja za dijake v občini, kolikor ponazarja način prisvajanja odporniških tem s strani naših dija kov in navezuje pričevanja o narodnoosvobodilnem boju na sedanjo stvarnost. Z napovedanimi manifestacijami namerava občina Devin - Nabrežina ponovno izpovedati svojo trdno voljo po razvoju in po zaščiti svoboščin, ki si jih je tukajšnje prebivalstvo priborilo s tolikimi muka mi in žrtvami. Prometna taksa &a avte z nad 9 hp ^ Avtomobilski klub ACI sporoča, ,aPrila zapade rok za plačevanje q lrjmesečne takse za vozila z nad . konjskih E'i- Taksa se lahko ' aca v vseh poštnih uradih ali pa Ij, se poslala predsedniku Fordu brzojavko, v kateri zahtevata od najvišjega predstavnika ZDA pravico, da Anthony Sullivan živi z Adamsom kot enakopraven državljan ZDA. Da bi izigral ustrezne ameriške zakone, se je Sullivan, ki je prišel že pred štirimi leti v ZDA kot turist, oženil z neko Američanko, toda nikoli ni živel z njo, celo ne koj po poroki. Ko je urad za naseljevanje ugotovil to, je začel Sullivana siliti, naj normalno živi s svojo zakonito ženo. Kolikor bi ne bil pripravljen na to, pa naj zapusti ZDA. Vprašanje je, kako se bo vsa ta zadeva končala sedaj, ko sc je mož poročil v drugo, tokrat z moškim. ........................................................................................................ II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Melodrama, 9.35 Nadalje vanka; 9.55 Plošče za P°^eH;’ 10.35 Na vaši strani: 1240 «A gradimento»; 13.00 Hit P3ra^. ’ 13.50 Kako in zakaj?; W-00 R šče; 15.00 O bratih Cervi; la« Glasbeno - govorni spored; 1 • Glasba in šport; 18.35 Gershwmo-ve skladbe, 19.55 Plošče, Človek v noči. SLOVENIJA 7.00. 8.00, 10.00, 13 00 15 ^; 19.00 Poročila; 6.50 Rekreacija- 8.10 Glasbena matineja; 9_0-? . dijska šola - Vida Brest: P1100 ‘. grm; 9.30 Jug. narodna 10.15 «Po poteh tovarištva m = minov»; 10.30 Iz simfonične « be; 11.15 Z nami doma in j13 pp ’ 12.30 Kmetijski nasveti; u w r ■ pevke; 13.30 Priporočajo v3™;^' 14.10 Mladina poje; 15.35 Glasne ni intermezzo; 15.45 «Vrtni ' 16.50 človek in zdravje: tualnosti; 17.20 Iz koncertoLga simfonij 18.05 Ogledalo na^0 časa; 18.15 Zvočni signali, Ansambel Slaka; 19.50 Lahko noč,Otroci!; 20 00 Tops^ pops; 21.15 Oddaja o morju- - ^ Besede iz logov domačin-Literarni nokturno: 23.15 pred polnočjo. Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Branite ugled svojega podjetja. V čustvenem pogledu računajte samo s tem, kar lahko dosežete. BIK (od 21.4. do 20.5.) Če je vaš napredek odvisen od študija, potem računajte na uspeh. Najmlajši imajo v vas veliko zaupanje. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Rešiti boste morali nekaj zapletenih upravnih zadev. Pretirana ljubosumnost. RAK (od 23.6. do 22.7.) Vaši napori bodo končno poplačani. Skušajte proučiti svoj čustveni problem. LEV (od 23.7. do 22.8.) Nikakor se ne povezujte z drugimi, ker bo ogrožena vaša neodvisnost. Pridobili boste nekega za svojo zamisel. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne precenjujte svoje finančne zmogljivosti. Ne zaupajte nikomur svojih težav. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Svoje načrte boste morali spremeniti. Tudi v družini bo prišlo do spremeb. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Pustite, da se bo spor ublaži in g nato razčlenite. Neka znan vas bo prenestila. 2() j2) STRELEC (od 23.11- do 2^ Povabili vas bodo k sodelovanj vi pa boste ponudbo b0_ Prijetni razgovori o bližnji dočnosti. „ , 901) KOZOROG (od 21.12- do ^ Neki spor, ki se že dolg ^ bo razčiščen. Nekdo vai kazal, da je bil pošten. 9 -i Ne VODNAR (od 21.1. do 19-2^nja. boste dosegli zaželeneg Precej zanimivo srečanje RIBI (od 20.2. do, 20.3 ) r jdevab Sto S"'ìi”bo">e,e> zmešnjavo. NOGOMET EVROPSKA POKALNA TEKMOVANJA ITALIJANI IN JUGOSLOVANI V KRIZI VELIKO RAZOČARANJE V BARCELONI Beograjska Crvena zvezda zamudila edinstveno priložnost za vstop v finale odbojka TEDENSKI KOMENTAR Finalisti v raznih evropskih pokalnih tekmovanjih so znani. Med ijjinii ni niti enega zastopnika iz •Jugoslavije in Italije. Tako Crvena Zvezda kot Juventus sta bila nam-reč izločena. Pokal prvakov Bayern Miinchen (ZRN) — St. E-tienne (Francija) 2:0, v prvem srebanju 0:0. Zastopniki ZRN bodo letos drugič zapored branili naslov Uajvečjega evropskega tekmovanja. Beckenbauer in tovariši so si pridobili pravico nastopa v letošnjem finalu že v prvi tekmi, ko so prisi-kli francoske prvake na remi. V sredo pa so zanesljivo z dvema go-iorna razlike odpravili goste. Gola sta dala Beckenbauer že v 2. mi-nuti igre, Duernberger pa je v 69. hùnuti zapečatil izid na 2:0. * * * Barcelona (Španija) — Leeds Uni-tsd (Anglija) 1:1, v prvem sreča-nJU je zmagal Leeds z 2:1. Nedvomno predstavlja izločenje španskega Prvaka največje presenečenje vseh treh tekmovanj. Barcelona je razo-carala. Angleži so celo prvi prišli v, vodstvo z Lorimerjem že v 7. ttunuti. Zaman so bili vsi napadi Barcelone. Cruyff in Neeskens sta Razočarala. Niti senca nista tistih 'Sraleev, ki sta z reprezentanco Nizozemske navduševala milijone gledalcev na zadnjem SP v Nemčiji. Barcelona je v 67. minuti sicer remizirala s Claresom, ni pa znala izkoristiti številčno prednost, ko je sodnik izključil Angleža Queena za-radi prekrška. * * * Veliki finale tega tekmovanja bo t°rej med Bayernom, lanskim prva-k°m, in angleškim prvakom Leeds United. Finale pa bo 28. maja v Parizu. Pokal pokalnih prvakov Crvena zvezda Beograd (Jugosla-TJlkJ — Ferencvaros Budimpešta 'Madžarska) 2:2, v prvem polfinalnem srečanju je zmagal Ferencva-ros z 2:1 in se je tako kvalificiral v finale. Veliko razočaranje je po končani tskmi zajelo nabito poln stadion v Beogradu. Kazalo je že, da bosta morali ekipi igrati podaljška, saj Pila Crvena zvezda v vodstvu z nekaj minut pred koncem pa so b°stje stanje izenačili z enajstme-jrovko. Bilo je prepozno, da bi la-nko Beograjčani nadoknadili zamu- jeno in tako se je končal njihov nastop na tem tekmovanju. Tekma je pokazala, da jugoslovanski nogometaši še nimajo tiste zrelosti, ki je izredno pomembna v pokalnih tekmovanjih. Crvena zvezda je bila že na pragu vstopa v finale, psihično pa ni bila dovolj pripravljena, da bi premostila to oviro in je bila tako izločena iz tekmovanja. * * * Eindhoven (Nizozemska) — Dinamo Kijev (SZ) 2:1, v prvem srečanju so zmagali sovjetski nogometaši s 3:0 in so se tako brez težav kvalificirali v finale. * * * Žal, ne bomo priča finalnemu dvoboju med Crveno zvezdo in Dinamom, kot je bilo predvidevati. Finale tega tekmovanja, ki bo 14. maja v Baslu, bosta odigrala sovjetsko moštvo Dinamo iz Kijeva in Ferencvaros iz Budimpešte. Pokal UEFA Juventus Turin (Italija) — Twen-te Enschede (Nizozemska) 0:1. Tudi v prvem srečanju so zmagali Nizozemci, in sicer s 3:1. Italijani so torej ostali brez svojih zastopnikov v evropskih pokalnih tekmovanjih. Juventus je izgubil kar oba polfinalna srečanja. Tokrat niti veteran Altafini ni mogel popraviti liilliiiiiiiliiiiiiuiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiliiilliliiiilllUliliiilililliiiiii>iiiiiiHiiiiiiiiiiiiiilliiiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinHiiiiiiiii||i|iiiiil položaja, potem ko je odlični napadalec gostov Zuidema že v 10. minuti igre povedel svoje moštvo. Italijanski nogomet torej doživlja veliko krizo. Italijanska reprezentanca je že izločena iz EP, edini zastopnik italijanskega nogometa v evropskih tekmovanjih Juventus je prav tako izločen. Treba bo temeljito garati v prihodnjih letih, da se bo lahko italijanski nogomet povzpel na evropski vrh. * * * Borussia Monchengladbach (ZN) -Kolu (ZRN) 1:0, v prvi tekmi 3:1. Borussia je torej brez težav izločila rojake in se bo v dveh tekmah (7. in 21. maja) spoprijela s Twen-tejem v velikem finalu za evropski naslov tega tekmovanja. TENIS STOCKHOLM, 24. - Italijana A-driano Panatta in Paolo Bertolucci sta v paru v drugem kolu mednarodnega «open» turnirja v Stockholmu premagala dvojico Dick Dell (ZDA) in Buster Nottram (Anglija) s 3:6, 7:5, 6:1. Med posamezniki je Šved Tenny Svensson izločil Italijana Antonia Zugarellija z 2:6, 6:2, 6:2. Neuspešno kolo tretjeligaše Položuj Brežank je že brezupen Lepe možnosti imata Sokol in Olympia - Sloga v zelo nevarnih vodah 10. KOLO 1. ITALIJANSKE KOŠARKARSKE LICE irSnaidero spet uspešen Tesen poraz L. Adriatica V skupini za državni naslov brez presenečenj Z nadaljevanjem odbojkarskih prvenstev se, žal, nadaljujejo tudi porazi naših šesterk. Spet moramo beležiti izredno neuspešno kolo. V o-smih tekmah sta zmagali samo dve slovenski ekipi: Kpntovel in Olympia. Naši trije tretjeligaši : Kras, Breg in Bor niso nasprotnikom odvzeli niti seta. Od šestnajstih možnih točk so bile osvojene samo štiri, kar pomeni ena četrtina ali v odstotkih povedano le borih 25. MOŠKA C LIGA Prvenstvo v tej ligi se nagiba koncu. S tem bo tudi konec letošnje kalvarije našega edinega zastopnika v tej ligi Krasa iz Zgonika. Slovenski odbojkarji so v soboto v Trentu požrli nič manj kot petnajsto grenko pilulo, med temi jih je bila kar 14 zaporednih. Glede na to, da je AGLI iz Montecchia še enkrat prijetno presenetil, je Kras še bolj trdno samotno na začelju lestvice. Še dobro, da se bo jutri igralo zadnje kolo. Na vrhu se bije neizprosen boj za 1. mesto med gasilci Dall’Acqua iz Trevisa in SAI iz Belluna. Oba velika tekmeca imata enako število točk — trideset — toda Dall’Acqua ima boljšo razliko v setih. Zadnja poraza Libertasa in Grandi Motori sta botrovala tudi položaju na lest- NAMIZNI TEN IS V ZADNJEM KOLU ŽENSKE A USE Dekleta Krasa v svoji skupini osvojila končno prvo mesto ! Naše igralke se bodo od ponedeljka dalje v Fiuggiju borile za državni naslov V sredo zvečer je namiznoteniška ekipa Krasa odigrala zadnje prvenstveno srečanje A skupine A lige. Po napovedih so predstavnice zgoniške občine premočno premagale solidno ekipo tržaške Juhe in so tako dokončno osvojile prvo mesto na končni točkovni razpredelnici svoje skupine. Tako so si krasovke priborile pravico do finalnega nastopa z zmagovito ekipo ” "X ______________ ski^A ,Milič bila seveda gonilna sila Krasa pri velikem uspehu v žen-A *igi. Krasovke so v svoji skupini osvojile prvo mesto in se bodo prihodnji teden v Fiuggiju borile za državni naslov B skupine za državni ekipni naslov. Ne glede na izid tega srečanja pa imajo Krasova dekleta že zagotovljeno vsaj drugo mesto na končni lestvici in torej naslov državnih podprvakinj, kar je z ozirom na začetne ambicije že izreden uspeh za slovenske predstavnice. Pred začetkom prvenstva so namreč v Krasovem taboru računali na ponovitev lanske uvrstitve (tretje mesto), za zeleno mizo pa so «belo-rdeče» pokazale stalen napredek in tehnično kakovost, kar jim je o-mugočilo, da so po mili volji razpolagale z vseffii svojimi nasprotnicami. Sedaj.,$o krasovke pred velikim in edinstvenim podvigom, saj bi predstavljala1 osvojitev državnega ekipnega naslova izreden uspeh za celotni slovenski manjšinski šport. Trener Derganc bo moral predvsem psihološko primerno pripraviti svoje varovanke, da bodo lahko uspešno prestale velike psi-ho-fizične napore, ki jih od prihodnjega ponedeljka dalje čakajo v Fiuggiju. V tem termalnem centru bo namreč poleg državnega prvenstva za posameznice (krasovke bodo nastopile v vseh kategorijah) na sporedu tudi finalno srečanje za državni ekipni naslov. Če bodo Krasova dekleta izpolnila upravičena pričakovanja, bi moral končni obračun presegati vse dosedanje uspehe. Srečanje z Julio se je praktično odvijalo le v eno smer in krasovke so dokazale, da so res nepre-kosljive in v odlični formi. Poleg Miličeve, ki je zaigrala na svojem običajnem nivoju, sta tokrat zablesteli Vesnaverjeva in Žigonova. Vesnaverjeva je zaigrala zelo prodorno in je že v kali strla odpor najboljših tržaških predstavnic. 2i-gonova je odigrala eno samo srečanje in je prepričljivo porazila Eccardijevo, kateri je navadno podlegla. Julia — Kras 0:5 Hauser — Vesnaver 0:2 Eccardi — Žigon 1:2 Paris — Milič 0:2 Eccardi — Vesnaver 0:2 Hauser — Milič 0:2 -bs- TURNIR DON BOSCO Bor prvi Sinoči se je zaključil košarkarski turnir naraščajnikov, ki ga je priredilo tržaško društvo Don Bosco v okviru proslav 25-letnice ustanovitve društva. Bor, ki ga trenira Renato Štokelj, je zasluženo osvojil 1. mesto. Končna lestvica: 1. Bor, 2. Flaminio, 3. Don Bosco, 4. Ser volana, 5. Konto- iežene ekipe so bile deležne, lepih nagrad in pokalov . DOMAČI ŠPORT DANES PETEK, 25. aprila 1975 NOGOMET TURNIR «N. CORRENTE.» 10.30 na Padričah Sampvito — Primorec * * * 15.30 na Padričah Gaja — Campi Elisi MLADINCI 9.15 v Trstu, Sv. Sergij Union — Muggesana NARAŠČAJNIKI 10.30 v Križu Vesna — Op. Supercaffè * * * 8.00 v Trstu, Sv. Sergij Libertas — Union * * * 9.00 na Proseku Primorje — Ponziana * * * 16.15 v Trstu, Sv. Sergij Giarizzole — Primorec * * * 10.30 v Dolini Breg — Cremcaffè PRIJATELJSKA TEKMA 16.00 v Zarja — Bazovici Hrvatini vici, ki se je poslabšal. Gasilci iz Verone so prehiteli Libertas, ARA iz Trenta pa je dohitela Grandi Motori iz Trsta. IZIDI 17. KOLA Marghera - Ferroni 1:3, Dall’Acqua - Libertas 3:0, ARA Trento -Kras 3:0, Grandi Motori - SAI Belluno 0:3, AGLI .Montecchio - Bruse-gana 3:0. LESTVICA Dall’Acqua Treviso in SAI Belluno 30, Ferroni Verona in Libertas Trst 22, Pallavolo Marghera 16, Grandi Motori in ARA Trento 14, Brusegana Padova 10, AGLI Montecchio 8, Kras 4. PRIHODNJE (ZADNJE) KOLO SAI Belluno - ARA Trento, Libertas Trst - AGLI Montecchio, Ferroni - Grandi Motori, Brusegana - Marghera, Kras - Dall’Acqua. ŽENSKA C LIGA Spet moramo beležiti neuspeh o-beh naših šesterk v tej ligi, ki je drugi zaporedni. Če sta Breg in Bor v preteklem kolu tudi prepustila izkupiček nasprotnicam, je poraz to pot veliko bolj pekoč, saj nista o-svojila niti seta. Za Bor še ni najhujše, ker je izgubil četrto mesto na lestvici, toda za Breg ni več rešitve pred nazadovanjem v nižjo ligo. Tako bomo letos izgubili še enega tretjeligaša in preostal nam bo še en konkurent, ki bo glede na preteklost le simboličen, saj smo i-meli pred petimi leti nič manj kot štiri ekipe v 2. ligi. Preostale so nam torej le drobtinice. Za presenečenje kola je nedvomno poskrbela Sala, ki je v Trentu odpravila še nepremagani Mogliano Veneto. Sobotni derbi med Marzottom in Mo-glianom Venetom bo odločilen za končnega zmagovalca skupine. IZIDI 12. KOLA Marzotto - Breg 3:0, Sala - Mogliano Veneto 3:2, Corridoni - Bolzano 2:3, Libertas PN - Bor 3:0. LESTVICA Mogliano Veneto in Marzotto Val-dagno 22, Sala Trento in Bor 12, Libertas Pordenon 10, Breg in Bolzano 8, Corridoni 2. PRIHODNJE KOLO Bor - Corridoni (30. t.m.), Bolzano - Sala, Mogliano Veneto - Marzotto, Breg - Libertas Pordenon. MOŠKA D LIGA Pred poslednjima dvema prvenstvenima nastopoma ter pričakovanim in zasluženim zmagoslavjem so odbojkarji Bora počivali. V ostalih treh tekmah so bili doseženi bolj ali men j pričakovani izidi. Ginnastica iz Pordenona je odpravila solidni S. Giorgio v gosteh, gasilci Dona iz Roviga doma Concordio kot tudi Quattro Torri poprečni Codognato. IZIDI 11. KOLA Dona - Concordia 3:0, S. Giorgio -Ginnastica 1:3, Quattro Torri - Codognato 3:0. LESTVICA Bor 20, Quattro Torri 16, Ginnastica Pordenon 14, S. Giorgio 10, Codognato 6, Dona 4, Concordia 2. PRIHODNJE KOLO Concordia - S. Giorgio, Ginnastica - Donà, Concordia - Bor. 1. MOŠKA DIVJZIJA Igralci goriške Olympie so poskrbeli za veliko prijetno presenečenje z zmago nad vodečo Tornano in še povrhu kar sredi Gradišča. To je bil drugi zaporedni spodrsljaj Torriane, katero je dohitela Olympia. Zastopniki Doma so odvzeli solidnemu II Pozzu samo niz. Vse bolje igra v zadnjih kolih ACLI od Sv. Jakoba, ki je trenutno odličen tretji. Trinajsto kolo je bilo uspešno za vse gostujoče šesterke, kar je nekaj neobičajnega. IZIDI 13. KOLA Lambertin - ACLI Sv. Jakob 2:3, Torriana - Olympia 1:3, ASF JR -Fiume Veneto 2:3, Dom - Il Pozzo 1:3, Lib. Turjak - PAV Despar 1:3. LESTVICA Torriana in Olympia 22, ACLI Sv. Jakob 20, Fiume Veneto 18, PAV Despar 16, Lambertin Sportivo 10, Il Pozzo 8, ASFJR in Libertas Turjak 6, Dom Gorica 2. PRIHODNJE KOLO Libertas - Dom, Il Pozzo - ASFJR, Fiume Veneto - Torriana, Olympia -Lambertin Sportivo, PAV Despar -ACLI Sv. Jakob. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Vodeči Volley Bali iz Pordenona je bil že večkrat na robu propada, toda vedno se je znal uspešno izmazati razen s Sokolom doma in preteklo soboto v Vidmu, ko ga je domači PAV Despar odpravil samo po treh nizih igre. Nabrežinkam se tako odpirajo vse možnosti za osvojitev končnega prvega mesta in s tem napredovanje v višjo ligo. Po zadnjem spodrsljaju postaja položaj Sloge vse bolj zaskrbljujoč. Mlade igralke Bora so v Gorici odigrale letošnjo najboljšo tekmo in bile pred velikim zmagoslavjem. Sokol bo o-digral tekmo z Julio 8. maja. Kon-tovel je zaigral z Interjem, kot zna in zmaga ni bila nikoli v dvomu. IZIDI 13. KOLA AGI Gorica - Bor 3:2, PAV Despar - Volley Bali 3:0, Kontovel -Inter 3:1, Sloga - Torriana 0:3. LESTVICA Volley Bali 22, Sokol 20, PAV Despar 18, Kontovel 16, Julia 14, Inter in Torriana 12, Sloga 10, AGI Gorica 6, Bor nič točk. PRIHODNJE KOLO Sloga - Julia, Sokol - Kontovel (že odigrana 3:0), Inter - PAV Despar, Volley Ball - AGI, Torriana - Bor. G. F. A — 1 liga V tem desetem kolu prve italijanske košarkarske lige so bili nekateri mnenja, da bo Ignis v gosteh izgubil in da bo tako Forst iz Cantuja že nekaj kol pred koncem prvenstva praktično italijanski prvak. Varovanci trenerja Gambe pa so zaneslji1 vo zmagali v Sieni proti Saporiju-in so tako ostali edini tekmeci s For-stom v borbi za osvojitev končnega naslova. Težjo nalogo pa je imel Innocenti iz Milana, ki je le za dve točki v Forliju premagal domačo peterko Jolly. Bolonjski Sinudyne pa je v Milanu premagal nevarni Mobilquat-tro in je tako trdno na tretjem mestu lestvice. IZIDI 10. KOLA Forst - Saclà 107:90 Sinudyne - Mobilquattro 88:83 Sapori - Ignis 70:81 Jolly - Innocenti 92:94 LESTVICA Forst Cantù 18, Ignis Varese 16, Innocenti Milan in Sinudyne Bologna 12, Sapori Siena 8, Mobilquattro Milan 6, Saclà Turin in Jolly Forlì 4. PRIHODNJE KOLO (27.4.) Innocenti - Forst, Sapori - Jolly, Saclà - Mobilquattro, Ignis - Si nudyne. KOLESARSTVO DANES IN V NEDELJO Kolesarji Adrie računajo na zadovoljive uvrstitve Med amaterji bo Ivan Sosič nastopa! v Ronkah Mlada kolesarja lonjerske Adrie bosta danes nastopila v Ronkah na amaterski kolesarski dirki za pokal «Montes». Nastopili bodo vsi najboljši deželni amaterji tretjekate-gorniki in med njimi tuli Bonanno in Sosič.. Posebno slednji ima na naporni progi, ki se bo odvijala na doberdobski planoti, velike možnosti za dober nastop. Sosič se je v letošnji sezoni že nekajkrat izkazal Slovenski košarkarji se vse bolj uveljavljajo v našem mestu. Na sliki lep prodor Borovega mladinca Valterja Vatovca in verjetno ne bo razočaral niti tokrat. Med veterani pa je vzdušje po dveh zaporednih zmagah in dobrih uvrstitvah na višku. Pred nedeljsko dirko, ki bo na krožni progi v Zgoniku in ki jo prireja tržaški klub UCT, bi se morali lonjerski predstavniki spet izkazati. Upajmo, da jim bo tudi pojutrišnjem uspel velik podvig in da se bodo uvrstili na prva mesta. Vižintin in Macarol sta že ukusila zmago, sedaj bi jo morala še ostala dva (Maver m Bonanno). Upajmo, da bodo predstavniki- slovenskega društva ponovili svoje dobre uspehe, saj so na» ; višku svoje Jkondici j e in jim ne bi. smel uiti dober nastop. Nedeljska dirka se bo pričela ob 9.30, tekmovalci pa bodo morali prevoziti 12 krogov za približno 65 kilometrov. R. Pečar GRANADA, 24. — Španec Miguel Maria Lasa je osvojil prvo mesto v drugi etapi (Malaga — Granada) na dirki po Španiji. S to zmago je Lasa osvojil tudi prvo mesto na splošni lestvici. STRELJANJE V GORICI Zadovoljivi uspehi strelske družine Na goriškem strelišču v Ulici Mon-tesanto je bil drugi turnir, ki ga je organizirala goriška strelska družina. Udeležba je bila tudi tokrat zadovoljiva, saj se je turnirja udeležilo 34 tekmovalcev. V streljanju z zračno puško je zmagal Amos Cristiani, ki je zbral 349 točk, drugi je bil Marino Pielig (340 točk), na tretje mesto pa sta se uvrstila s 335 točkami Adele Scar-dovelli in Giorgio Chinese. V streljanju s pištolo sta prvo mesto zasedla Silvio Peruzzi in Walter Venturoli, ki sta zbrala 352 točk. V nedeljo se bodo člani goriške strelske družine udeležili videmskega turnirja, na katerem bodo nastopili najboljši strelci Treh Benečij. A — 2 liga (B skupina) Štiri kola pred koncem prvenstva je videmski Snaidero praktično že prestopil v višjo ligo. Videmčani so namreč v 10. kolu premagali nevarno ekipo Rondine v Brescii. Če u-po-.tevamo, da bodo Videmčani v nedeljo igrali doma proti skromni e-kipi Prandoni, potem pa je jasno, da so McDaniels in tovariši že v višji ligi. Snaidero ima namreč kar šest točk naskoka. Lloyd Adriatico je gostoval v Rimu, k’er je igra) proti močni re-terki IBP, ki je trenutno na drugem mestu lestvice. Tržačani so po predvidevanju izgubili, s prikazano igro pa so zadovoljili. IZIDI 10. KOLA Alco - Pintinox 81:67 Prandoni - Duco 64:67 IBP Rim - Lloyd 83:75 Rondine - Snaidero 78:81 LESTVICA Snaidero Videm 20, IBP Rim, Duco Mestre in Alco Bologna 14, Pintinox Rim 8, Rondine Brescia 6, Prandoni Bergamo in Lloyd Adriatico Trst 2. PRIHODNJE KOLO (27.4.) Alco - IBP Rim, Pintinox - Lloyd Adriatico, Snaidero - Prandoni, Duco - Rondine. « * » V A skupini te lige pa so v 10. kolu dosegli naslednje izide: Canon -Moretti 83:69, Ausonia - F AG Neapelj 75:74, Brina - Brindisi 98:67, Maxmobili - Brili 88:87. LESTVICA: Canon Benetke 18, Brili Cagliari in Brina Rieti 16, Ausonia Genova 8, FAG Neapelj, Libertas Brindisi in Maxmobili Pesaro 6, Moretti Chieti 4. PRIHODNJE KOLO (27.4.): Moretti - Ausonia, Brindisi - Brili, Brina -Canon, Maxmobili - FAG. TURNIR V SOFIJI SOFIJA, 24. — Na mednarodnem košarkarskem turnirju za «Veliko nagrado Sofije» je mlada jugoslovanska reprezentanca, ki nastopa pod i-menom Beograd, premagala Berlin z 89:69 (38:41). Tudi tokrat je bil najboljši strelec v jugoslovanskih vrstah Rakočevič, ki je dal 20 košev. Ostali izidi: Havana - Moskva 78:69, Varšava - Bukarešta 93:92, Sofija - Praga 78:76. ŠD PRIMOREC - PD PRIMOREC (Trebče) ŠD POLET - PD TABOR (Opčine) vabijo na PLANINSKO-ORIENTACIJSKI POHOD ki bo danes, 25. aprila, ob priliki 30. obletnice osvoboditve. Vpisovanje še danes pol ure pred odhodom ekio. NAVODILA ZA TEKMOVALCE: Vsaka ekipa mora imeti s seboj kompas, kotomer, specialko «POGGIOREALE DEL CARSO FO 40 II SO» in čr-talce. Ekipo lahko sestavljajo najmanj 3 in največ 6 članov. Starost je neomejena: priporoča se, da tekmovalci izpod desetega leta gredo v spremstvu starejših. Vrstni red starta bo izžreban pred pričetkom tekmovanja. VPISNINA ZA VSAKO EKIPO ZNAŠA 1000 lir. Organizator odklanja vsakršno odgovornost za morebitne poškodbe, ki bi jih utrpeli tekmovalci med pohodom. Priporoča se dobra obutev. EKIPE NAJ SE ZBEREJO NA STARTU V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH 25. APRILA, DO OSME URE ZJUTRAJ. OBVESTILO Združenje slovenskih športnih društev v Italiji sporoča, da bo v soboto, 26. t.m., urad v Ulica Geppa 9 zaprt. NANCI STRLE: ------- PARTIZANSKI VOLK SAMOTAR do TlSt° noč pred bitko pri Babni polici je Francka odšla streT .Cez dan Je ostala skrita v skednju. Poslušala je texnban^e’ a bila .)e nekam žalostna. V Vrhniki so 10. sep-1 ;u».ra Praznovali proščenje. Skozi špranje je opazovala kakš’ ■ 50 Prdlajali k maši. Tehtala je in premišljevala, tre en J6 kateri, 'pokazala pa se ni nobenemu. Le svojim Tine S<ìs*rarn Je zaupala. Prišle so k njej Ivana, Pepca in gitnri r $e tri v črnini, vse tri so žalovale za svojimi dra-Žnidš iVana za sinom Mirom, Pepca za možem Jožefom govorrS-ICem in Tinca za možem Andrejem Turšičem. Pobilo t ''u tekel nekam zadržano in svečano, venomer je reba tudi oprezati, da ne bi prišli belogardisti, izven a i an'. rn belogardisti niso več upali dosti šariti Vali n Tosf0jank. Partizani Loškega odreda pa so zasno-ščah naPad- Hoteli so razorožiti belo gardo v Kozari-Ujeii ■ as so obkolili ob prvem mraku 18. septembra 1942. je porn razor°žili so le štiri bele vojake, kakšnih 16 pa jo V Kn-ii! -vv0 rz vasi. Po dolini so ljudje govorili, da je bilo y riscah 1200 partizanov. Bila ieC7 za tem J6 šla Francka kopat krompir v ogrado. Ponočf • a Pesečna noč in tudi delo na polju je bilo najbolj varno. Čez dan se je spet skrivala doma v seniku in poslušala, kako Italijani bombardirajo Babno polico. V pripravah za odhod v bojno enoto je Viktor 22. septembra 1942 organiziral preizkus v streljanju, ki je bil v Joškovem kotu za Račno goro. Tega preiskusa so se udeležili: France Zigmund (Baštkov), Tone Zigmund (Keblič-kar), Janez Grl, Andnej Janežič, Anton Antončič ter Viktor in Milan Kraševec. Za tarčo so prinesli široko desko in jo postavili na razdaljo 200 metrov. Nanjo so z žebljem pritisnili košček papirja, premera kakšnih 15 centimetrov. Vsak je izstrelil po tri naboje. Viktor je daljnogled snel ,tako da so vsi merili s prostim očesom. Med to preizkušnjo je najboljši uspeh dosegel Viktorjev sin Milan. Prekosil je celo svojega očeta. Menda je to načelo njegovo sicer komaj zaznavno samoljubje. Hotel je pokazati, da sin še vedno zaostaja za očetom. Zdaj boste videli, kako se zabije žebelj,» je dejal Viktor Kraševec, znova nataknil daljnogled, legel in pomeril. Jeknilo je. Papir je zanihal in zaplapolal kot metulj na tla. Tekli so gledat. Tam, kjer je bil poprej pritrjen žebelj, je v deski zevala luknja, žeblja pa ni bilo nikjer več. Vsi so z občudovanjem prikimavali. «Ta pa ta. Ta pa zna... E ravo ! ti si pravi mož... » Da Viktor Kraševec ni bil le mojster med strelci, ampak je bil pravi strelski virtuoz. On je strelsko spretnost razvil do umetnosti, ki je vsakogar presenečala in navduševala... Pri tem je zanimivo, da Viktor ni imel brehibnega vida. Že od prihoda v Mrkopalj mu je vid močno pešal in moral je nositi očala. To pomeni, da so ostrostrelcu bolj potrebni znanje, popolna umirjenost, volja in moč osredotočenja ter odlični refleks, ki prehaja že v instinkt. Viktor je imel poseben odnos do orožja. Njegova puška je bila tako negovana, da se je kar bleščala. Nikjer na njej nisi mogel najti niti iskrice rje. Po streljanju jo je očistil ob prvem predahu. Njemu je bila puška prva, potlej šele jed in vse drugo. Toda Viktor ni skrbel samo za puško. Z enako natančnostjo je očistil in pregledal tudi naboje. Na krogli ni smelo biti nobene umazanije ali prahu. Naboje pa je tudi skrbno izbiral. Zanj so bili dobri samo naboji določenih letnic in določenih seri]. Drugih ni maral in jih je zamenjeval z drugimi partizani. Dobro je vedel, da so za popolnoma natančen in zanesljiv zadetek odločilne že tisočinke grama v teži krogle in polnitvi s smodnikom. Vse to pa pomeni, da je Viktor Kraševec poznal balistiko in teorijo ostrostrelstva. Da je tako, nam izpričuje še eno dejstvo. Strelskega preiskusa v Joškovem kotu za Račno goro Viktor ni organiziral zato, da bi se izkazal kot najboljši strelec, saj so mu to že tako ali tako vsi priznavali. Hotel se je dokopati do nove puške, ki ni bila tako iztrošena kot njegova. Viktor je imel mavzerico češke izdelave, Andrej Janežič in France Zigmund (Baštkov) pa sta imela mavzerico belgijske izdelave. Od vseh najboljša je bila Francetova. Ta je imela na 200 metrov raztros samo pet centimetrov. Bila je še skoraj nerabljena. Ko je Viktor vse to ugotovil, je začel Franceta Zigmunda nagovarjati, da bi puški zamenjala. Temu ni bila nujna tako natančna puška, zato se ni pustil predolgo prositi. S tem je Viktorju naredil veliko veselje. Vsi ostrostrelci menjavajo puške po določenem številu istreljenih nabojev ali pa menjavajo samo cevi. Za cev je usodno zlasti hitro zaporedno streljanje, ki pa ga je bil Viktor zagrešil že pred začetkom vstaje, ko je obračunaval s polnim kamionom Italijanov. Zato je že dolgo iskal drugo, boljšo puško. Videli bomo pozneje, da je po dobrem poldrugem letu puško znova zamenjal. Viktor si je vzel čas in na svojo novo belgijsko mavzerico prestavil kobilico za namestitev daljnogleda. To je naredil s preprostim, tedaj doseglivim orodjem, kar priča, kako sposoben kovinarski delavec je bil. Vse to delo je opravil še isti dan. Potem je šel znova preizkusno streljat v tarčo, da je puško natančno nastrelil. Ves ta čas se mu je iz obraza brala skrb, ko pa je bilo delo opravljeno, se mu je pod očali razlezal zadovoljen nasmeh. Tako se je Viktor v dneh premora, ko je študiral početje in namere Italijanov, pripravil za nove spopade. Premišljeval je, kako bi jim jrišel do živega in kako bi jim poplačal novo zlo, ki so ga zagrešili v dotlej neslutenem obsegu. Naj malo počakajo, naj se malo spozabijo, da vojna še ni končana, da partizanov niso uničili in da so zasejali še hujše sovraštvo, kot so ga bili deležni prej. Cas obračuna še ni minil. Prišel bo kakor dan za nočjo. O tem, kako odločen borec je bil Viktor in kako športno usmerjen pričata še dva podatka. Zvečer tistega dne, ko je Viktor s kroglo iz puške zabil žebelj, so vsi Vrhničani odšli v rodno vas, da se oskrbijo s tem in onim. Viktor se je pomudil ob izviru Obrha, se slekel in okopal. Obrh je tu še poleti zelo mrzla voda, nikar v času, ko se začenja koledarska jesen. In tistikrat je bilo 22. septembra, razen tega pa še ponoči. Vsi so neprekoslivega strelca občudovali in hvalili njegovo srčnost. Nazajgrede, ko so lezni navkreber, se je Francka hotela malo pošaliti. Začela je zabavljati, čemu da se tako mučijo in ubijajo po gozdovih, češ da bi bilo bolje, če bi stopili na stran okupatorja, kot so naredili belogardisti. Tem vedno vse prav uspe, vedno izvlečejo korist zase. (Nadaljevanje sledi) 79 46 38 79 58 23 76 14 70 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 Podružnica Gorica, Ul. Naročnina Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir; celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23 500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 Za SFRJ Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» . DZS - 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno« upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokraiino se naročajo P1-oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. 25. aprila 1975 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska M ZTT - Trst KflJ KOMENTIRA JUGOSLOVANSKI TISK Skrb za lepo slovenščino Izredno razgibano mednarodna življenje po eni strani, po drugi strani pa že znana dolgoletna, prav tako izredno dejavna zunanja politika neuvrščene Jugoslavije, sta dva poglavitna vzroka, da ves jugoslovanski tisk nepretrgoma in načrtno spremlja vse, kar se po svetu dogaja. To svojo nalogo obveščanja bralcev časnikov, poslušalcev. radia in gledalcev televizije opravljajo jugoslovanski časnikarji tudi zavoljo lega, ker je vsem občanom z u-stavo zajamčena pravica biti obveščeni o mednarodni dejavnosti Jugoslavije, ker gredo težnje za tem, da o mednarodni dejavnosti Jugoslavije ne sodijo samo redki za to poklicani, marveč prav vsi državljani. Taka usmerjenost jugoslovanskega tiska pa še ne pomeni, da je s tem potisnjena v ozadje in prepuščena zgolj naključju vsa bogata in mnogovrstna notranja problematika in življenje vseh jugoslovanskih republik in pokrajin. Nasprotno, zanimanje za mednarodne dogodke v nobenem prime-ru ne prekrije prav takega zanimanja in pozornosti za domače zadeve, pa naj gre za razvoj političnih odnosov, za raznovrstne oblike kulturne dejavnosti, ali pa za zapletene gospodarske probleme. Prav v minulih dneh je jugoslovanski tisk posvetil vidno pozornost mnogoterim aktualnim notranjim vprašanjem, tako gospodarskim. kot političnim in tudi kulturnim. V tej zvezi kaže na prvem mestu omeniti uvodnik Ijublianske-ga DELA, namenjen značilni desetletnici. Pred desetimi leti je namreč vodstvo Socialistične zveze Slovenije, kot ugotavlja uvodničar DELA, «napisalo, sprejelo in obelodanilo pismo o jeziku — listino, s katero je najvišje družbeno - politično predstavništvo naroda razglasilo skrb za razvija- Ijudske množice v boju proti okupatorju in njegovim pomagačem, domačim izdajalcem. Danes mora Socialistična zveza qpravljati mo-bilizatorsko vlogo in uresničevati organizacijsko in akcijsko enotnost vseh delovnih ljudi za nadaljnjo graditev samoupravne socialistične družbe. Statut Socialistične zveze je sprejet v izredno pomembnem političnem obdobju, ugotavlja BORBA, saj gre za čas, ko se vse bolj v globino in širino razvija boj za ustavno preobrazbo celotne jugoslovanske družbe. Ta preobrazba naj iz temeljev spremeni stare odnose in navade, pa tudi družbene strukture in naj uveljavi združeno delo kot odločilno silo. BORBA končuje svoj uvodnik s prispodobo Staneta Dolanca, da se mora zveza komunistov «preseliti» v Socialistično zvezo. To pomeni, da postaja Socialistična zveza z novim statutom tisto mesto, kjer se dejansko uresničuje vsa vsebina nove ustave in uveljavljajo temelji samoupravne socialistične demokracije. Pozornost dnevnega in tudi dru gega jugoslovanskega tiska je vsekakor pritegnilo petdnevno zasedanje zveznega sveta za gospodarski razvoj in ekonomsko politiko. To je povsem razumljivo, saj so na tem zasedanju predstavniki vseh republik in pokrajin skupaj s predstavniki zveznega izvršnega sveta razpravljali o smernicah srednjeročnega in dolgoročnega razvoja Jugoslavije. Zagrebški VJESNIK v posebnem komentarju poudarja kako je sad tega posvetovanja v sklepu, da je pri razvoju treba dati prednost trem gospodarskim vejam, energiji, hrani in surovinam. Odločili smo se za večja vlaganja v te osrednje gospodarske veje, piše VJESNiK. Usmeritev pa mora biti taka, da bo pogojevala nenehno modernizacijo obstoječih zmogljivosti. Hkrati pa bo treba držati korak z napredkom tehno- nie slovenskega političnega izrazo- logije, da bi tako Jugoslavija lah-, ._ »•_. ■—’*—-- —— ko bila gospodarsko obstojna' in hkrati uspešno nadaljevala prodor na svetovno tržišče. Ob tem pa VJESNIKOV komentator opozarja, da prednost energiji, surovi- slovja in čim višjo kulturno govorjene in pisane politične besede za nič manj kot trajno kulturno in družbeno politično dolžnost in nalogo vseh članov, organizacii in vodstev Socialistične zveze». Tem nam in hrani še ne pomeni tudi je bilo v pismu naročeno, naj «po- privilegij, kar bi lahko povzroči- gledajo, kaj se godi s slovenščino», naj spremljajo in kritizirajo vse primere nepravilne in nedosledne rabe slovenščine v imenih podjetij in izdelkov ter v dopisih. Stopnja kulture in zrelost vsake družbe se razločno kažeta v njenem odnosu do narodnega jezika», citira DELO sklep iz «pisma o jeziku». Uvodničar hkrati ocenjuje, kaj je pismo doseglo v teh desetih letih. Naoak bi bilo reči, da ni zaleglo. Televizija govori po slovensko, slovensko so podnaslov-Ijeni filmi, tudi v poslovnih žili- lo zastoj na drugih oodročjih gospodarstva. Potrebno je skladno razvijati tudi vse druge veje, četudi ne bi smeli nikoli izgubiti spred oči nujnost poudarka omenjenim trem področjem proizvodnje. Končno, očitno je, da se v jugoslovanskem tisku vse bolj čuti dejstvo, da je letošnje leto trideseta obletnica zmage nad fašizmom. Vsi časopisi vsak dan objavljajo vrsto napisov, ki prikazujejo razna obdobja narodnoosvobodilnega boja in oživljajo spomine na težavne čase tuje okupaci- cah polje slovenska kri. Tudi po- je. Tako je sarajevsko OSLOBO- litikom ni vseeno, kako oblikujejo misel, še med gospodarstveniki se najde kdo, ki se trudi, da bi povedal tako, da bi ga razumeli. Pa vendar sklene uvodničar svoje razmišljanje z ugotovitvijo, da bi bil čas še za eno pismo o jeziku, z novimi naglasi. Zakaj? Zdi se, da začenjamo slovenščino zdaj, ko je do kraja prežela našo zavest in samozavest, zanemarjati in jo prepuščati vplivom nekakšnega lažnega učenjaštva. še nikoli se ni grmadilo v njej toliko omikane latovščine, toliko tujk in okornih sestavljenk, toliko splošnega, toliko zveriženih izrazov. Zato je čas za novo pismo. Beograjska BORBA pa je posvetila te dni uvodnik novemu statutu Socialistične zveze, ki so ga nedavno tega sprejeli po obsežnih razpravah v vseh temeljnih celi- DJENJE objavilo obširen zapis o enem najbolj grozotnem koncentracijskem taborišču v Paveličevi tako imenovani Neodvisni Hrvaški, v Jasenovcu. V štirih letih je v tem taborišču izgubilo življenje 700.000 ljudi. Bila je to največja mučilnica in fašistična klavnica na vsem Balkanu. In prav minule dni je poteklo trideset let, odkar so se zaporniki odločili da kljub premoči vojaških in policijskih sil izvedejo preboj skozi bodečo žico in stražarski ogenj. Nad tisoč zapornikov, zvečine komunistov, se je pridružilo vodstvu preboja. Golih rok so naskakovali oborožene straže — od teh se je samo 90 posrečilo, da so živi prišli skozi ogenj strojnic, ograde bodeče žice in zaporni ogenj podivjanih ustašev. Okoli tisoč jih je obležalo po tratah in ob zidovih taborišča. cab te vsesplošne ljudske organi- Naj bo večen spomin na žrtve in zacije. BORBA sodi, da ima Socialistična zveza danes podobno vlogo in nalogo, kot jo je imela v času narodnoosvobodilnega boja Narodnoosvobodilna fronta. Tedaj je bila njena poglavitna naloga zbirati in združevati najširše opomin vsem tistim, ki tudi po porazu fašizma dvigajo glave in skušajo ogrožati priborjeno svobodo jugoslovanskih narodov, poudarja na koncu članek OSLOBO-DJENJA. D. K. PO SKLEPU PREDSTAVNIKOV STRANK LEVEGA CENTRA V POSLANSKI ZBORNICI Prihodnji teden obravnava osnutka zakona o javnem redu Verjetno se bo obravnava začela v sredo - Sporna stališča na debati v okviru komisij za pravosodje in notranje zadeve - Stališča komunistov in socialistov Saigonska vlada odstopila RIM, 24. — Poslanska zbornica bo verjetno obravnavala vprašanje zaščite javnega reda prihodnjo sredo. Glede tega datuma, ki pa ga bo morala potrditi sama poslanska zbornica, ali pa konferenca predsednikov parlamentarnih skupin, so se danes sporazumeli predstavniki 4 strank levega centra. Ti so se sestali davi skupaj z ministrom za pravosodje Realejem, da bi se sporazumeli glede morebitnih sprememb, ki naj bi jih vnesli v vladni osnutek. Stališča štirih večinskih strank so naslednja: republikanci in socialdemokrati zastopajo brez pomislekov zakonski osnutek ministra Realeja: demokristjani so temu osnutku naklonjeni, toda z nekaterimi pomisleki. Sami ne bodo predložili popravkov, vendar pa so pripravljeni, da preučijo pozorno morebitne popravke, ki bi jih predložili socialisti, toda le v okviru duha zakona; socialisti so pripravljeni, da bodo glasovali za zakon v njegovi celoti, toda z določenimi pomisleki. Socialisti so zaskrbljeni zlasti zaradi členov 4 in 19 Realejevega osnutka (prvi omogoča policiji, da o-pravi osebne preiskave pri osebah, ki so zaradi svojega nastopanja in svoje navzočnosti, v zvezi z določenimi krajevnimi in časovnimi pogoji, osumljene, da ne morejo opravičiti svoje navzočnosti; drugi pa predvideva obvezni zaporni nalog v zvezi z nasiljem, pri katerem se u-porabljajo razne vrste orožja na škodo policijskih sil). Na današnji seji je bilo nasprotje med socialističnimi predstavniki in drugimi še vedno precej globoko. Vsi predstavniki pa so baje potrdili svojo pripravljenost, da bi prišlo do izglasovanja Realejevega osnutka pred volitvami 15. junija. Komisiji za notranje zadeve in pravosodstvo poslanske zbornice sta danes dopoldne obravnavali posamezne člene zakonskega osnutka ter predložene popravke. Te popravke so predložili tako socialisti kot komunisti, včasih skoraj skladno, v nekaterih primerih pa z dodatnimi popravki. Danes zvečer so člani komisij odobrili prve tri člene. Spor je bil živahnejši glede člena 4, ki ga socialisti Skuša jb ■spr^tti^niti zelo korenito, oziroma sploh odpraviti. Sprejeta sta bila dva popravka, od katerih eden predvideva pripor od enega do šest mesecev ter denarno kazen od £0.000 do 200.000 lir za vsakogar, ki sodeluje na javnih manifestacijah ter ima pri tem zakrit obraz s šlemi in drugimi pokrivali, ki onemogočajo njegovo identifikacijo. Vendar pa je bil odbit z 29 glasovi proti 28 popravek PSI, ki je zahteval zbrisan je celotnega člena. V nadaljevanju seje so člani komisij odobrili člene 5, 6 in 7. Predloženi so bili razni amandmaji, ki pa so jih v glavnem odbili. Nekatere od teh popravkov bodo komunisti predložili v teku obravnave pred poslansko zbornico. O nadaljnjem obravnavanju zakonskega osnutka bosta komisiji sklepali jutri zjutraj. Prej smo omenili, da so socialisti sicer pripravljeni, da glasujejo za zakonski osnutek v celoti, toda pod pogojem, da pride do korenitih sprememb glede členov 4 in 19. Pri tem gre za bistveno politično vprašanje. Odgovorni član sekcije za tisk in propagando pri PSI Fabrizio Cicchitto je danes izjavil, da je nesprejemljivo! da bi se skušala izkoriščati protifašistični gnev, ki je danes živ v državi, s tem, da bi se uvajalo represivna zakonodaja. Cicchitto je dejal dobesedno: «Ljudje, ki pridigajo o svetosti zakona in reda, so pravzaprav dejanski povzročitelji nereda.» Minilo je že 30 let .odkar KD vodi ministrstvo za notranje zadeve; rezultati tega bankrotnega vodstva so očitvi, ker se fašizem ni zatiral tako kot bi se moral, in sicer s sredstvi, ki so bila že na razpolago. V resnici se je večkrat ta fašizem o- mogočal in prikrival. Ne sme se o-dobravati povratnih in maščevalnih akcij, poudariti pa je treba, da danes obstaja v državi resničen ljudski gnev zaradi obnašanja političnih krogov, karabinjerjev, policije, sodstva, ki ne skrbijo za to, da bi bili fašisti kaznovani. Treba je spremeniti smernice ter obnašanje varnostnih sil na podlagi jasnih protifašističnih navodil.» Naj omenimo še, da je sekretar KPI Berlinguer v intervjuju reviji «Rinascita» poudaril, da druga etapa demokratične in antifašistične revolucije v Italiji zahteva vnašanje v italijansko družbo elementov so- Odložcn rok za prijavo dohodkov RIM, 24. — Ministrstvo za finance je objavilo naslednje sporočilo; «V zvezi s stavkami, ki so v teku, bo rok za predložitev izjav o dohodkih, ki zapade 30. aprila, preložen na datum, ki ga bo ministrstvo določilo z dekretom in na vsak način ne pred 10. majem.» Že nekaj dni se je govorilo o možnosti, da bi rok za prijavo dohodkov prenesli za določen čas zaradi stavke osebja finančnih ustanov. Kot je znano, je vsedržavni sindikat osebja uradov za neposredne davke proglasil stavko za nedoločen čas, začenši od 21. aprila. Poleg tega predvidevajo tudi razne druge stavkovne akcije v raznih drugih sektorjih finančnega osebja. Že pred dnevi je minister za finance Visentini omenil možnost, da se bo poslužil zakona iz leta 1961, ki omogoča odložitev prijav v primeru izjemnih razmer, že v prejšnjih letih so uporabili ta zakon v primeru nekaterih spornih zadev. Minister za finance je izjavil dopisniku časopisne agencije ANSA, da ni bil še določen novi rok za prijave. Utegnilo bi se zgoditi, da bo odložen tudi na datum po 10. maju. Vse pa bo .odvisno pd trajanja stavke. iiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiiiiiiin NEZASLIŠANA RAISODBA POROTNEGA SODIŠČA V SALERNU Devet let zapora anarhistu Mariniju ki je v samoobrambi zabodel fašista SALERNO, 24. — Prizivno porotno > di ta proces ni pojasnil okoliščin, v sodišče v Salernu je obsodilo na de- katerih je bil ubit misovski prete-vet let zaporne kazni anarhista Gio- pač Carlo Falvella. Sodniki so po-vannija Marinija zaradi nenamernega vsem prezrli dejstvo, da je Marini umora v obremenilnih okoliščinah in | zabodel nasprotnika v samoobrambi. pretepa. Marini, ki ga je prvostopenjsko sodišče obsodilo na 15 let ječe, je obtožen, da je do smrti zabodel misovca Carla Falvello, ki ga je skupaj s pajdašema napadel. Sodniki so obsodili anarhista po šestih urah in pol razprave. Ob koncu procesa je Marini, ki je že včeraj zjutraj v pogovoru s časnikarji poudaril, da nima zaupanja v buržuj-sko pravico, pozdravil sodni zbor z dvignjeno pestjo in zakričal: «Edina pravica je pravica proletariata.» Čeprav je prizivno porotno sodišče znatno zmanjšalo kazen anarhistu, tu- poleg tega pa niso pojasnili vrste skrivnostnih okobščin: anarhist trdi, da je zabodel nasprotnika le enkrat, Falvella pa je imel dve rani v prsih. Ni bilo pojasnjeno, zakaj je fašist umrl, čeprav je sprva kazalo, da njegovo zdravstveno stanje ni tako hudo. ni bilo pojasnjeno, kam je zginil Marinijev nož: bodalo, ki so ga imeli med sodnimi izvidi, anarhist namreč ni spoznal za svoje, še enkrat je sodstvo z režimsko razsodbo zgrnilo tančico molka nad dogodkom, ki bi, če bi bil povsem pojasnjen, zvalil kamen dvoma na teorijo nasprotnih ekstremizmov. Očitno je, da režimu še vedno služi lik Marinija kot nasilnega morilca, resnici in pravici navzlic. Demokratične sile v Salernu so danes ponoči priredile mogočno protestno demonstracijo in izpričale še en- krat zahtevo, naj se končno pojasnijo vsi členi strategije napetosti in terorja. Močni policijski oddelki so za-stražili mesto in preprečih, da bi prišlo do spopado s fašisti, ki so prav tako manifestirah svoje veselje nad razsodbo. Titova čestitka portugalskemu predsedniku BEOGRAD, 24. — Predsednik republike Josip Broz Tito je poslal portugalskemu predsedniku Franciscu Da Costa Gomesu brzojavno čestitko ob državnem prazniku — dnevu Portugalske. Tito v čestitki izraža želje za nadaljnje uspehe in napredek naroda Portugalske ter ponavlja «svoje globoko prepričanje v potrebo razvoja prijateljskih odnosov in vsestranskega sodelovanja med državama», v čemer vidi konkreten prispevek k širšemu mednarodnemu demokratičnemu sodelovanju. cializma. Gre pravzaprav za preraščanje meja, ki so danes še vedno navzoče v italijanski kapitalistični družbeni ureditvi. Jutrišnji uvodni članek socialističnega lista «Avanti», ki ga je podpisal tajnik PSI De Martino, pa poudarja, da je treba dokončno razbiti protislovje med ljudskimi množicami, ki zahtevajo, naj se napravi konec s fašizmom ter naj se zagotovi varnost demokratičnih ustanov ter državo, ki je šibka, negotova, skoraj nebogljena pred fašističnim nasiljem. V svojem članku De Martino kritizira tudi načelo ravnovesja med desničarskim in levičarskim ekstremizmom. Bijedic sprejel ministra za kmetijstvo SZ BEOGRAD, 24. — Predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič je sprejel danes člana politbiroja komunistične partije Sovjetske zveze in ministra za kmetijstvo Dimitrija Poljanskega. Sovjetski predstavnik je na uradnem obisku v Jugoslaviji, kjer na čelu sovjetske delegacije vodi pogovore o možnostih za nadaljnjo krepitev jugoslovansko - sovjetskega sodelovanja na področju kmetijstva. TEHERAN, 24. — Egiptovski predsednik Sadat je danes zaključil svoj obisk v Teheranu. Pred povratkom v domovino je egiptovski državnik izjavil, da bo Egipt spoštoval izraelsko ozemeljsko celovitost, če bo Izrael odstopil arabska ozemlja, ki so sedaj v njegovi oblasti. S svoje strani pa je iranski šah izjavil: «Za vse je razumljivo dejstvo, da ni mogoče vladati nad ozemljem nekega drugega naroda s silo. Mi podpiramo politiko predsednika Sadata, ker je pravična in modra». SAIGON, 24. — Saigonska vlada premiera Ba Gana je danes odstopila. Thieujev naslednik, predsednik republike Tran Van Huon, skuša sedaj sestaviti novo vlado, s katero bi se bili zastopniki začasne revolucionarne vlade pripravljeni pogajati. V ta namen je ponudil mesto predsednika vlade generalu Duong Van Minhu, najvidnejšemu predstavniku saigonske nekomunistične opozicije, ki pa je ponudbo odklonil v zavesti, da se revolucionarne sile ne bodo hotele pogajati, dokler bo Huon, ki ga je radio Hanoi prav danes označil za «izdajalca z dolgo zločinsko preteklostjo», še dalje na oblasti. Nekateri o-pazovalci pa menijo, da bi «veliki Minh» privolil v prevzem oblasti, ko bi tudi sam Huon odstopil, ker bi v tem primeru imel znatne možnosti, da naveže pogajanja v ZRV. Revolucionarna vlada pa je danes ■iiiiiiiiifiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiMiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiHinniraiiiininiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiifiiiiiiiiiiiiii TERORISTIČNA TOLPA V NEMŠKEM VELEPOSLANIŠTVU V STOCKHOLMU Življenja dvanajstih talcev v zameno za svobodo članov Baader-Meinhof Med napadom so teroristi ubili vojaškega atašeja ■ Veleposlanik med talci Ultimat prevratnikov zapadel, ne da bi bonska vlada še sklenila, kaj naj naredi STOCKHOLM, 24. - Skupina teroristov je danes dopoldne vdrla v nemško veleposlaništvo v Stockholmu in se zabarikadirala v trètiem nadstropju poslopja z, dvanajstimi talci. Pri napadu je bil hudo ranjen nemški vojaški ataše Andreas Von Murbach, ki je izdihnil med prevozom v bolnišnico. Teroristi, ki so se zabarikadirali v tretjem nadstropju poslopja z 12 talci — med temi je tudi nemški veleposlanik Dietrich Stoecker — so doslej zavrnili vsakršen stik s švedskimi oblastmi. Kmalu po napadu so poslali tiskovnim agencijam v objavo kratko sporočilo, v katerem zahtevajo, naj za-hodnonemška vlada osvobodi vseh 26 članov skrajnolevičarske terori- iiiiimiiiiuiiiimuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimmiiiiiimiiiiitiifiiMimiiiiiiiimutniniif mini OBISK POLJSKEGA PREMICRA V BSOCRADU Odnosi med partijama v ospredju pogovorov Dolanc-Jaroszewicz Danes bo visokega gosta sprejel predsednik SFRJ Tito BEOGRAD, 24. — Predsednik poljske vlade in član politbiroja poljske združene delavske partije Piotr Jaroszewicz je danes obiskal tajnika izvršnega komiteja zveze komunistov jugoslavije Staneta Dolanca. Kot so sporočili, sta izmenjala mnenja o družbeno-gospo-darskem razvoju Jugoslavije in Poljske ter o nalogah dveh partij. V daljšem prijateljskem razgovoru sta pozitivno ocenila jugoslovansko - poljske odnose in sodelovanje ter opozorila na možnosti za njihov nadaljnji napredek. Spregovorila sta tudi o medpartijskem sodelovanju in izrazila zadovoljstvo z uspešnim razvojem tudi na tem področju. Po srečanju z Dolancem je Jaroszewicz obiskal beograjsko industrijo strojev in traktorjev. Z zanimanjem si je ogledal proizvodnjo, z zastopniki kolektiva pa je med drugim govoril tudi o možnostih za sodelovanje s poljskim gospodarstvom. Premier Jaroszewicz je bil danes tudi gost najvišjih predstavnikov republike Srbije. Pogovarjal se je s predsednikom republiškega izvršnega sveta Dušanom Ckrebičem, ki mu je nato priredil kosilo, obiskal pa je tudi predsednika predsedstva Srbije Dragoslava Markoviča. Popoldne je poljski premier izkoristil za ogled Beograda. Danes so se na nižji ravni nadaljevali tudi jugoslovansko - poljski razgovori, ki so se sinoči začeli pod vodstvom predsednikov vlad Bijedi-ča in Jaroszewicza. Člani dveh vladnih delegacij so ločeno razpravljali o gospodarskem sodelovanju med državama ter o mednarodnih vprašanjih. Član zveznega izvršnega sveta Ivan Franko in minister za zunanjo trgovino in pomorsko gospodarstvo Jerzy Olszewski in njuni sodelavci so razpravljali konkretno o novem petletnem sporazumu o blagovni menjavi, nadalje o razširitvi industrijske kooperacije, o sodelovanju na področju surovin ter o možnostih za skupno nastcpanje na drugih tržiščih. V drugi skupini, ki sta jo vodila pomočnik zveznega tajnika za zunanje zadeve Nikola Miličevič in pomočnik zunanjega ministra Stanislav Trepczynski, pa so podrobneje izmenjali mnenja o problemih v mednarodnih gospodarskih odnosih, o procesu popuščanja in sporazumevanja v svetu ter o kriznih žariščih, zlasti o položaju v Indokini in na Bližnjem vzhodu. Jugoslovansko - poljski razgovori na vladni ravni se bodo končali jutri, ko bo poljskega premiera Jaroszewicza predvidoma sprejel tudi predsednik Tito. VLADO BARABAŠ stične skupine Baader - Meinhof, ki so zaprti v nemških zaporih. Če Bonn ne bo ugodil tej zahtevi, so teroristi pripravljeni ubiti vseh 12 talcev in razstreliti veleposlaništvo, ki je že minirano. Napad na nemško veleposlaništvo je bil tako bliskovit, da so doslej vse rekonstrukcije dogodka zmedene in pomanjkljive. Kaže vsekakor, da so teroristi stopili v akcijo okrog 11. ure, ko je bilo v diplomatskem predstavništvu nad sto ljudi. Z bliskovitim napadom so zajeli 12 talcev, med katerimi veleposlanika, in se zabarikadirali v tretjem nadstropju poslopja. Policija, ki jo je osebje veleposlaništva obvestilo o napadu, je nemudoma obkolila poslopje. A-genti so naslonili nekaj lestev, da bi omogočili beg nekaterim funkcionarjem, kar je izzvalo ostro reakcijo teroristov. Zagrozili so, da bodo ubili vojaškega atašeja, če se policijske sile ne bodo nemudoma umaknile. Kljub umiku agentov je v veleposlaništvu odjeknil rafal in nekaj minut pozneje sta morala popolnoma gola agenta v poslopje _ po hudo ranjenega diplomata. . Kot rečeno so teroristi doslej zavrnili vsakršna pogajanja s švedskimi oblastmi. V svojem sporočilu so poudarili, da ne odstopajo od svojih zahtev in da bodo pobili vse talce, če do 21. ure ne bodo pripadniki skupine Baader-Meinhof o-svobojeni. Ultimat je zapadel, ne da bi zahodnonemška vlada kaj sklenila. Prav tako ni vesti o usodi talcev, zaradi česar bi se lahko sklepalo, da so téroristi podaljšali rok ultimata. Kaže vsekakor, da so na franck-furtskem letališču že v teku priprave za odhod teroristov, če bi se bonska vlada morebiti odločila, da kaznilnice so močno zastražene in policijske oddelke so okrepili tudi s helikopterji. Zahodnonemška vlada je v slabem mesecu že drugič pred težko dilemo: tvegati življenja diplomatskih predstavnikov, ali pa podleči grobemu izsiljevanju. Ko je bil marca ugrabljen krščanskodemokratski prvak Lorenz, je kancler Schmidt izpolnil vse zahteve ugrabiteljev. Jih bo tudi tokrat? Po mnenju tujih komentatorjev je veliko možnosti, da bo Bonn tudi tokrat podlegel zahtevam teroristov in osvobodil pripadnike tolpe Baader-Meinhof. Proces proti teroristični skupini bi se moral začeti v kratkem in bo predvidoma trajal več mesecev. V vsem tem času pa bi bila zahodnonemška vlada izpostavljena podobnim terorističnim izpadom. Po drugi strani pa bodo v ZRN v kratkem volitve in za socialdemokratsko - liberalno koalicijsko vlado bi bilo popuščanje terorističnemu izsiljevanju brez dvoma slabo spričevalo. Ne gre pozabiti, da so krščanski demokrati pred enim mesecem dosegli izreden uspeh v Berlinu, ravno ko je bil Lorenz ugrabljen. Vsakršno predvidevanje o morebitnih sklepih bonnske vlade je zato zelo tvegano. V enačbi z velikim številom neznank je le ena gotovost: teroristi so popoldne že enkrat dokazali, da se ne šalijo. Okrog 23. ure so teroristi osvobodili tri talke, ki so izročile agentom njihovo sporočilo. Pred tem se je zvedelo, da je nemška vlada zavrnila zahtevo po osvoboditvi članov tolpe Baader Meinhof. Kmalu nato je v veleposlaništvu odjeknilo nekaj strelov. V trenutku ko poročamo ni znano, če je bil ubit kdo od talcev, ali pa so teroristi 'skušali le prešle- uuii2>k.či viauči uiuieum uuiuuuci, ua. čl n pa su rcrunsu sKusau ic presie- podleže izsiljevanju. Vse nemške L piti policijo s streljanjem v prazno. ■ : " ■ naslovila na Američane sporočilo, v katerem postavlja pogoje za navezavo pogajanj: konec vsakega vojaškega in drugega vmešavanja ZDA v notranje zadeve Južnega Vietnama, takojšen umik vsega ameriškega osebja, strmoglavljenje vse Thieujeve klike in ustanovitev n0' ve saigonske vlade, ki bi resnično želela mir, neodvisnost, demokracijo in nacionalno spravo in ki bi bila pripravljena izvajati določila Pa' riških sporazumov o Vietnamu. __ Medtem se nadaljuje evakuacij® Američanov in Saigoncev; v tej zvezi je ameriški kongres odobril nakazilo 200 milijonov dolarjev, ki naj bi služili za evakuacijo in za drugo «človečansko pomoč» Saigonu. Na sliki: na sedežu britanskega veleposlaništva v Saigonu, ki so g* zaprli, se pripravljajo na odhod. Uspešen človek (Nadaljevanje s 4. strani) atentat na panamskega predsednika Torrijosa pripisuje prav «bananski vojni». . Najbolj previden je bil Eli M-Black, ki je ustavil dejavnost na vseh plantažah, češ da jo reorganizira. V Costarici je prišlo oo stavk, nato pa je pridrvel orkan «Fifi», ki je uničil velikanske nasaj de in opustošil Honduras. Nekater pravijo, da je prav orkan «EiH* kriv za smrt Elia M. Blacka, k® je koncernu prizadel 20 milij°n° dolarjev škode. Toda drugi to trditev pobijajo, kajti 20 milij^0 dolarjev škode pri dveh mibJa. dah dolarjev kapitala ni tolikšna izguba, posebno ne, ker so bi nasadi zavarovani in so zavarova ne družbe škodo krile. Tudi če niso plačale vsega, je treba vzro za Blackovo smrt iskati drugJ6-Zato bo bolj držalo to, kar je tem zapisal znani ameriški eK -nomist Eliot Janeway, ki je relte ’ da je Eli M. Black «žrtev današnje emocionalne krize». . In že smo tam, s čimer smo temo začeli, da je namreč srn pomembnega poslovnega pripisati psihi krize, ki zaJ? . svet. Res je, še nismo in upati j • da ne bomo nikoli prispeli v zračje 1929-1932. leta, v ozračje velike svetovne krize, toda Eli • Black ni napravil samomora, bi bil bolan, živčen ali kako gače prizadet. Skozi okno se J pognal iz enostavnega razloga, se je naveličal neuspehov. Ker je šel po vodi «posel» z bana.nfr‘. in ker ni ustreznih izgub n103® . ti s prodajo petrokemijskih oe . ’ ker je tudi ta panoga v kriz , s pogumno pa * ’ potezo prekinil m pcuue« ' - sodno pa čeprav nerazsu lil vso svojo dejavn Režiser Mimica (Nadaljevanje s 4. strani)^ Na vseučilišču v ameriškem mestecu Boca Raillon se je včeraj vnel oster spopad med temnopoltimi in belopoltimi študenti in le poseg policije je preprečil, da bi izbruh rasne nestrpnosti imel hude posledice. Na sliki: policijski agent s plinsko masko na obrazu nadzoruj* temnopolta študenta. imenovane kaskaderje, kar J premore jugoslovanska stro ’ ju, čeprav je znano, da iirifJ0, .. iu goslaviji veliko teh umetnIK„y’etu. nastopajo tudi drugod P° t V filmu je bilo angažiranih tum nad 2.500 konj. Samo v o pri Stubici je bilo v spopa , gi 7 tisoč «borčev» na eni i ,g strani in med njimi kar njenikov. travila Zelo zapleteno delo sta ;n scenograf Veljko . D65?0 v-nlmer, kostumograf Ferdinand , la|a ki sta do podrobnosti obd razporeditev dogajanja P. za obleko, orožje in ostalo opre tisoče ljudi. To pa vebk0 * ali. Zaradi zanimivosti born.. ^ za poda je le «starinsko oro J^^nov trebne filma stalo 50 sta. dinarjev, oklepi konjenik ^ li na stotisoče diaaF:|e'I' tega oklepi plemičev. Toda filma nisi mogel pnpra t Sedaj pa še besedo dve o s nih vlogah. ho v P°' Rekli smo že, da se fjim- dobi Matije Guca pojavil »a čf skem platnu Eabijan s0. Ilijo Gregorčiča, Gubčevega bo borca in desno roko v feVdal-poosebil Bata Živojmovic, Vu. ca Ferenza Tahyja igra raZnih jišič. Nadalje nastopajo Zvoni. vlogah še Aco JovaiM^ - pranjo mir črnko, Adem cej ’ .ur0 U- Matejič, Lojze Rozman, UJod p0. tješinovič in drufJ‘,_ciav Mi®1' membnih vlog je Vatroslav ca poveril tudi svojem» Srdjanu.