Izhaja vsak petek.
ua
Uredništvo:
Kopitarjeva ulica štev. 6.
■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a **(ft K S ■•bubpbb g gg ■■■■■■■■■■■■■■■
I AVSTRIJSKE KRŠČANSKE TOBAČNE DELAVSKE
Naročnina znaša:
celoletna .... K 4 —
polnietna ...... 2'—
četrtletna...... V—
Posamezna štev. ,. 010
ZVEZE, a
V Ljubljani, dne 11. decembra 1914.
Št. 50.
.. ' ---------- -
Carinsko vprašanje.
Sedanja vojska, ki pretresa cel svet, bode prinesla najbrže razne važne iz-premembe, bodisi v političnem, kakor iudi v gospodarskem oziru. Že se oglašajo ljudje, ki izražajo mnenja in dajejo nasvete za bodočnost, in to posebno na naše colninske razmere.
Colninsko vprašanje igra v narodnogospodarskem oziru zelo veliko vlogo. Posebno prizadet pa je pri tem vprašanju delavski stan, ker je v posameznih državah od colninskih razmer odvisno tudi blagostanje vsaj posameznih strok delavcev. Zato morda ne bode odveč, da izpregovorimo o tem par besedi.
Colnina je neke vrste davek, ki ga pobira država od raznega blaga, ki prihaja čez mejo iz tujih držav. Ta davek se določa med posameznimi državami, Po potrebi medsebojnega prometa, na Podlagi trgovinskih pogodb v varstvo domače industrije, kmetijstva, rokodelstva in trgovine.
Iz tega sledi, da je colnina na tuje-zemski uvoz blaga, v prvi vrsti varstveno sredstvo domačih izdelkov in pridelkov pred tujo konkurenco. Varstvo industrije, obrti in kmetijstva v tem zmislu pa pomeni varstvo domačega dela in zaslužka, na katerem ni nihče tako zainteresiran kakor delavec, katerega zaslužek je odvisen od dela. V vsakdanjem življenju vidimo, da močnejši nadvladuje slabe j šega. Tako bi brez posebnega colninskega varstva uničevala in gospodarsko nadvladala močneje gospodarsko razvita država slabejo.
Da se varuje domača obrt in clo-hiače delo, si šteje vsaka redna država v dolžnost, urediti medsebojno trgovino z drugimi državami na način, ki do-seza namen varstva. Država, ki hi v tem oziru po potrebi ne varovala domačega dela, bi z nekako malomarnostjo pripomogla do propada lastnega blagostanja. Posebno za, gospodarsko siabeje države bi bila vsaka tozadevna napaka ali zamuda osodepolna. Vzemimo n. pr. Avstro-Ogrska se colninsko združi z Anglijo ali pa morda s severno Ameriko, kaj bi to pomenilo? Nič druzega kakor da mora docela propasti avstrijska industrija in nasproti Ameriki naše kmetijstvo. Isto bi se zgodilo, če bi se napravila colninska zveza med našo državo in Nemčijo ali pa kako drugo gospodarsko močnejšo državo. V tem slučaju je močnejšemu mogoče slabejšega popolnoma podjarmiti.
Noben prijatelj naše države, še Planj pa državljan, si more želeti, da v
Prokletstvo bogastva.
Ne, kar imaš, te osreči, marveč, kar si!
Marjeta Lovčnova, lepo, ugledno in bistroumno mlado dekle se vrne domov od groba svoje ljubljene matere. Plaka ko vstopi v priprosto, a lepo pospravljeno in prijazno sobico tam v tretjem nadstropju. Saj je komaj minulo nekaj dni, ko sta še z ljubo mamico tako prijetno živeli skup.
Marjeta je zdaj sama. Nima človeka več pod božjim solncem. Skrbi jo, kaj da bo.
Kaj naj stori? Kako naj se preživi? Kaj bo z menoj? premišluje.
Dokler je še živela mati, res ni bilo Veliko, a preživljali sta se z materino Pokojnino. Ta se zdaj več ne izplačuje, ktaterinih prihrankov iz prejšnjih, boljših dni seveda skoraj nič več ni. Porabili so se, ko je še hodil brat v šolo — 2daj je učitelj v nekem malem mestu, ^bugo je pobrala bolezen in pogreb. Plakati se morajo še nekateri nepokriti ra-chni.
Brata Marjeta noče nadlegovati. Služi še malo časa. Hoče, da sama sebe bbeživi.	'
Lahko to ne bo šlo. Živeli sta sicer " materjo v omejenih razmerah, a ljuba
bodočnosti napravi naša država colninske jednote ali zveze, s katerimi bi se sama zadušila in s katerimi bi uničila domačo industrijo, obrt in kmetijstvo.
Čisto gotovo je pa tudi, da se ne bode dobil državnik, ki se peča z gospodarskimi razmerami in ki tudi kaj razume, da bi mu kaj sličnega prišlo na misel.
Avstro-ogrski narodi, ki so ravno v najtežjem položaju države pokazali za skupno bran toliko razuma in katerih najboljši možje z navdušenjem postavljajo svoje vse za čast, procvit in velikost države in za sijaj prejasnega prestola, tudi upravičeno upajo, da se bodo gospodarska vprašanja nrav rešila.
Za, nas velja: Velika in mogočna, samostojna in na vse strani neodvisna Avstrija in v nji gospodarsko in politično zadovoljni narodi! To bo naša sreča in naš ponos.
Draginja.
Že po družbi sv. Mohorja izdana občna zgodovina nas uči, da se vselej, kadar izbruhne kaka vojska, podraže vsa živila. To je vedno bilo, odkar se blago zamenjava z denarjem. Vsakdo, ki pozna le začetno abecedo narodnega gospodarstva, ni potrebno, da bi znal vso, ve, da kadar nastane vojska, padejo cene vrednostnih papirjev, zelo pa poskočijo živila. To britko čuti osobito delavstvo, ki že zdaj skoraj da strada,
ker so cene vseh živil tako poskočile.
Umevna je sedanja draginja. Svetovna vojska, kakršne človeški rod še ne pomni, je povzročila, da smo zdaj v naši državi navezani le na tiste zaloge živeža, ki smo jih imeli, predno je izbruhnila sedanja vojska in na to, kar je pridelala pridna roka našega domačega kmetiča. Trdno smo prepričani, da je za prehrano prebivalstva živil dovolj, če tudi se morajo potrebe skrčiti. Vojska zahteva žrtve.
Ampak ravno zato, ker vojska nalaga toliko žrtev prebivalstvu, je nujno potrebno, da vlada, parlamenta zdaj itak ni, stori vse, da prepreči gotovim pijavkam njih nečeden posel. Poroča se nam namreč iz več krajev, da gotovi ljudje, med njimi tudi taki, ki se morajo delavstvu veliko zahvaliti, kmete hujskajo, češ nikar ne prodajajte zdaj
mamica je le svojo Marjetico kolikor-toliko razvadila. Zdaj sama sebi očita; zakaj nisi delala? Zakaj si nisi odrekla to ali ono moderno nepotrebnost. Lažje bi ti zdaj šlo.
Seveda je točila Marjeta solze, a končno le sklene, da hoče delati in se tako pošteno preživeti. Svetovati ji ni mogel nihče. Teta, sestra rajnega očeta sicer še živi v nekem drugem mestu, a skrbeti mora sama za svoje otroke. Za Marjeto ni dosti povpraševala, bili sta si skorajda čisto tuji. Njen varuh je že tudi umrl. Brat je pa še mlad, neizkušen in ji pač ne more nič pomagati.
Kuje načrte, a kako naj jih izpelje. Veseli jo godba, njen glas doni prijetno in krepko. Že dolgo natihoma želi, da postane pevka. Sanjala je že tolikokrat, da vidi sama sebe kot zvezdo na gledališkem odru. Gotovo bi bila kot gledališka igralka tudi napredovala, a razmere so bile take, da je ostalo le pri neizvedljivih načrtih.
Mislila je tudi, da se preživi s poukom. A zna premalo. Očita si, zakaj se ni pridnejše učila; a ve tudi, da je veliko mladih deklet, ki godbo in petje poučujejo.
Pretuhta in preplaka cele noči. Končno stori, kar ji svetuje njena gospodinja. Šivilja hoče postati. Preostalo
živil. Sami pa seveda nakupujejo, kar le morejo.
Sveto pismo nas uči, da je Jožef v Egiptu ob časih dobrih 7 let zbral žito, ki so ga potem v slabih 7 letih razdeljevali med prebivalstvo.
Proti postopanju izvestnib ljudi, ki hujskajo kmete, da naj ne prodajajo pridelkov, češ da postanejo pozneje še dražji, naj se odločno nastopi, ker ni nikakega povoda, da bi se delala umetno lakota med nekmetskim prebivalstvom. Mi stojimo odločno na stališču, da naj tako postopanje vlada korenito odpravi.
Izredni časi zahtevajo tudi izrednih korakov. Nočemo, da bi bil pridni naš kmetič oškodovan. Ne smemo pa tudi trpeti, da bi se cene živilom z umetno agitacijo povišavale. Hočemo odredb, ki bodo zadovoljevale kmete, a ki bodo tudi upoštevale koristi delavstva, da ne bo trpelo pomanjkanja radi brezvestnih oderuhov in ljudskih pijavk.
Neobhodno potrebno je, da se po vladi popišejo sploh vse zaloge živeža, ki se naj nahajajo že kjerkoli. Najboljše bi pač bilo, da bi se odnaerilo, kar potrebuje lastnik živil za se, da preživi sebe, rodbino in kmet svojo živino, da se mu prepusti, kar potrebuje za obdelovanje polja, a preostala zaloga naj se mu odkupi proti poštenemu plačilu.
Nasvetovani korak je radikalen, a neobhodno v korist delavske prebrane potreben.
Vojni dogodki
od 1. do 8. decembra 1914.
Južno bojišče. Ko so naše čete osvojile Mačvo s Posavjem na eni in Podri-nje na drugi strani, zasedle Valjevo in končno odločilno porazile Srbe pri La-zarevcu ter jih vrgle na celi črti iz utrjenih postojank ob reki Kolubari, je bila odločena tudi osoda Belgrads, ki je utrjen le proti severu. Sicer so se Srbi še trdovratno upirali v svojih okopih na hribovju ob Savi proti Belgradu, ter so morali naši vsak okop z naskokom vzeti, toda to je imelo le namen naše zadržavati in dati časa srbskim brambnim silam, da se v redu umaknejo. Za Belgrad sam ni bilo več nobenih pravih bojev ter so naši prodrli
ji tudi ni nič drugega. Seveda, skromen je ta poklic, a kdor visoko leta, nizko obsedi. Zamujeno je izgubljeno. Čula je že večkrat, da šivanje ni prijetno in da tudi ni zdravo delo. A upa, da pride s pridnostjo do samostojnosti. Saj je tudi dozdaj večinoma vso svojo obleko sama si napravljala. Sklene, da proda nekaj oprave, ker tudi šivilja potrebuje več stvari, ki jih mora kupiti.
Kaj bodo rekli dosedanji znanci, ko bodo čuli, da je postala gospodična Marjeta Lovčneva navadna šivilja? Na to se ona ni ozirala. Bila je toliko napredno mlado dekle, da si je reklo: Delo ni sramota. In če bodo znanci vihali nosove, kaj za to; saj sami tudi še ne znajo, kaj da jih čaka.
Premišljeno, sklenjeno, storjeno. Čez nekaj dni se je že učila, da se izpopolni v šivanju. Tako lahko ji zdaj bije srce.
Marjeta dokonča svoj šivalni tečaj. Zdaj išče dela. Z oglasi v časopisih res dobi delo v nekaterih dobrih in uglednih meščanskih rodbinah. Nima sicer oddanih vseh dni, a kar je dosegla, zadošča, kakor upa, da ne odpove priljubljenega ji stanovanja. Ali veste, kaj je ženski njen kotiček, kotiček, prostorček, ki se ji priljubi. Ne, tega trda, jeklena moška srca ne umevajo, le žensko srce to ve in zna to čutiti.
Leto VIL
vanj z dveh strani: od zapada po suhem in pa čez Savo. Zgodilo se je to na dan cesarjeve vladarske 661etnice, io je 2. decembra. Poveljnik V. armade, ki je s svojimi zmagami zagotovila padec srbskega prestolnega mesta, general pl. Frank (rojen dalmatinski Hrvat) je ta dogodek sporočil cesarju obenem s čestitkami k vladarski obletnici. — Srbi so se umaknili pi-oti jugu (Kragujevcu) oziroma proti jugovzhodu (Arangjelovcu in G. Milanovcu). Dasi so jim naši vedno za petami, se je Srbom vendar posrečilo pri Arangjelov-CK in (J. Milanove« zbrati svoje preostale sile k novemu, trdovratnemu odporu. Tod se vrše zdaj hudi in krvavi boji; Srbi so dobili ojačenja in se z vso silo trudijo, da bi vrgli naše nazaj, a zaman. — V Belgradu in ostalem osvojenem srbskem ozemlju že poslujejo naše upravne in sodne oblasti.
Severno bojišče. V Karpatih se boji nadaljujejo; ponekod so Rusi dele svojih čet umaknili za gorska pobočja, deloma pa se vrše boji še na ogrskih tleh.
—	Pri Tymbarku (južnovzhodno od Krakova) so se vršili manjši, za nas uspešni boji. — V Beskidih (na gališko-šleski meji) so bili ruski napadi odbiti.
—	Glasom uradnih poročil so v zapadni Galiciji v teku večji boji; ob naši strani se bore tudi nemške čete.
Na Ruskem Poljskem so Nemci z našo pomočjo dosegli znaten uspeh; osvojili so Lodz in vrgli Ruse daleč nazaj. K temu je močno pripomogla naša vojska, ki je južnovzhodno od Piotr-kowa napadla in vrgla nazaj tiste ruske brambne sile, ki so z juga hitele na pomoč armadam nri Lodzu in Lowiczu. Velika ftbrba med Nemci in Rusi v prostoru med Varto in Vislo pa z uspehom pri Lodzu seveda še ni odločena in se boji nadaljujejo. — O bojih na desnem bregu Visle ni poročil. — Na Vzhodnem Pruskem se vrše hudi boji ob Mazurskih jezerih.
Zapadno bojišče. Kakor je videti iz nemških uradnih poročil, upajo Francozi in njihovi zavezniki izkoristiti olajšanje, ki je menda nastalo na tem bojišču vsled velikih nemških vojnih podvzetij na Ruskem Poljskem. Začeli so živeje napadati posamezne nemške postojanke na celi črti. a uspeha doslej niso imeli skoro nobenega, pač pa znatne izgube. Na Flandernskem, ki je itak povečini poplavljeno, so Nemci odbili vse francoske napade; pri La Bas-see so Nemci napredovali; kraj Vernel-les (južnovzhodno od Bethune) so Nemci zapustili, ko so preje razstrelili vse stavbe, ki so bile še ostale; v Ar«onih so Nemci zopet napredovali; južno od Metza (na Lotarinškem blizo francoske
Ko pride četrtletje, plačaj stanarino. Ni zadoščalo, kar je prigarala. Gospodar jo pa pozna in sklene, da čaka. Marjeta je pa razsodna in previdna dovolj, da ve, če več ne zasluži, ne bo mogla obdržati priljubljenega ji stanovanja. Vsak dan mora delati!
Če si še tako priden, vedno sreče ne moreš prisiliti, da ti ostane zvesta. V najrazširjenejših listih je iskala z oglasi dela, a zaman. Škoda denarja, ki ga je izmetala. Vedla je, da so v hišah, kjer je delala zadovoljni ž njo, znala, da izčasoma dobi več dela; a hipno ji s tem ni bilo pomagano. Postajala je nemirna. Ostati je hotela poštena. Izkuš-njavo, da bi nastopila neprava pota, je hitro zavrnila.
V časopisu čita čez nekaj dni oglas:
»Postranski dobro plačani ženski zaslužek. Ženske dobe dobro delo. Ponudbe pod A. C. 37. Priloži naj se znamka 50 vin., da se dopošlje navodilo in vzorci.«
Zvijač gotove vrste ljudi Marjeta seveda še ni poznala. Pisala je takoj in priložila znamko.
Čez nekaj dni res dobi navodilo, za barvanje preprog, zagrinjal. Priložen je bil celo volnen vzorec z nekaterimi naslikanimi zvetlicami. S tem ni bilo nič. Razočarana je bila Marjeta. Saj bi se
meje) so Nemci odbili francoske napade; ravno tako so bili zaman tudi vsi francoski napadi južnozaliodno od Alt-kircha (v Alzaciji blizo francoske meje)_.
Ensko-turško bojišč©. Zdi se, da so Turki vrgli svojo glavno moč proti Ba-tumu ali pa so tod našli zase najugodnejše razmere; kajti medtem ko o drugih bojnih točkah na Kavkazu ne prihaja zadnji čas skoro nobenih poročil, pa Turki dan za dnem poročajo o zmagah v dolini reke Čorok. Zadnji čas so zavzeli mesta Ardamič (ob rusko-tur-ški meji), Ardahan (večje mesto severovzhodno od Ardanuča) in Kevo (južno-vzhodno od Batuma. — V Perziji so Turki zasedli mesto Saviabbolak.
Angleži in Turki. Med Tigrisom in Sueškim prekopom so Turki odbili angleški napad. — Sinajski polotok je v turških rokah.
Vojna na morjih. Angleška admi-raliteta v izkazu izgub navaja novo ladjo: križarko »Canada«, ki je obsegala 780 ton in imela 60 mož posadke. Vsega vkup je angleška mornarica v dosedanji vojni izgubila 308 častnikov in 7035 mož, med temi mrtvih 220 častnikov in 4107 mož.
Postranska bojišča. V Južni Afriki se je uprl del Burov; Angleži so proti vstašem poslali generala Botho, ki je ujel že več glavnih vstaških voditeljev, med njimi generala Deweta, in mnogo vstašev. — Tudi Francozi imajo v Maroku precej sitnosti radi vstaškega gibanja med mohamedanci.
Avstrijskega vojnega posojila je doslej podpisanega že skoro 2 miljardi (1800 miljonov).
Konzumne zadruge.
Menda se še ni z lepo pokazal pomen konzumnih zadrug v tako svitli luči, kakor sedaj v vojnem času. Možje katerim je bilo mar pospešiti osamosvojen j e delavskega stanu, so se zavze-maii tudi za konzumno organizacijo delavcev. Kazali so pri tem nai pomen in korist te vrste organizacije, bodisi na gospodarskem kakor tudi na polju delavske vzajemnosti. V nas Slovencih je med delavskim stanom konzumna misel dobila tal. Ne sicer v preobilni meri, pač pa v toliko, da se lahko kaže na lepe uspehe; ki so se dosegli v obstoječim konzumnih zadrugah.
Kakor vsaka delavska organizacija, mora sloneti tudi konzumno združevanje na zavesti in dobri volji. Kjer ni tega, je uspeh že naprej ogrožen. V rednih in mirnih časih, ko vsi ^stanovi nekako brezskrbno gledajo predse, je vceplenje misli o potrebnih stvareh precej neplodno in je treba mnogo truda, da se pride do vspeha. Toda sedaj, ko divja okoli naše domovine silna vojna vihra in se je naenkrat marsikaj spremenilo, nam pa stopajo zamujene potrebne osnove, živahneje pred oči.
Delavski stan čuti danes, ko stoji preskrba z živili na prvem mestu, da mu manjka organizacije po kateri bi si bilo mogoče v tem oziru dobro ooma-gati. To so konzumne zadruge. Koliko delavskih krajev je, ki nimajo nobene konzumne preskrbe. Navezan je vsak nase, ter kupuje živila nri raznih trgovcih in drugih ljudeh, dostikrat po pretiranih cenah. Mnogokje so pa ljudi srečni ako morejo za drag denar sploh kaj dobiti. Delavec potrebuje pred vsem najpotrebnejih domačih živil, katere si more nakupiti od pridelovalcev, najprimerneje v skupnih množinah. To pa je mogoče le potom konzumnih zadrug, ki
bila morala dolgo učiti slikati. Morala je pa gledati, da takoj zasluži.
Marjeta je tako izpoznavala polagoma boj za obstanek, skrbi, prej ji neznane, ker je že mati skrbela, da je lahko živela brezskrbno.
Nekega večera v mesečnim po skromni večerji, kruh s sirovim maslom, potrka nekdo na njena vrata. Prestrašena prižge luč.
Vajenec iz neke večje trgovine je prišel. Vprašal je, če bi gospodična prevzela delo za trgovino.
Veselo pritrdi in obljubi, da pride že drugi dan v trgovino po delo. Vesela je šla spat zaupajoč na zaslužek.
Drugo jutro se obleče Marjeta v najboljšo obleko in hiti, pač ji je srce močno bilo, v veliko, po celem mestu znano trgovino. Ko vstopi, stopi k njej lepo oblečeni mlad mož, ki vpraša, kaj da želi.
»Marjeta Lovčnova sem; gospod me je pozval zaradi nekega dela.«
»Prosim, stopite v pisarno,« pravi in ji pokaže z roko, kam da naj gre.
V pisarni so ji za poizkušnjo izročili nekaj dela; ki naj ga izdela do določenega časa. Gospod je še pristavil, da če bo delo dobro storjeno, ji bo dal še več dela.
Veselo hiti Marjeta domov.
imajo poleg drugega namen preskrbe z živili svojim članom. Poleg krajevne organizacije v kateri ze združujejo osebe — člani, je pa potrebna tudi nekaka zvezna organizacija konzumnih društev. Zveza bi morala posneševati in voditi konzumni promet in skrbeti za dobavo konzumnega blaga.
Sedaj, ko te organizacije pogreša marsikak delavski kraj, naj bi jelo delavstvo resno misliti na ustanovitev takih društev in naj bi ob prvi priliki skušalo zamujeno popraviti.
Vojska je strog učitelj, kakor kažejo sedanje življenske razmere. Marsikaj o čemer se v rednih časih ni hotelo veliko slišati, trka sedaj na vrata. Ako bomo sledili skušnji in šli na zamujeno delo, zna postati v marsičem sedanja grozna vojska delavskemu stanu koristna.
Poslušajmo silo draginje in brezdelja, sledimo živi jenskemu razvoju v sedanjih težkih časih, prenesimo skušnje v dejanja ko se vrnejo mirni časi, pa vojska ne bode šla mimo nas kot pošast, temveč kot skrbna učiteljica.
Jugoslovan. Strokovna Zveza.
SODNA RÄZFBAVA PROTI ITALIJANSKIM ŽELEZNIČARJEM.
Milan, 4. decembra. Iz Novare se poroča: Včeraj se je začela tu glavna razpravi proti 246 železničarjem, ki so se bili udeležili velikega železničarskega gibanja v minulem poletju. Ker niso mogli najti drugega dovolj velikega prostora za razpravo, je sodišče v to svrho izbralo mestno gledališče. Prvi dan je bilo zaslišanih 16 obtožencev. Med obtoženci je tudi mašinist Seconda Ramella, ki je ob zadnjih volitvah nastopil kot kandidat socialnodemo-kraške stranke. Razprava je določena na štirinajst dni, a bo najbrže veliko dlje trajala.
Pravnik.
SKRB ZA SVOJCE PADLIH VOJAKOV.
Vdovam v vojski padlih vojakov gre pravica do pokojnine kakor tudi, če umre vpoklicani v vojaški službi vsled vojske. Vseeno je, če je padel vpo-klicanec pred sovražnikom ali če umre vsled v vojski mu za,dene rane ali če se je v vojski smidno poškodoval. Glavno je, da je umrl brez lastne krivde.
Pokojnina je različno določena. Prvih šest mesecev je tako visoka, kakor prispevek države, ki ga je dobivala vdova, ko je služil rajnik v armadi. Če ni dobivala prispevka, ker je sama služila, ga lahko zahteva, če je tudi izgubila zaslužek že po moževi smrti in ga mora dobiti skozi 6 mesecev po moževi smrti.
Vdove, ki nimajo pravice do podpore, dobe takoj po moževi smrti vdovsko pokojnino, ki znaša za vdove.
vojakov brez šarže mesečno 9 K
poddesetnikov
desetnikov
četovodj
narednikov z dnino do 70 vin.
narednikov z višjo dnino kadetov
12 K 15 K 18 K
22 K 50 v.
30 K
37 K 50 v.
Velja le za pravo šaržo; častne šarže dobe tisto pokojnino, ki jo imajo kot taki, kar so.
Dokler si vdova ne more ničesar prislužiti in če je brez sredstev, dobi vsak meces 8 kron več. Pokojnina gre vdovi, če je tudi bogata. Če se vdova zopet omoži, se pokojnina preneha izplačevati.
Podporni prispevek gre tudi nezakonskim sirotam, vzgojevalni prispevek, pokojnino, pa dobe le zakonski in legitimirani otroci. Za nezakonske otro-bo torej preskrbljeno le prvih šest mesecev po smrti nezakonskega očeta. Vzgojevalni prispevek znaša 4 krone mesečno za vsakega otroka, dokler dobiva mati pokojnino. Če mati umrje ali se ji iz kakega drugega razloga ustavi pokojnina, znaša vzgojnina mesečno šest kron ne glede na očetovo šaržo. Vzgojnina se izplačuje dečkom do šestnajstega, deklicam pa do štirnaj stega leta. Otrokom, ki se šolajo se lahko plačuje vzgojnina do dovršenih študij tudi do 24 leta starosti.
Pokojnine vdov in sirot častnikov, tudi rezervnih, so višje. Vdova poročnika dobi mesečno 73.75 K, nadporočni-kova 112.50 K; poročnikov otrok mesečno 18.75 K, nadporočnikov 22.50 k, dvojne sirote dobe polovico pokojnine, ki gre materi. Pokojnina se izplačuje otrokom do 24. leta. Častnikova vdova ne dobi odpravnine, če ji mož umre, pač pa ji gre pokojnina, če ji drugi mož umre.
PRAVICE VPOKLICANIH ČMMOVOJ-
NIKOV.
Vpoklicanim črnovojnikom grej o tiste dnine, kakor šaržam redne vojske. Znašajo:
Narednik dnevno 70 vin.
Četovodja	„	45	vin.
Desetnik	,,	30	vin.
Poddesetnik	„	20	vin.
Vojak	„	16	vin.
Preskrba in stanovanje gre črno-vojniku »in natura« v tisti meri, kakor aktivnemu moštvu. Ko se predstavi v službo, dobi za nabavo drobnarij kava-lerist, artiljerist in pri trenu 7, pri ostalih četah pa 6 kron. Moštvu določenem za vojsko gre od prvega dne mobilizacije naprej mobilizacijska doklada ne glede na šaržo vsak dan 10 vin. V armadi na vojnem polju znaša dnevna doklada 20 vin, od tistega dne nadalje, ko se prekorači meja etapnega prostora. Ranjeni ali bolni črnovojniki, ki se nahajajo v kakem vojnem sanitetnem zavodu obdrže dnino in doklado. Med zdravljenjem gre moštvu brezplačna preskrba v bolnišnici in bolniška hrana in bolniška dnina: naredniku 20 v., četovodji 15 vin., desetniku 10 vin. in poddesetniku ter vojaku 6 vin. dnevno. Med dopustom pri svojcih gre med zdravljenjem vsakemu vojaku dnevni pavšal 2 kron, ki se mora izplačati za 28 dni naprej; za dobo nad 28 dni se pa plačuje nazaj po tistem nadomestnem poveljstvu, pri katerem se mora zglasiti.
PRAVICE VPOKLICAN CEV DO ROL-NIŠ&E BLAGAJNE.
Ker so nastali dvomi, če in kakšne pravice da imajo pod orožje vpoklicani člani bolniških blagajn, je notranje ministrstvo ne glede na področje razsodišč izjavilo: Ker je bolniška zavarovalna postava mišljena le na skrb med boleznijo takih oseb, ki se nahajajo v (civilnem) delovnem in plačilnem razmerju in ker obstaja za k vojakom vpoklicane osebe za slučaj bolezni in smrti posebno urejena preskrba, sodi notranje ministrstvo, da tisti v aktivno vojaško službo pozvanim članom (prezen-čna službena doba, vojskna služba) za bolezen ali smrt v tem razmerju ne gre pravica do podpore. Če član izstopi iz vojaške službe še pred šestimi tedni (dopust), mu gre pravica do bolniške podpore.
Narodno gospodarstvo.
Najvišje cene žitu in moki. Glede na določitev najvišjih cen žitu in moki piše »Christlichsociale Arbeiter Zeitung«: Dolgo, strašno dolgo je trajalo, dokler se je ta zahteva izvedla. Odredba sama ni v kakem razmerju s pripravami. Štiri mesece so nemoteno oderuhi odirali, predno so jim njih početje ustavili. Lahko bi bila tudi osrednja vlada po poročilih deželnih vlad sama določila cene žitu in moki v posameznih kronovinah. Ne umevamo dolge poti, ki jo bo morala dolga pot o odločitvi najvišjib cen romati.
XXX
Na Ogrskem so nekatera mesta in stolice najvišje cene žitu že določile. Na Reki so n. pr. določene sledeče najvišje cene: pšenica 48.50 K, rž 40.50 K, ječmen 35.50 K, koruza 30.50, 32.50 in 34 K za 100 kg. Pšenična pecivna moka 81.25 K, kuhalna pšenična moka 26.38 K, pšenična krušna moka 56.94 K, pšenična vzravnalna moka 57.91 K, ržena moka 54.80 K, ječmenova moka 56.92 K.
Amerikanski bombaž so pričeli uvažati Amerikanci v Nemčijo.
Draginja v Gradcu. Tu ni mogoče več živeti. Kilogram moke stane 70 do 72 vin., sveže jajce 16—18 vin, kilogram krompirja 14—i8 vin., liter leče 1.40 K, liter fižola 60 vin., kilogram zdrobi (greš) 78 vin, kilogram sladkorja 90 vin. do 1 krono. Tudi cena premogu se je strašno zvišala. Odpomoč vlade nujno potrebna.
Štajersko namestništvo je določilo sledeče najvišje cene: pšenica 41.50, rž 33.50, ječmen 30.80, koruza 25.50 K za 100 kg. Močne cene so: pšenični zdrob in fina pšenična moka 69.50 K, pšenična moka za kuhanje 65.35 K, pšenična krušna moka 48.70, enovrstna pšenična moka 50.65 K, ržena moka 45.35 K, ječmenova moka 48.60, koruzna moka 37 K za 100 kg.
Javno zavarovanje v Avstraliji
Izredna delavnost Avstralije na vseh poljih socialne skrbi je izzvala že veliko pisanja. Sodbe so seveda različne. Nekateri kujejo Avstralijo v oblake in jo stavljaj o kot zgled evropskim državam, drugi to so seveda kapitalisti, pa tarnajo, češ da dovedejo socialni izdatki do dolgov in da otežujejo konku-
renco z drugimi deželami, kjer ni za delavca tako poskrbljeno, kakor je v Avstraliji. Saj imajo Avstralci postavni osemurni delavnik, visoko določene najnižje plače, razsodišča in druge socialne naprave. Ž njimi se danes ne nameravamo baviti, ker nas pred vsem zanima, koliko da izda Avstralija za svoje socialno zavarovanje.
Avstralska starostno - zavarovalna postava je v veljavi od leta 1908/9. Ustvarjena po novozelandskem vzorcu ne pozna prispevkov zavarovancev in gospodarja. Starostne rente dovoljuje vsem državljanom država na svoj račun.
Prvotno so računali, da bodo izdali vsako leto približno 30 milijonov mark (1 marka je 1 K 78 b), a poznejše izkušnje so pokazale, da računajo izdatke v proračunskem letu 1909/10 28 milijonov mark, v proračunskem letu 1914/15 pa na približno 32 milijonov mark.
Izdatki avstralske države za starostno in invalidno zavarovanje se je razvilo zadnja leta takode:
Rent so izplačali leta 1908/09 — 9,250.560 mark, leta 1909/10 — 16,823.620 mark, leta 1910/11 — 37,491.360 mark, teta 1911/12 — 42,864.240 mark. Upravni stroški leta 1908/09 — 45.940 mark, leta 1909/10 — 728.460 mark, leta 1910/11 — 749.840 mark, leta 1911/12 — 796.200 m. Vsota leta 1908/09 — 9,296.500 mark. leta 1909/10 — 17,552.080 mark, 1. 1910/11 38,241.200 mark, leta 1911/12 — 43 milijonov 660.440 mark.
Če si ogledamo navedene številke, takoj zapazimo velik razloček med prvim in med ostalimi leti. Pojasni se nam takoj, ker so pričeli izplačevati starostne rente šele v drugi polovici leta, invalidne rente pa šele bodoča leta. V nadaljnjih treh letih so poskočili skupni izdatki od okroglo 17 in pol milijona mark na 38 in 43 milijonov. — Upravni stroški so sicer tudi poskočili, a v manjši meri, kakor so poskočile pokojnine.
Upoštevati se mora pri presoji, da Avstralija še ne šteje 5 milijonov prebivalcev.
Nadalje pa izplača Avstralija tudi vsaki materi ob rojstvu vsakega otroka nagrado 100 mark. Od 10. oktobra 1912 naprej so že izplačali 61.180 nagrad materam.
Starostne pokojnine so se izolače-vale 30. junija 79.000 osebam, 11.000 je pa bilo invaliditetnih rent.
Vojna in tekstilna industrija.
Že dalje časa sem se v predilni in tkalni industriji dan in noč ne vrstita pravilno in razmerno. Povdariti je treba, da je balkanska vojna zelo neugodno vplivala na to v našem gospodarskem oziru važno panogo: pomanjkanje denarja, oviran izvoz in mnogoštevilni konkurzi so bili nje neposredne posledice. Dočim ni bila industrija v volni preveč prizadeta, je ista v bombažu mnogo trpela. Dasiravno se je bombaž znatno podražil, so se izdelki vseeno vedno bolj in bolj kopičili. V letih 1907. in 1908. se je ustanovilo veliko novih predilnic in tkalnic, mnoge že obstoječe tovarne so pa svoj obrat razširile. Istočasna združitev predilnic v svrho pocenjenja obrata, ki naj bi obstalo v tem, da se uprava osredotoči in da se stanje uradništva skrči, ureditve cen izdelkom in pospeševanje izvoza ni veliko pomagalo, ker je izvoz v balkanske države izostal. Dasiravno so zaznamovale predilnice nekaj napredka, hrepenenje po boljši bodočnosti pa je umevno tlelo naprej.
Izbruhnila je svetovna vojna in pro-vzročila med volnenimi in bombažnimi izdelki še večji prepad. Najmanj 4 odstotki civilnega prebivalstva je bilo poklicano pod orožje in oni, ki so ostali, so omejili nabave do skrajnosti. Potrebe za vojaštvo so poskočile v ogromni meri, ki pa pridejo le volneni industriji v prid, vsaj v pretežni količini. Vojna uprava ima obvezne dobavne pogodbe z gotovimi dobavitelji. V poštev pridejo povsem štiri dobavne družbe: 1. Avstrijska družba za dobavo sukna c. in kr. vojni, pl. Offermann, Quittner, Scholler in drugovi na Dunaju, obstoječa iz približno 24 tvrdk na Moravskem in v Šleziji. Glavni delničarji te družbe so: Opavska zveza tovarn za sukno in volneno blago Jakob Quittner in sinovi, bratje Scholler, pl. Offermann in Adolf Löw in sinovi v Brnu; Skene v Halenkovicah; elizendolska predilnica bratov Aron in Jakob Löw-Beer; Leopold in Janez Brdlik v Počatkyh in več drugih. 2. Družba suknene industrije za opremo domobranstva pod imenom Schumpeter in drugovi, ki ima več tovarn v Tfešfu, v Jihlavi in v Bilskem.
3.	Avstrijska družba za pridelovanje bombaževine in platna za armado; lastniki so Marbach in drugovi, ki imajo tudi lastno predilnico v Černevem
Kostelecu. 4. Dobavni konzorcij Mauth-ner, Taussig in drugovi, ki izdeluje v dvajsetih lastnih tovarnah vso za domobranstvo potrebno bombažno in pre-divno blago. Vse te družbe so zavezane vojnemu erarju letno gotovo količino blaga dobaviti. Vrhu tega pa so še dolžne vzdrževati določene stalne zaloge, ki .Uh erar po v naprej pogojenih cenah šele v slučaju vojne prevzame. Ko je morala Avstrija meseca julija zagrabiti orožje, da odbije nevarne nam sovražnike, je vojna uprava pobrala vse zaloge in naročila družbam dobavo nadaljnjih množin po za 20 do 30 odstotkov zvišanih cenah. Dobavitelji pa nalogi kljub temu, da se jim je prepustilo črni vojni podvrženo strokovno delavstvo in se po tovarnah dela noč in dan, niso bili kos. Odstopili so veliko dela izven organizacij stoječim tovarnam, pa vseeno je morala država poseči po samopomoči ter poveriti znatne dobave firmam, ki so jih priporočale trgovske zbornice. Konzument ni bila samo vojna uprava sama kot taka, upoštevati se mora tudi navabe vpoklicanih rezervnih častnikov, ki so pretežni del sprejete pavšalne opravnine izdali za uniforme. Prištevši še velike množine toplih zimskih oblek, ki jih nakupujejo država in posamezniki, se pride do zaključka, da bo prišla tudi industrija bombaževin in platna na svoj račun, čeravno je imela volna precej boljše šanse.
S socialnega stališča presojeno moramo na podlagi razpoložljivih podatkov konstatirati, da vlada kljub zgoraj-šnjim tolažilnim dejstvom v bombažni industriji vedno še velika mizerija. Društvo bombažnih predilnic je razposlalo poizvedovalne pole, na katere je samo 72 tovarn z 1 milijon 700.000 finih yreten (Feinspindeln} odgovorilo. Dne
septembra je počivalo 805.000 vreten, delavni čas se je skrčil za 411/2%, mdelalo se je pa še samo za 54'7 odstotkov normalne množine. Delavstva je bilo odpuščenega nad 35 odstotkov, od Katerih jih je bilo samo 1270 moških ali o o odstotkov vseh poprej zaposlenih vpoklicanih pod orožje. Od rega časa sem se je ze mnogo obrnilo na bolje. Bombažnih izdelkov se od dne rlo dne zopet več rabi:	glavni odjemalec je
umevno zopet le vojaštvo, ki rabi in kupuje toplih zimskih oblačil. In ker so vsled dobav za armado tudi cene poljskim pridelkom in živini zelo poskočile, se je pomanjkanje.denarja med civilnim prebivalstvom omililo: trgovina z oblačili se je poživela. To in pa, da bodo sedanje zaloge v kratkem po-fte, naj navdaja s sladkim upom, da bombažni industriji zasije kmalu boljša bodočnost.
Zdravstvo.
Alkoholizem.
Izmed državnih mednarodnih stremljenj proti alkoholizmu je omenjati konvencijo, sklenjeno leia 1887. v Haagu med Nemčijo, Belgijo, Dansko, Francosko, Angleško in Nizozemsko glede prepovedi kupčevanja z žganjem v Severnem morju. S to konvencijo se je hotelo preprečiti prodajanje žganja ribičem v Severnem morju. Za izvedbo tozadevnih določil so skrbele posebne ribiške križarke pogodbenih držav. Mednarodni dogovor glede omejitve prodajanja žganja zamorcem v Afriki, ki je izvršen s pomočjo bruseljskih antisuženjski aktov leta 1890., so podpisale poleg navedenih držav tudi Avstro - Ogrska, Španska, država Kongo, Združene države, Italija, Luksemburg, Perzija, Portugalska, Rusija, Švedska, Norveška, Turška, Zanzibar in Liberija. Ta dogovor ima namen, kolikor mogoče popolnoma omejiti prodajanje žganih pijač v afriškem ozemlju, ležečim med 20. stopinjo severne in 22. stopinjo južne širine, kakor tudi na otokih, ki so oddaljeni med tema stopinjama manj kot 100 morskih milj na vzhodu in zahodu od afriške celine. Mednarodni kongresi proti alkoholizmu, ki se vrše vsaki dve leti, nudijo o vedno bolj rastočem odporu proti alkoholizmu v vseh kulturnih državah. Leta 1906 se je osnovala v Berolinu mednarodna zveza proti zlorabi alkoholnih pijač, uživa finančno podporo od strani nemške, avstrijske, ruske, nizozemske, luksemburške in švicarske vlade ter šteje med svoje članice najvažnejše protialkoholne zveze posameznih dežel. Zanimivo je, da ima ta mednarodna zveza v svojem programu tudi ustanovitev poizvedovalnega urada z znanstvenim značajem v obliki mednarodnega antialkoholnega urada. Medtem, ko mednarodna družba proti zlorabi alkoholnih pijač ne zahteva od svojih članov popolne zdržnosti, ampak le zmernosti, se zavzema mednarodni m neodvisni red Guttenplarjev, ki je bil osnovan že leta 1852. v New Yorku, za popolno abstinenco. V službi zmernosti deluje pa tudi svetovna unija krščanskih žen (sedež v Ameriki) in leta 1877. v Genfu ustanovljena družba modrega križa. Poleg tega pa obstoja še cela vrsta mednarodnih protialkoholnih zvez, med katerimi niso zadnje
katoliške organizacije. Ustanovil pa se je pred časom tudi mednarodni odbor za proučevanje alkoholnega vprašanja, ki se namerava pečati samo z znanstveno stranjo tega vprašanja ne glede na abstinente, zmernike in producente alkohola, ker navadna propaganda, kot so dognale medicinske in higijenske avtoritete, ni dosegla tolikega nazadovanja konzuma alkohola, kolikor je veljala truda in stroškov.
Delavsko varstvo.
Preddela za mednarodne dogovore, sklenjene v zadnjih letih v svrho varstva delavcev, je izvršila mednarodna zveza za zakonito delavsko varstvo, ki je bila ustanovljena leta 1900 na pariškem mednarodnem kongresu za varstvo delavcev. Svoj izvor ima na eni strani v mednarodni konserenci 1. 1890 v Berolinu, ki se je vršila na inicijativo cesarja Viljema, na drugi strani pa v mednarodnem kongresu za delavsko varstvo, ki ga je leta 1897. priredil v Curihu organizacijski odbor, obstoječ iz članov švicarskih delavskih društev. Berolinske konference so se večinoma udeležili le zastopniki vlad posameznih držav, curiške konference pa zastopniki delavskih društev, tudi iz Amerike in Rusije. Uspeh pariškega mednarodnega kongresa za varstvo delavcev je bila ustanovitev že omenjene mednarodne zveze kakor tudi mednarodnega urada za varstvo delavcev, katerega je bila zveza dolžna ustanoviti na podlagi svojih pravil. Ta mednarodni urad za varstvo delavcev je bil otvor j en dne 1. maja 1901 ter ima nalogo, izdajati periodične zbirke zakonov za delavsko varstvo vseli dežel v nemškem, angleškem in francoskem jeziku. Na drugi strani pa ima tudi nalogo, dajati vsa potrebna pojasnila v zadevi delavskega varstva.
Ta urad podpira gmotno nič manj kot 20 držav. V teku 1. 1913. so pristopile na novo: Avstralija, Kanada, Mehika, Nova Zelandija, Južna Afrika in Kuba. Mednarodna zveza za delavsko varstvo je ustanovila v svrho izvedbe mednarodnih dogovorov vlad tudi posebno komisijo, ki je imela 1. 1903. svojo prvo sejo v Baslu. Prvi uspeh njenega dela je bil na I. mednarodni konferenci za delavsko varstvo v Baslu 1906 sklenjeni dogovor med Nemčijo, Avstrijo, Belgijo, Dansko, Špansko, Francosko, Angleško, Italijo, Luksemburgom, Holandsko, Portugalsko, Švedsko in Švico glede nočnega dela žensk v industriji. Ta dogovor je stopil v večini teh držav v veljavo z 14. januarjem
1.	1912. Uspeh iste zveze je tudi 1. januarja 1912 uveljavljeni dogovor med Nemčijo, Dansko, Francosko, Luksemburgom, Nizozemsko, Švico in Angleško glede uporabe belega (rumenega) fosfora v industriji za vžigalice, s čemur se je končno zatrla grozna poklicna bolezen, fosforna nekroza, in s čemur se je rešilo okroglo 40.000 delavcev, izpostavljenih tozadevnim nevarnostim.
Druga mednarodna državna konferenca v Bernu 1. 1913., ki je bila isto-tako prirejena od mednarodne zveze, je dovedla do dogovora med vsemi evropskimi industrijskimi državami, iz-vzemši Dansko, Luksemburg in balkanske države, glede nočnega dela otrok (do 16. leta) v industriji in glede določitve največ deseturnega dnevnega dela v industriji za delavke in mladostne delavce. — Mednarodna zveza za delavsko varstvo je imela 1. 1913. okroglo 92.000 frankov dohodkov in 88.000 fr. stroškov. V zadnjih letih so se sklenili sledeči mednarodni dogovori, nanašajoči se na delavsko varstvo: dogovor glede odškodnine pri delavskih nezgodah med Belgijo in Francosko 1. 1906., med Angležko in Francosko s. 1910.; dogovor med Dansko in Francosko 1. 1911. glede razsodišča o sporih raznega značaja, tako n. pr. glede mednarodnega delavskega varstva, zdravstvenih vprašanj, trgovine z dekleti; dogovor glede izseljeniških razmer med ameriškimi Združenimi državami in Japonsko 1. 1911.; dogovor glede varstva obojestranskih državljanov v zadevi jamstva pri nezgodah itd. med Italijo in Združenimi državami 1. 1913.; dogovor o delavskem zavarovanju med Italijo in Nemčijo 1. 1913. itd.
Trgovina z dekleti.
L. 1902. in 1904. so sklenile Nemčija, Belgija, Danska, Francoska, Anglež-ka, Italija, Nizozemska, Portugalska, Rusija, Švedska, Norveška, Švica, Španija in Avstrija mednarodne dogovore glede strogega nadziranja kolodvorov in morskih pristanišč ter posredovalnic za službe, da se omogoči kaznovanje zvodnikov mladih deklet, ter žrtve pošlje nazaj v domovino. S pomočjo mednarodnih zvez, ki jih vzdržujejo merodajne oblasti, se je moglo lani meseca novembra onemogočiti mednarodni kongres trgovcev z dekleti v Varšavi. Ob tej priliki so aretovali 90 oseb.
Varstvo otrok.
Belgijska vlada je meseca julija L 1913. predlagala na I. mednarodnem kongresu za varstvo otrok, na katerem je bilo zastopanih 40 držav vseh petih delov sveta, naj se osnuje oficijelen mednaroden urad za varstvo otrok s sedežem v Bruslju. Za to misel so se simpatično izjavili zastopnili vseh tujih držav ter je bilo pričakovati, da se ta urad kmalu osnuje.
XXX
Iz navedenih podatkov je razvidno, koliko dobrega se je že storilo za blagor človeštva s sporazumnim delom. Upajmo, da vprašanja, ki se morejo rešiti v varstvo človeštva le na podlagi mednarodnih dogovorov in ki jih je žal še veliko, ne bodo ostala trajno nerešena vsled sedanje svetovne vojne.
— 272 —
§ 139.
Odvzetje obrtne pravice.
Obrtna pravica se odvzame razen v kazenskih primerih, navedenih v § 133 b, tudi še:
izvršuje kazenske razsodbe, s katerimi je dotično oblastvo izreklo izgubo zaradi kakega dejanja, prepovedanega po občih kazenskih ali davčnih zakonih.
Pa tudi samostojno naj se ta kazen izreče za določen čas ali za vselej:
a)	ako je bil obrtnik obsojen zaradi kakega v § 5. omenjenega dejanja in bi se bilo pod danimi okoliščinami bati zlorabe, če bi se obrt nedaljeval;
b)	pri koncesijoniranih obrtih zlasti, ako obrtnik po opetovanem pismenem opominjevanju zakrivi dejanja, vsled kojih se pokaže. da je prikrajšana zakonita potreba zanesljivosti.
Pri realnih obrtih izgubi posestnik tudi v teh primerih pravico izvrševanja in dopuščeno mu je samo, prodati obrtno pravico.
Po kazenskem zakoniku se izgubi obrtna pravica v sledečih slučajih:
1.	Ako ima kdo brez oblastvenega dovoljenja takozvane kovne ali tiskovne priprave (kaz. zak. § 326.).
2.	Ako kdo brez oblastvenega dovoljenja izdeluje punce, pečatnike ali vlivalne modele vsakojake oblike (kaz. zak. § 329).
3.	Ako kdo izdeluje pečatnike javnih uradov brez naročila dotičnih uradov; obrtno pravico izgubi v slučaju ponovitve prestopka (kaz. zak. § 330.).
4.	Trgovci, ki prodajajo strup, se zaradi prestopkov proti dotičnim predpisom v nekaterih slučajih kaznujejo prvikrat in drugikrat z denarno globo, odvzetjem blaga ali zaporom, in šele ob tretjem kaznovanju se jim odvzame obrtna pravica. V drugih bolj nevarnih slučajih (ako so ravnali neprevidno) izgube obrtno pravico že ob prvem prestopku (kaz. zak. §§ 362. in 363.). Ako so prodajali strup osebam, ki niso imele potrebnega dovoljenja, zadene jih izguba obrta ob drugem prestopku (§ 366.), ob tretjem prestopku pa tedaj, če niso vodili posebnega zapisnika o osebah, katerim so strup prodali, o času, ke-daj se je to zgodilo, in o dovoljenju, proti kateremu se sme tako blago prodajati (kaz. zak. § 367.).
5.	Ako se v kakem obrtu prodaja meso, ne da bi bilo poprej ogle-dano; kazen za prvi prestopek je odvzetje neogledanega blaga in globa od 50 do 400 K, za drugi prestopek se kazen podvoji, tretjikrat nastopi vedna izguba obrta (kaz. zak. § 438.).
— 269 —
§ 134.
Odmera kazni.
Odmerjaje kazni se je ozirali na obteževalne in olajševalne razloge in pa na velikost s prestopkom nameravanega dobička ali prizadete škode.
Kot obteževalni razlogi pri odmerjenju kazni se po analogiji kazenskega zakonika (§ 263) zlasti upoštevajo: nadaljevanje kaznivega dejanja dalj časa; ponovitev kaznivega dejanja potem, ko je bil storilec zaradi istega že kaznovan; čim večja je nevarnost izvirajoča iz tega dejanja, ali čim večja je vsled tega nastala škoda; čim važnejše je razmerje med krivcem in oškodovancem; če se je zapeljevala mladina, se dajali slabi zgledi v družini ali se dajalo javno pohujšanje; če se je za izvršitev kaznivega dejanja bilo treba več časa in priprav; če je krivec vodil ali na kak drug način provzro-čil kaznivo dejanje, katerega je storilo več oseb; če je storil več prestopkov različnih vrst.
Za olajševalne razloge (§ 264. kaz. zak.) se smatrajo: nedoletnost, slaba pamet ali zanemarjena vzgoja; poprejšnje pošteno življenje; če je bil krivec zapeljan od drugih; če je napačno ravnal vsled strahu ali predsodka za ugled, v hudem razburjenju ali prisiljen po stiskah; če mu je bilo mogoče kaznivo dejanje dovršiti, iz njega dobiti večjo korist ali z njim prizadejati večjo škodo, pa je vendar obstal pri samem poskusu; ako je skušal škodo po svojih močeh poravnati; če je pri zaslišanju po lastni volji odkril okolnosti, vsled katei’ih je mogoče, pretečo nevarnost popolnoma odpraviti ali zmanjšati.
Pri odmerjanju kazni se je treba ozirati na obteževalne in olajševalne razloge, kakor so ravno ti ali oni pretežnejši, toda kazen se mora praviloma odmeriti v onih mejah, kakor jih določa zakon (§ 265. kaz. zak.).
Ako je storilec zakrivil več prestopkov, ki so predmet isti preiskavi in istemu kaznovanju, uporablja se oni zakon, ki določa najvišjo kazen med temi kaznivimi dejanji. Tudi naj se poleg drugih zakonitih kazni naloži posebna kazen v tem ali v kakem drugem zakonu določena kakšna denarna globa, ali če je določeno, da zapadejo blago, prodajne stvari ali orodja, ali če se izgube posebne pravice (§ 267. kaz. zak.).
§ 135.
Zaporna kazen in izprememba kazni.
Praviloma naj se nalagajo denarne kazni. Ob posebno obteže-valnih okoliščinah, ali ako ponovno naložene denarne kazni ostanejo
Okno v svet.
Viktor baron pl. Hein je 8. t. m.
umii. Bil je več let kranjski deželni predsednik, nato so ga imenovali za sekčnega načelnika in je bil kot tak upokojen. R. I. P.
»Svetovna vojska«. Pod tem naslovom je pričela izdajati »Kat. Bukvar-na« v JLubljani delo, ki ima namen v knjigi zbrano nuditi Slovencem to, kar čita sedaj po časopisih raztreseno o dogodkih, ki vzbujajo svet. Zgodovina to ni. Pisati zgodovino bi bilo še prekmalu. Urednik tega ne namerava, kar je povedalo založništvo že v oklicu, ko je naznanilo to delo. Dosedaj so izšli štirje sešitki. O njih moramo reči popolnoma nepristransko, da se njih vrednost stop-nuje od sešitka do sešitka in moremo zato delo toplo priporočati. Slike s posameznih bojišč so pisane živahno zanimivo in delo obeta, da bo, izpopolnjeno z zgodovino, ki se bo pozneje izdala, spomin na težke dni sedanje svetovne vojske.
Stroški svetovne vojne, V Berolinu je imel nedavno zelo znani narodnogospodarski strokovnjak profesor Julij Wolf predavanje o vzrokih vojne in tudi o posledicah vojne z narodno-go-spodarskega stališča. — Rekel je bil med drugim: V sedanji vojni so bile že dosedaj uničene milijarde. Samo nekoliko tedno so gospodovali Rusi v vzhodni Prusiji, a že znaša škoda več sto milijonov mark. Takisto ogromno škodo je povzročila vojna tudi Alzaciji in Lo-taringiji. Lahko trdimo, da znaša škoda, povzročena v Prusiji in Lotaringiji, najmanj eno milijardo. Znatno večja bo škoda, ki jo je povzročil Avstro-Ogrski ruski vpad v Galicijo in v ostale obmejne pokrajine. Samo ob sebi se razume, da je razmeroma mnogo večja vojna škoda, ki so jo pretrpele Francija
‘Bogata zaloga ženskih rožnih del in zraven spadajočih potrebščin.
Jfredtiskanje in vezenje raonogramov in vsakovrstnih drugih risb.
F. Meršil SSff!
Velika izber vezenin, čipk, rokavio, nogavlo, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih roboev, ovratnikov, zavratnio, volne, bombaža, sukanca itd.
sladnl ca|. Ako se ga uporablja pri dojenčkih namesto moke za otroke, so otroške bolezni manj nevarne. — Je za polovico cenejši. Dr. pl. Tmkdczyjev sladni čaj ima ime Sladin in
Moti «r»
lekarnar Tmköczy v Ljubljani. Ta lekarnar je svojih osem
_i.	„ „1 „u-Znlam f~r 1 ovrno Ttilnof» na Dnnaiu • 1 p-
Tmköczyjevih, istotako ugodne sodbe zaupanja vrednih oseb.
Belgija in Rusija. Neoškodovana je doslej ostala edino Angleška, ako se vzamejo njene izgube na morju, toda zelo dvomljivo je, ako se bo tudi v bodoče mogla očuvati pred vojnimi grozotami. Dasi so te gospodarske izgube zelo velike, vendar jih daleko nadkriljujejo pravi vojni troški. Skupni troški moderne vojske se računajo dnevno na šest mark za vsakega posamnega vojaka. Toda ta postavka je v tej vojni najbrže prenizka, zato je treba za vsakega vojaka računati vsaj sedem mark na dan. To bi znašalo za vse armade, ki sodelujejo v tej vojni 140 ali po Wolfo-vem računu 150 milijonov mark dnevno. Po tem računu bi imela Nemčija neposrednih vojnih troskov v enem četrtletju okrog tri in pol milijarde mark (3500 milijonov). Nemško vojno posojilo znaša štiri in pol milijarde mark, torej bo ta denar zadostoval do novega leta 1915. Z ozirom na narodno premoženje in dohodke, ki jih ima Nemčija, se lahko trdi, da so Francija, Rusija in Angleška v tem pogledu še v manj ugodnih odnošajih. Zato je naravnost smešno hvalisanje angleških ministrov Greyja in Churchilla, da bi Anglija lahko vojavela dve, da, celo 10 ali 20 let. Razen tega je treba računati tudi škodo, ki jo vojna zada narodnemu gospodarstvi!. Ta škoda znaša prav toliko, kakor neposredni vojni troški. Vojni troški Nemčije znašajo potemtakem v celoti sedem milijard mark. — Glede Avstro-Ogrske računa profesor Wolf, da ima celokupnih stroškov v enem če-trtleaju pet in pol do šest milijard. Kdo bo plačal ta ogromni račun vojne? Tako je končal profesor Wolf svoje predavanje. Naravno tisti, ki bo premagan.
Izdajatelj Fran Ullreich, Dunaj. — Odgovorni urednik Jože Gostinčar. — Tisk Kat. Tiskarne.
Leharoo„PrlkroDi“Mr.Pli.A.BoliiDC
Ljubljana, Rimska cesta štev. 24.
Priporočajo se sledeča zdravila:
Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 v.
Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 v.
Kapljice zoper želodčn’ krč, steklenica 50 v.
Posipalni prašek, proti ognji vanju otrok in proti potenju nog, škatlica 50 v.
Ribje olje, steklenica l krono in 2 kroni.
Salicilni kolodij, za odstranitev kurjih očes in trde kože, steklenica 70 v.
„Sladin“ za otroke, škatla 60 v.
Tinktura za želodec, odvajalno in želodec krepilno sredstvo, steklenica 20 v.
Trpotčev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju, steklenica 1 krono.
Železnato vino, steklenica 2 kroni 60 v in 4 krone 80 v.
B	Pozor, slovenska delavska društva!	B
Cene najnižje.	Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini Janko Čelnih (?rf Cešnibti) LJUHLJHHfi Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila.	Cene na:nižje.
B	Postrežba poštena in zanesljiva.	B
\\	\\ sk 'č:	w w \'c v, " vK n
□
~r?/~
JL & E. SEJIBEEME» Mmtoi forg St®v. a®
I
s. Velika zaloga manufakturnega blaga, različno t sukno za moške obleke, volneno blago, kakor 1 ševijoti, popelin, delen, itd. za ženske obleke. — I Perilno blago, cefirji, kambriki, balisti v bogati S izbiri. Različno platno in sifoni v vseh kakovostih in širinah; potrebšine za krojače in šivilje. Flanelaste in šivane odeje, različne preproge za postelje, kakor tudi cele garniture. — Novosti v volnenih in svilenih robcih in šalih. Namizni prti, servijeti in brisalke iz platna in damasta. Priznano nizke cenel
q I
Hi
N1
□ Z2K
Posebni oddelek za pletenine in perilo. Vse vrste spodnje obleke za ženske in moške, kakor: srajce, hlače, krila, bodisi iz šifona ali pa tudi pletene iz volne ali bombaža. — Največja izbira v nogavicah v vseh barvah kakor tudi v vseh velikostih za otroke. — Predpasniki najnovejših krojev iz pisanega blaga, šifona, listra in klota. Stezniki ali modefci od najcenejših do naj-finejših. Fini batistasti, platneni in šifonasti žepni robci. — Zaloga gosjega perja in puha.
Vedno sveže blago!
7ZZC
lis
HaiSwliSajafsiflarnelSa prilika za štedeniel
Ljudsko pm
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
i LMani, Miklošičeva cesta št. 6
pritličje, v lastni III, nasproti hotela „Union“ za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi
cela dežela Kranjska
in jih obrestuje po
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4*75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago.
Načelstvo.
— 270 —
brez uspeha, se sme prisoditi zaporna kazen.
Ako se prisojajo denarne kazni, se izpremeni, če dotičnik ne more plačati, denarna kazen v zaporno kazen in se računi za vsakih 10 kron denarne kazni en dan zapora. Zapor pa ne sme trajati dal|e nego tri mesece.	,
Ako se denarne kazni,ki iznašajo manj nego deset kron, ne dajo izterjati, naj se prisodi mesto njih primerna zaporna kazen do 24 ur največ.
Da bi se zaporna kazen vršila v pretrganih časih, se ne sme dovoljevati. (Ukaz ministrstva za notranje stvari, 23. avgusta 1870, štev. 11.781.)
§ 136.
Če se kazni snidejo z drugimi kaznimi.
Če dejanja ali opuščenja, ki so prestopki obrtnih predpisov, zadeva hkratu tudi katera z občimi kazenskimi zakoni ustanovljena kazen, nimajo kazenske vrste a, h, c, § 131., ustanovljene s pričujočim zakonom, posebe zase mesta.
Kadar je kako dejanje ali kakšna opustitev obenem prestopek obrtnih predpisov in kazenskih zakonov, tedaj je za kaznovanje takih prestopkov pristojna v prvi vrsti kazenska sodnija. Kazni, naštete v § 131. pod a), h) in c), se morajo opustiti, ako je bil krivec že po kazenskih določbah kaznovan zaradi istega prestopka (n. pr. po § 421. kaz. zak. zaradi grdega ravnanja z vajencem). Pač pa se smejo obenem uporabljati kazni § 131., črka d, in §§ 132. in 133. — Glej tudi § 50. o. r. o kaznih v slučaju prestopkov §§ 46—49 o. r.
§ 137.
Kazen za namestnike.
Ako se obratuje obrt po namestniku ali zakupniku, se prisojajo denarne in zaporne kazni namestniku ali zakupniku. Obrtni imetnik se kaznuje poleg namestnika, ako se je prestopek učinil z njegovo vednostjo ali ako ni pazil, kakor treba, pri lastnem nadzorovanju obrata, kolikor je po razmerah mogoče, ali pri izbiranju ali nadzorovanju namestnika. Ako bi se po zakonu morala odvzeti obrtna pravica, zgodi se to le tedaj, ako je bil prestopek storjen z vednostjo obrtnega imetnika in bi bil le-ta mogel preprečiti prestopek.
V vsakem primeru pa se izreče, da je odstraniti namestnika ali zakupnika, v čemer je tudi obsežena njegova nesposobnost izvrševati obrt na lasten ali tuj račun, kolikor bi bil sicer namen onega izreka preprečen (§ 6.).
— 271 —
Lastnik obrta mora torej jamčiti za denarne kazni, katere bi se morda naložile njegovemu namestniku ali zakupniku. Zato se namestnik ali zakupnik ne moreta obsoditi v zapor toliko časa, dokler lastnik ne more plačati globe.
Vdova, ki po smrti svojega moža na podlagi starega obrtnega lista, oziroma stare koncesije nadaljuje obrt, dalje nedoletni dediči in konkurzna masa ne jamčijo za plačanje denarnih glob svojih namestnikov, oziroma zakupnikov, ker se te osebe ne morejo smatrati za obrtne lastnike. — Pač pa jamčijo pravne osebe za poplačilo kazni svojih namestnikov ali zakupnikov.
V § 173. omenjeno sojamčenje obrtnega lastnika se ne more nanašati na slučaj, v katerem se je lastnik že sam zakrivil s tem, da je neopravičeno nastavil namestnika, n. pr. da ga ni zglasil obrtnemu oblastvu. oziroma pri koncesioniranih obrtih zanj ni dobil oblastvenega odobrenja, kakor veleva § 55. (Min. za notranje stvari, 28. okto-
Drugi odstavek § 137. se ne sme umeti tako, da bi se namestnik ali zakupnik takoj morala odstraniti od obrta, ampak nastopijo poprej lahko druge kazni.
IX. Poglavje.
POSEBNE UPRAVNE ODREDBE.
§ 138.
Odvzetje pravice, imeti mladostne pomožne delavce.
Razen v primerih, ki so omenjeni v § 133 a, v katerih se za kazen odvzema pravica, imeti mladostne pomožne delavce, sme obrtno obla-stvo izreči odvzetje te pravice kakor upravno naredbo proti obrtnikom, ki so se zakrivili s tem, da so hudo kršili dolžnosti proti zaupanim jim mladostnim pomožnim delavcem, ali o katerih so znana dejstva, vsled katerih se pokažejo v nravnem oziru nesposobne, imeti mladostne pomožne delavce.
Primeri, v katerih se upravnim potom odvzame pravica, imeti učence, so urejeni v § 98.
Iz razlogov § 138. o. r. sme obrtno oblastvo ali za vedno ali za nekaj časa odvzeti gospodarjem pravico, imeti vajence. Ta kazen se sme naložiti ne glede na druge kazni obrtnega reda ali kazenskega zakonika in poleg njih. Ako se je dotičnik poboljšal in bi se ne bilo bati nadaljne zlorabe, more obrtno oblastvo takim obrtnikom zopet dovoliti, da smejo sprejemati in imeti vajence.