ANALIZA POSLOVANJA SLOVENSKIH TRGOVSKIH DRUŽB Analiza poslovanja slovenskih trgovskih družb v letu 2016 ISSN 2591-216X 1/2018 Analiza poslovanja slovenskih trgovskih družb ISSN 2591-216X Podnaslov: Analiza poslovanja slovenskih trgovskih družb v letu 2016 Vodja projekta: Mija Lapornik Lektoriranje: Mija Lapornik, Karmen Fortuna Oblikovanje: Maja Tomažič Kraj izdaje: Ljubljana Izdala in založila: Trgovinska zbornica Slovenije, Dimičeva ulica 13, Ljubljana Podatki o izdaji: 1. izdaja Leto izdaje: februar 2018 URL naslov: www.tzslo.si/sl/projekti/projekti-v-teku/trgovinko-krepi-našo-usposobljenost-in-socialni-dialog-v-trgovini Datum javne objave: 22. 2. 2018 Publikacija je na voljo v elektronski obliki (pdf). Publikacija je brezplačna. Projekt »TRGOVINKO krepi našo usposobljenost in socialni dialog v trgovini« delno financirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropska unija, iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se financira iz Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, 11. prednostne osi »Pravna država, izboljšanje institucionalnih zmogljivosti, učinkovita javna uprava, podpora razvoju NVO ter krepitev zmogljivosti socialnih partnerjev«, 11. 2 prednostne naložbe »Krepitev zmogljivosti za vse zainteresirane strani, ki izvajajo politike na področju izobraževanja, vseživljenjskega učenja, usposabljanja in zaposlovanja ter socialnih zadev, vključno s sektorskimi in teritorialnimi dogovori za spodbujanje reform na državni, regionalni in lokalni ravni«, 11. 2. 2 specifičnega cilja »Krepitev usposobljenosti socialnih partnerjev v procesih socialnega dialoga, zlasti na področju politik trga dela in vseživljenjskega učenja«. VSEBINA 1. Analitični pregled stanja gospodarstva in trgovine v Sloveniji...............................4 1.1. Bruto domači proizvod - BDP...............................................................................4 1.2. Bruto dodana vrednost.......................................................................................5 1.3. Kupna moč.......................................................................................................6 1.4 Delovno aktivno prebivalstvo................................................................................7 1.5. Prihodki od prodaje............................................................................................8 1.6. Trgovina na drobno ter na debelo, posredništvo.....................................................9 2. Analiza poslovanja trgovine (G) v Sloveniji..........................................................11 2.1. Primerjava poslovanja slovenske trgovine s celotnim gospodarstvom RS..................11 2.2. Rezultati poslovanja gospodarskih družb.............................................................12 2.2.1. Število gospodarskih družb in število zaposlenih............................................12 2.2.2. Trgovske gospodarske družbe v gospodarstvu RS po desetih kategorijah poslovnega izida v obdobju 2014 - 2016................................................................ 14 2.2.3. Poslovanje trgovskih gospodarskih družb glede na velikost..............................17 2.2.4. Poslovanje gospodarskih družb po dejavnostih..............................................21 2.2.5. Rezultati poslovanja gospodarskih družb v trgovinski dejavnosti (G) glede na regijo .......................................................................................................................22 2.3. Analiza poslovanja trgovskih gospodarskih družb v RS po dejavnosti; področje G (SKD) v obdobju 2015 - 2016........................................................................................ 23 2.3.1. Poslovanje gospodarskih družb po velikosti, znotraj dejavnosti G45 - Trgovina z motornimi vozili in popravila le-teh.......................................................................26 2.3.2. Poslovanje gospodarskih družb po velikosti, znotraj dejavnosti G46 - Posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili.......................................................27 2.3.3. Poslovanje gospodarskih družb po velikosti, znotraj dejavnosti G47 - Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili...........................................................................28 3. Primerjava trgovinske dejavnosti v Sloveniji s trgovino v EU-28..........................29 3.1. Število zaposlenih in število podjetij...................................................................29 3.2. Prihodki od prodaje..........................................................................................32 3.3. Dodana vrednost.............................................................................................34 PRILOGA 1 ...................................................................................................................36 PRILOGA 2...................................................................................................................41 1. ANALITIČNI PREGLED STANJA GOSPODARSTVA IN TRGOVINE V SLOVENIJI 1. 1. Bruto domači proizvod - BDP Bruto domači proizvod je v letu 2016 v Sloveniji znašal 40.418 mio. EUR, stopnja rasti obsega glede na predhodno leto pa znaša 3,1 %. Iz grafa 1 je razvidno, da je bila navedena rast višja od povprečja EU-28, ki je v letu 2016 znašala 1,9 %. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (v nadaljevanju: UMAR) v svoji jesenski napovedi 2017 napoveduje okrepitev slovenskega bruto domačega proizvoda, saj za leto 2018 napoveduje 3,9 % rast in za leto 2019 3,2 % rast. Pomemben dejavnik letošnje višje gospodarske rasti bo po napovedi UMAR visoka rast izvoza, ki bo izhajala iz krepitve rasti tujega povpraševanja ter ugodnega konkurenčnega položaja menjalnega sektorja. UMAR pričakuje rast državnih investicij, kar se bo ob še okrepljeni rasti zasebnih investicij v stroje in opremo ter oživitvi stanovanjskih investicij, odrazilo v znatnem pospešku rasti skupnih investicij. V prihodnjih letih bodo na gospodarsko rast postopoma vedno bolj vplivali demografski dejavniki, ki se bodo odrazili predvsem v nižji rasti zaposlenosti ter posledično razpoložljivega dohodka in zasebne potrošnje. V Jesenski napovedi 2017 Evropska komisija za Slovenijo napoveduje rast BDP za 4,0 % v letu 2018 ter 3,3 % v letu 2019. V obeh letih bo nadaljnjo rast v Sloveniji v največji meri poganjalo domače povpraševanje, investicije ter izvoz. Tabela 1: Vrednost in rast bruto domačega proizvoda (BDP) Slovenije v razdobju 2008 - 2016; tekoče cene Bruto domači proizvod RS BDP (mio EUR, tekoče cene) BDP na prebivalca (EUR, tekoče cene) BDP; Letna stopnja rasti obsega (%) 2008 37.951 18.769 3,3 2009 36.166 17.714 -7,8 2010 36.252 17.694 1,2 2011 36.896 17.973 0,6 2012 36.076 17.540 -2,7 2013 36.239 17.596 -1,1 2014 37.615 18.244 3,0 2015 38.837 18.823 2,3 2016 40.418 19.576 3,1 Vir: SURS, Nacionalni računi, december 2017 Projekt »TRGOVINKO krepi našo usposobljenost in socialni dialog v trgovini« delno financirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropska unija, iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se financira iz Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 20142020, 11. prednostne osi »Pravna država, izboljšanje institucionalnih zmogljivosti, učinkovita javna uprava, podpora razvoju NVO ter krepitev zmogljivosti socialnih partnerjev«, 11. 2 prednostne naložbe »Krepitev zmogljivosti za vse zainteresirane strani, ki izvajajo politike na področju izobraževanja, vseživljenjskega učenja, usposabljanja in zaposlovanja ter socialnih zadev, vključno s sektorskimi in teritorialnimi dogovori za spodbujanje reform na državni, regionalni in lokalni ravni«, 11. 2. 2 specifičnega cilja »Krepitev usposobljenosti socialnih partnerjev v procesih socialnega dialoga, zlasti na področju politik trga dela in vseživljenjskega učenja«. Graf 1: Gibanje realne rasti bruto domačega proizvoda Slovenije, EU-28 in EURO 19 v razdobju 2008 - 2016 Vir: Eurostat, december 2017 1. 2. Bruto dodana vrednost Po podatkih Eurostata je slovenska trgovina k bruto dodani vrednosti RS v celotnem razdobju 2008 - 2015 prispevala več kot je prispevek trgovine k skupni bruto dodani vrednosti na ravni EU-28. Po zadnjih primerljivih podatkih iz leta 2015 je delež bruto dodane vrednosti slovenske trgovinske dejavnosti v skupni bruto dodani vrednosti RS znašal 11,70 %, kar je več kot povprečje EU -28, kjer je ta delež znašal 11,10 %. Tabela 2: Delež bruto dodane vrednosti trgovinske dejavnosti (G) v skupni bruto dodani vrednosti RS in EU-28 v razdobju 2008 - 2015 Leto 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 SLO 12,7% 12,4% 12,2% 12,1% 11,8% 12,0% 11,7% 11,7% EU-28 11,4% 11,4% 11,2% 11,2% 11,1% 11,0% 11,1% 11,1% Vir: Eurostat, december 2017 Projekt »TRGOVINKO krepi našo usposobljenost in socialni dialog v trgovini« delno financirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropska unija, iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se financira iz Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 20142020, 11. prednostne osi »Pravna država, izboljšanje institucionalnih zmogljivosti, učinkovita javna uprava, podpora razvoju NVO ter krepitev zmogljivosti socialnih partnerjev«, 11. 2 prednostne naložbe »Krepitev zmogljivosti za vse zainteresirane strani, ki izvajajo politike na področju izobraževanja, vseživljenjskega učenja, usposabljanja in zaposlovanja ter socialnih zadev, vključno s sektorskimi in teritorialnimi dogovori za spodbujanje reform na državni, regionalni in lokalni ravni«, 11. 2. 2 specifičnega cilja »Krepitev usposobljenosti socialnih partnerjev v procesih socialnega dialoga, zlasti na področju politik trga dela in vseživljenjskega učenja«. 1. 3. Kupna moč Kazalnik kupne moči, ki je izražen v bruto domačem proizvodu (BDP) na prebivalca v standardih kupne moči, prikazuje gospodarsko razvitost države in hkrati omogoča primerljivost med preostalimi državami. Slovenija je v pred-kriznem obdobju, leta 2008 dosegala 90 % povprečja kupne moči EU-28. Do leta 2012 je kupna moč Slovenije padla na 82 % povprečja EU-28, v letu 2016 pa je bil ocenjen dvig v višini 1 odstotne točke, in sicer na 83 % povprečja EU-28. Gibanje deleža kupne moči Slovenije v primerjavi s povprečjem EU-28 prikazuje graf 2. Graf 2: Bruto domači proizvod na prebivalca po kupni moči* v Sloveniji v razdobju 2000 - 2016 Vir: Eurostat, december 2017 Opomba: *indeksi obsega, EU-28=100 Iz grafa 3 je mogoče razbrati velike razlike med kupnimi močmi obravnavanih držav v Evropi. Po podatkih Eurostat se najviše uvršča Luksemburg s 158 % povprečja EU-28, med državami članicami EU-28 pa se najnižje uvršča Bolgarija, s 49 % povprečja EU - 28. Graf 3: BDP na prebivalca po pariteti kupne moči - Slovenija, EU-28 in nekatere druge države (EU-28 = 100), 2016 300 250 200 150 100 50 0 3 00 ID 00 1 h«««^ m m .«o H S "j ^ n —i o o o o 8 ^ ^ ^ S 2 ¡i ^ 5 * £ TTTTii IO^h^^Luiuiur^^itcoi- I— toN>:r:|— ^ I--i-i3>o:a:omiuyio<-i -JUJo-^Ji-iocm^ESEttio^ Vir: Eurostat, december2017 Projekt »TRGOVINKO krepi našo usposobljenost in socialni dialog v trgovini« delno financirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropska unija, iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se financira iz Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 20142020, 11. prednostne osi »Pravna država, izboljšanje institucionalnih zmogljivosti, učinkovita javna uprava, podpora razvoju NVO ter krepitev zmogljivosti socialnih partnerjev«, 11. 2 prednostne naložbe »Krepitev zmogljivosti za vse zainteresirane strani, ki izvajajo politike na področju izobraževanja, vseživljenjskega učenja, usposabljanja in zaposlovanja ter socialnih zadev, vključno s sektorskimi in teritorialnimi dogovori za spodbujanje reform na državni, regionalni in lokalni ravni«, 11. 2. 2 specifičnega cilja »Krepitev usposobljenosti socialnih partnerjev v procesih socialnega dialoga, zlasti na področju politik trga dela in vseživljenjskega učenja«. 1. 4. Delovno aktivno prebivalstvo Na podlagi zadnjih razpoložljivih podatkov SURS je bilo v mesecu septembru 2017 v trgovinski dejavnosti (G) skupaj 109.675 delovno aktivnega prebivalstva1, kar predstavlja 12,9 % vsega delovno aktivnega prebivalstva v Sloveniji, s čimer je trgovina drugi največji zaposlovalec v RS. Tabela 3: Delovno aktivno prebivalstvo po dejavnostih - september 2017, RS Dejavnost 2017 se ptember Število Delež v RS (%) SKD dejavnost - SKUPAJ 853.164 100 C Predelovalne dejavnosti 195.780 22,9 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 109.675 12,9 P Izobraževanje 70.680 8,3 Q Zdravstvo in socialno varstvo 61.719 7,2 F Gradbeništvo 57.543 6,7 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 53.176 6,2 H Promet in skladiščenje 50.808 6,0 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 49.065 5,8 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 39.022 4,6 I Gostinstvo 35.621 4,2 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 26.048 3,1 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 25.208 3,0 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 21.139 2,5 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 15.604 1,8 S Druge dejavnosti 15.285 1,8 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 9.316 1,1 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 7.942 0,9 L Poslovanje z nepremičninami 6.460 0,8 B Rudarstvo 2.391 0,3 T Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem, proizvodnja za lastno rabo 682 0,1 Vir: SURS, december 2017 1 Delovno aktivno prebivalstvo so osebe, ki so v zadnjem tednu opravile kakršno koli delo za plačilo (denarno ali nedenarno), dobiček ali za družinsko blaginjo. Med delovno aktivno prebivalstvo spadajo zaposlene in samozaposlene osebe. Vir: SURS, Metodološka pojasnila, Aktivno in neaktivno prebivalstvo, 2017 Projekt »TRGOVINKO krepi našo usposobljenost in socialni dialog v trgovini« delno financirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropska unija, iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se financira iz Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 20142020, 11. prednostne osi »Pravna država, izboljšanje institucionalnih zmogljivosti, učinkovita javna uprava, podpora razvoju NVO ter krepitev zmogljivosti socialnih partnerjev«, 11. 2 prednostne naložbe »Krepitev zmogljivosti za vse zainteresirane strani, ki izvajajo politike na področju izobraževanja, vseživljenjskega učenja, usposabljanja in zaposlovanja ter socialnih zadev, vključno s sektorskimi in teritorialnimi dogovori za spodbujanje reform na državni, regionalni in lokalni ravni«, 11. 2. 2 specifičnega cilja »Krepitev usposobljenosti socialnih partnerjev v procesih socialnega dialoga, zlasti na področju politik trga dela in vseživljenjskega učenja«. 1. 5. Prihodki od prodaje Iz grafa 4 je na podlagi podatkov Eurostat mogoče razbrati, da je gospodarska kriza leta 2008 prizadela trgovinsko dejavnost v Sloveniji huje, kot v povprečju trgovino v posameznih državah članicah Evropske unije (EU-28). Prihodki v slovenski trgovini na drobno brez motornih vozil in goriv so se v primerjavi s povprečjem EU-28 in evro območjem (EURO 19) začeli zniževati že v letu 2009, ta zaostanek pa se je nato do leta 2015 še poglobil. Upadanje gibanja indeksa realnega prihodka v trgovini na drobno brez motornih vozil in goriv se je v Sloveniji vendarle upočasnilo, trgovinska dejavnost pa je v začetku leta 2016 začela kazati prve znake okrevanja. Graf 4: Gibanje realnega indeksa prihodka v trgovini obdobju januar 2008 - oktober 2017* na drobno brez motornih vozil in goriv v 115,0 110,0 105,0 100,0 95,0 90,0 85,0 oooooooooooooooooooooooooooooo (N(N(N(N(N(N(N(N(N(N(N(N(N(N(N(N(N(N(N(N(N(N(N(N(N(N(N(N(N(N EU 28 ■EURO 19 SLO Vir: Eurostat, 2017 Opomba: *2010=100, desezonirano Kumulativni realni indeks v slovenski trgovini na drobno brez motornih vozil in goriv se je v obdobju januar - oktober 2017 v primerjavi z istim obdobjem leta 2016 zvišal za 3,9 %, na ravni EU-28 pa za 2,7 %. Kumulativni realni indeks v slovenski trgovini na drobno brez motornih vozil in goriv se je v obdobju januar - oktober 2017 v primerjavi z obdobjem januar -oktober 2008 znižal za 9,8 %, na ravni EU-28 pa se je povišal za 8,8 %. Tabela 4: Kumulativni realni Sloveniji, EU-28 in EURO 19 indeks v trgovini na drobno brez motornih vozil in goriv v Jan - Okt 17/Jan - Okt 16* Jan - Okt 17/Jan - Okt 08** EU 28 102,7 108,8 EURO 19 102,5 104,5 SLO 103,9 90,2 Vir: Eurostat, december 2017 Opombe: *izločen vpliv koledarja **izločen vpliv koledarja in sezone Projekt »TRGOVINKO krepi našo usposobljenost in socialni dialog v trgovini« delno financirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropska unija, iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se financira iz Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 20142020, 11. prednostne osi »Pravna država, izboljšanje institucionalnih zmogljivosti, učinkovita javna uprava, podpora razvoju NVO ter krepitev zmogljivosti socialnih partnerjev«, 11. 2 prednostne naložbe »Krepitev zmogljivosti za vse zainteresirane strani, ki izvajajo politike na področju izobraževanja, vseživljenjskega učenja, usposabljanja in zaposlovanja ter socialnih zadev, vključno s sektorskimi in teritorialnimi dogovori za spodbujanje reform na državni, regionalni in lokalni ravni«, 11. 2. 2 specifičnega cilja »Krepitev usposobljenosti socialnih partnerjev v procesih socialnega dialoga, zlasti na področju politik trga dela in vseživljenjskega učenja«. 1. 6. Trgovina na drobno ter na debelo, posredništvo Iz objavljenih podatkov SURS, obrazec TRG/L (Vprašalnik za statistično raziskovanje, trgovina za leto 2016), so razvidni prihodki v trgovini na drobno, prihodki v trgovini na debelo ter struktura ustvarjenih prihodkov po posameznih blagovnih skupinah izdelkov. Podjetja v Sloveniji so v letu 2016 prodala na domačem trgu za 24,13 milijarde EUR trgovskega blaga, kar je za 2,4 % več kot v predhodnem letu. Prodaja v trgovini na drobno2 je ostala na podobni ravni kot v letu prej. Prodanega je bilo za 11,6 milijarde EUR trgovskega blaga ali za 0,1 % več kot v letu 2015. Prihodek trgovine na debelo3 pa je v primerjavi z letom 2015 zrasel za 4,6 %, kar je znašalo 12,5 milijarde evrov prihodkov. Tabela 5: Prihodki v trgovini na drobno in v trgovini na debelo v Sloveniji za obdobje 2014 - 2016 (tisoč EUR) 2014 2015 2016 Indeks 2016/2015 Trgovina na drobno 12.091.468 11.598.160 11.605.235 100,1 Trgovina na debelo 11.762.051 11.980.273 12.528.072 104,6 Skupaj 23.853.519 23.578.433 24.133.307 102,4 Vir: SURS, Trgovina na drobno in na debelo, posredništvo, 2017 Graf 5: Gibanje prihodkov v trgovini na drobno in na debelo v RS v obdobju 2014 - 2016 26.000.000 24.000.000 22.000.000 20.000.000 £ 18.000.000 16.000.000 14.000.000 12.000.000 10.000.000 12.300.000 £ 12.500.000 o 12.100.000 .= o D 11.900.000 "D 11.700.000 g 11.500.000 l Skupaj •Trgovina na drobno •Trgovina na debelo 2014 2015 2016 Vir: SURS, Trgovina na drobno in na debelo, posredništvo, 2017 2 Trgovina na drobno je nakupovanje blaga in njegova nadaljnja prodaja potrošnikom (za osebno porabo in potrebe gospodinjstev). Vir: SURS, Metodološka pojasnila, Trgovina na drobno in na debelo, posredništvo, 2017 3 Trgovina na debelo je nakupovanje blaga in njegova nadaljnja prodaja trgovcem in drugim samostojnim podjetnikom posameznikom, pravnim osebam in drugim posameznikom, ki ga kupujejo za opravljanje svoje poklicne ali pridobitne dejavnosti. Vir: SURS, Metodološka pojasnila, Trgovina na drobno in na debelo, posredništvo, 2017 Projekt »TRGOVINKO krepi našo usposobljenost in socialni dialog v trgovini« delno financirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropska unija, iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se financira iz Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 20142020, 11. prednostne osi »Pravna država, izboljšanje institucionalnih zmogljivosti, učinkovita javna uprava, podpora razvoju NVO ter krepitev zmogljivosti socialnih partnerjev«, 11. 2 prednostne naložbe »Krepitev zmogljivosti za vse zainteresirane strani, ki izvajajo politike na področju izobraževanja, vseživljenjskega učenja, usposabljanja in zaposlovanja ter socialnih zadev, vključno s sektorskimi in teritorialnimi dogovori za spodbujanje reform na državni, regionalni in lokalni ravni«, 11. 2. 2 specifičnega cilja »Krepitev usposobljenosti socialnih partnerjev v procesih socialnega dialoga, zlasti na področju politik trga dela in vseživljenjskega učenja«. V tabeli 6 so na podlagi podatkov SURS podrobneje prikazani prihodki od prodaje blaga po blagovnih skupinah v trgovini na drobno. V letu 2016 je bila najvišja rast prihodkov od prodaje v trgovini na drobno v primerjavi s predhodnim letom zabeležena pri osebnih vozilih in opremi v višini 19,2 %, zdravilih, medicinskih pripomočkih in kozmetiki v višini 8,1 % ter gradbenih materialih, inštalacijah in tehničnih izdelkih v višini 9,6 %. Največji delež prihodkov od prodaje blaga v trgovini na drobno je bil v letu 2016 ustvarjen z blagovno skupino hrana in pijača v vrednosti 2.832 milijona EUR, kar predstavlja 24,4 %, energenti in motornimi gorivi v vrednosti 1.753 milijona EUR, kar znaša 15,1 % ter osebnimi vozili in opremo v vrednosti 1.776 milijona EUR, kar predstavlja 15,3 % vseh prihodkov od prodaje v trgovini na drobno. Tabela 6: Prihodki od prodaje blaga po blagovnih skupinah v trgovini na drobno v Sloveniji v letih 2015 in 2016 Blagovne kategorije (tisoč EUR) 2015 2016 Znesek % Znesek % Indeks 16/15 Trgovina na drobno - skupaj* 11.598.160 100,0 11.605.235 100,0 100,1 Hrana in pijača 2.896.874 25,0 2.832.386 24,4 97,8 Osebna vozila in oprema 1.490.357 12,8 1.776.895 15,3 119,2 Energenti in motorno gorivo 1.937.001 16,7 1.753.525 15,1 90,5 Zdravila, medicinski pripomočki in kozmetika 994.553 8,6 1.075.086 9,3 108,1 Oblačila in obutev 854.251 7,4 748.903 6,5 87,7 Gradbeni material, inštalacije in tehnični izdelki 562.097 4,8 615.928 5,3 109,6 Tobak in tobačni izdelki 610.924 5,3 498.276 4,3 81,6 Električni aparati in naprave 488.462 4,2 470.590 4,1 96,3 Oprema za dom 401.681 3,5 416.356 3,6 103,7 Zeleni program 358.079m 3,0 346.664 3,0 96,8M Drugo 1.003.881 8,7 1.070.627 9,2 106,6 Vir: SURS, Trgovina na drobno in na debelo, posredništvo, 2017 Opombe: M manj natančna ocena - previdna uporaba *seštevki se zaradi zaokroževanja ne ujemajo Projekt »TRGOVINKO krepi našo usposobljenost in socialni dialog v trgovini« delno financirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropska unija, iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se financira iz Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 20142020, 11. prednostne osi »Pravna država, izboljšanje institucionalnih zmogljivosti, učinkovita javna uprava, podpora razvoju NVO ter krepitev zmogljivosti socialnih partnerjev«, 11. 2 prednostne naložbe »Krepitev zmogljivosti za vse zainteresirane strani, ki izvajajo politike na področju izobraževanja, vseživljenjskega učenja, usposabljanja in zaposlovanja ter socialnih zadev, vključno s sektorskimi in teritorialnimi dogovori za spodbujanje reform na državni, regionalni in lokalni ravni«, 11. 2. 2 specifičnega cilja »Krepitev usposobljenosti socialnih partnerjev v procesih socialnega dialoga, zlasti na področju politik trga dela in vseživljenjskega učenja«. Graf 6: Struktura ustvarjenih prihodkov od prodaje blaga v trgovini na drobno po posameznih blagovnih skupinah izdelkov v letu 2016 ■ Hrana in pijača ■ Energenti in motorno gorivo ■ Oblačila in obutev ■ Tobak in tobačni izdelki ■ Osebna vozila in oprema ■ Zdravila, medicinski pripomočki in kozmetika ■ Gradbeni material, inštalacije in tehnični izdelki ■ Električni aparati in naprave Vir: SURS, Trgovina na drobno in na debelo, posredništvo, 2017 2. ANALIZA POSLOVANJA TRGOVINE (G) V SLOVENIJI 2. 1. Primerjava poslovanja slovenske trgovine s celotnim gospodarstvom RS Iz tabele 7 je na podlagi oddanih letnih poročil AJPES razvidno, da gospodarske družbe v trgovinski dejavnosti ustvarijo največ čistih prihodkov od prodaje v trgovini (G) RS, in sicer so jih v letu 2016 ustvarile 28.458 milijonov EUR ter so zaposlovale največji delež zaposlenih4 v trgovini RS. Gospodarske družbe, zadruge in samostojni podjetniki posamezniki v trgovinski dejavnosti so v letu 2016 skupaj ustvarili 34,6 % vseh čistih prihodkov v gospodarstvu RS ter zaposlovali 17,9 % vseh zaposlenih v gospodarstvu RS. Po podatkih AJPES je bilo v letu 2016 v trgovinski dejavnosti 9.127 samostojnih podjetnikov posameznikov. Ti so ustvarili 986.250 tisoč EUR čistega prihodka od prodaje, kar predstavlja 21,1 % čistega prihodka od prodaje samostojnih podjetnikov posameznikov v gospodarstvu RS ter so zaposlovali 6.360 ljudi, kar predstavlja 15,4 % vseh zaposlenih pri samostojnih podjetnikih posameznikih v gospodarstvu RS. Podrobnejši podatki so na voljo v Prilogi 1, Tabela 5. Povprečno število zaposlenih iz delovnih ur družbe je razmerje med številom delovnih ur v koledarskem (obračunskem) letu, za katere so zaposleni prejeli plačo in nadomestila plače, in med številom možnih delovnih ur za koledarsko (poslovno) leto. Vir: AJPES, Informacija o poslovanju gospodarskih družb v Republiki Sloveniji v letu 2016, Ljubljana, maj 2017 Projekt »TRGOVINKO krepi našo usposobljenost in socialni dialog v trgovini« delno financirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropska unija, iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se financira iz Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 20142020, 11. prednostne osi »Pravna država, izboljšanje institucionalnih zmogljivosti, učinkovita javna uprava, podpora razvoju NVO ter krepitev zmogljivosti socialnih partnerjev«, 11. 2 prednostne naložbe »Krepitev zmogljivosti za vse zainteresirane strani, ki izvajajo politike na področju izobraževanja, vseživljenjskega učenja, usposabljanja in zaposlovanja ter socialnih zadev, vključno s sektorskimi in teritorialnimi dogovori za spodbujanje reform na državni, regionalni in lokalni ravni«, 11. 2. 2 specifičnega cilja »Krepitev usposobljenosti socialnih partnerjev v procesih socialnega dialoga, zlasti na področju politik trga dela in vseživljenjskega učenja«. Zadruge v trgovinski dejavnosti so v letu 2016 ustvarile 591.270 tisoč EUR čistih prihodkov od prodaje, kar predstavlja 82,0 % vseh čistih prihodkov od prodaje zadrug v gospodarstvu RS ter so zaposlovale 2.364 ljudi, kar predstavlja 78,8 % vseh zaposlenih v zadrugah gospodarstva RS. Tabela 7: Vrednost čistih prihodkov od prodaje v trgovinski dejavnosti (G) in v gospodarstvu RS (vse SKD dejavnosti skupaj) v letu 2016 (tisoč EUR) Gospodarstvo RS (vse SKD) Trgovina (G) Delež G v RS (v %) Zadruge 721.014 591.270 82,0 Samostojni podjetniki 4.672.556 986.250 21,1 Gospodarske družbe 81.389.010 28.458.683 35,0 SKUPAJ 86.782.580 30.036.203 34,6 Vir: AJPES podatkovna baza letnih poročil 2016 Tabela 8: Število zaposlenih v trgovinski dejavnosti (G) in v gospodarstvu RS v letu 2016 Gospodarstvo RS (vse SKD) Trgovina (G) Delež G v RS (v %) Zadruge 2.999 2.364 78,8 Samostojni podjetniki 41.333 6.360 15,4 Gospodarske družbe 459.463 81.660 17,8 SKUPAJ 503.795 90.384 17,9 Vir: AJPES podatkovna baza letnih poročil 2016 2. 2. Rezultati poslovanja gospodarskih družb Vir analize poslovanja trgovskih gospodarskih družb so oddana letna poročila, ki so jih gospodarske družbe v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah za namen državne statistike posredovale Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES). Podatki o poslovanju gospodarskih družb ne zajemajo bank, zavarovalnic, družb za upravljanje in nekaterih drugih finančnih in investicijskih družb ter družb, ki so v stečajnem ali likvidacijskem postopku. V nadaljnji analizi poslovanja gospodarskih družb niso zajeti samostojni podjetniki posamezniki ter zadruge. 2. 2. 1. Število gospodarskih družb in število zaposlenih Število družb v gospodarstvu RS se je iz 51.997 v letu 2008 povečalo na 65.603 v letu 2016, kar predstavlja 26,2 odstotno rast. V trgovinski dejavnosti je rast števila družb v letu 2016 v primerjavi z letom 2008 znašala 13,9 %, število trgovskih družb je tako iz 13.456 v letu 2008 naraslo na 15.323 v letu 2016. Projekt »TRGOVINKO krepi našo usposobljenost in socialni dialog v trgovini« delno financirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropska unija, iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se financira iz Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 20142020, 11. prednostne osi »Pravna država, izboljšanje institucionalnih zmogljivosti, učinkovita javna uprava, podpora razvoju NVO ter krepitev zmogljivosti socialnih partnerjev«, 11. 2 prednostne naložbe »Krepitev zmogljivosti za vse zainteresirane strani, ki izvajajo politike na področju izobraževanja, vseživljenjskega učenja, usposabljanja in zaposlovanja ter socialnih zadev, vključno s sektorskimi in teritorialnimi dogovori za spodbujanje reform na državni, regionalni in lokalni ravni«, 11. 2. 2 specifičnega cilja »Krepitev usposobljenosti socialnih partnerjev v procesih socialnega dialoga, zlasti na področju politik trga dela in vseživljenjskega učenja«. V letu 2016 je bilo v gospodarskih družbah RS glede na leto 2008 51.291 manj zaposlenih, kar glede na leto 2008 predstavlja 10 % znižanje zaposlenosti. V trgovskih gospodarskih družbah je število zaposlenih v letu 2016 glede na leto 2008 prav tako upadlo, in sicer je bilo manj 9,6 % zaposlenih. Od leta 2014 pa je tako v gospodarskih družbah RS, kot tudi v gospodarskih družbah v trgovini, razviden trend ponovne rasti števila zaposlenih. V letu 2016 se je v primerjavi z letom 2015 zaposlenost v trgovskih gospodarskih družbah povečala za 2,4 %. Iz tabele 9 tako sledi, da gospodarske družbe v trgovini predstavljajo enega izmed pomembnejših zaposlovalcev med gospodarskimi družbami v RS, saj so v letu 2016 trgovske gospodarske družbe zaposlovale 17,8 % vseh zaposlenih v gospodarskih družbah RS. Tabela 9: Število gospodarskih družb in število zaposlenih v trgovini (G) in RS v razdobju 2008 - 2016, prikaz indeksov po posameznih letih ter delež trgovine v skupnem številu gospodarskih družb in številu zaposlenih v RS v razdobju 2008 - 2016 Števil družb Zaposleni Delež trgovine v gospodarstvu RS (%) Trgovina (G) Indeks* Gospodarstvo RS Indeks* Trgovina (G) Indeks* Gospodarstv o RS Indeks* Trgovske družbe Zaposleni 2008 13.456 51.997 90.311 510.754 25,9 17,7 2009 13.789 102,5 53.897 103,7 89.405 99,0 479.894 94,0 25,6 18,6 2010 13.947 101,1 55.734 103,4 86.871 97,2 462.643 96,4 25,0 18,8 2011 14.263 102,3 57.798 103,7 83.935 96,6 449.235 97,1 24,7 18,7 2012 14.571 102,2 59.726 103,3 81.299 96,9 435.059 96,8 24,4 18,7 2013 14.755 101,3 61.312 102,7 79.064 97,3 425.833 97,9 24,1 18,6 2014 15.110 102,4 63.590 103,7 79.044 100,0 432.906 101,7 23,8 18,3 2015 15.354 101,6 65.214 102,6 79.770 100,9 444.839 102,8 23,5 17,9 2016 15.323 99,8 65.603 100,6 81.660 102,4 459.463 103,3 23,4 17,8 Vir: AJPES podatkovna baza letnih poročil 2008 - 2016 Opombe: *primerjava tekočega leta s predhodnim letom :ni podatka Projekt »TRGOVINKO krepi našo usposobljenost in socialni dialog v trgovini« delno financirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropska unija, iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se financira iz Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 20142020, 11. prednostne osi »Pravna država, izboljšanje institucionalnih zmogljivosti, učinkovita javna uprava, podpora razvoju NVO ter krepitev zmogljivosti socialnih partnerjev«, 11. 2 prednostne naložbe »Krepitev zmogljivosti za vse zainteresirane strani, ki izvajajo politike na področju izobraževanja, vseživljenjskega učenja, usposabljanja in zaposlovanja ter socialnih zadev, vključno s sektorskimi in teritorialnimi dogovori za spodbujanje reform na državni, regionalni in lokalni ravni«, 11. 2. 2 specifičnega cilja »Krepitev usposobljenosti socialnih partnerjev v procesih socialnega dialoga, zlasti na področju politik trga dela in vseživljenjskega učenja«. Graf 7: Gibanje števila zaposlenih in števila gospodarskih družb v trgovinski dejavnosti (G) in gospodarstvu RS v razdobju 2008 - 2016 600000 500000 I 400000 _0J U1 O re 300000 > 2 200000 100000 60000 ■ ■■■..... 70000 00 CT1 00 00 22 0 2 0 2 0 2 0 2 0 (N 0 2 0 2 -C >N 50000 40000 m m "D O 30000 « 20000 > 10000 I Zaposleni trgovina I Zaposleni RS Družbe trgovina ■Družbe RS Vir: AJPES podatkovna baza letnih poročil 2008 - 2016 2. 2. 2. Trgovske gospodarske družbe v gospodarstvu RS po desetih kategorijah poslovnega izida v obdobju 2014 - 2016 Primerjalna analiza poslovanja trgovskih gospodarskih družb v primerjavi z vsemi gospodarskimi družbami v Sloveniji temelji na podatkih iz tabele 10, kjer so prikazane vrednosti posameznih kategorij poslovnega izida v razponu treh let, od leta 2014 do leta 2016. Vrednost ustvarjenih prihodkov trgovskih družb je v letu 2016 znašala 28.832 milijonov EUR, v primerjavi s prehodnim letom je to pomenilo 3,5 odstotno rast. Gospodarstvo RS je v letu 2016 ustvarilo 84.616 milijonov EUR prihodkov, v primerjavi z letom 2015 pa so prihodki gospodarstva RS zrasli za 3,5 %. Skupni odhodki gospodarskih družb v trgovini so v letu 2016 znašali 28.075 milijonov EUR, v primerjavi z letom 2015 so se slednji povišali za 3,2 %. Gospodarske družbe v trgovini so v letu 2016 ustvarile 28.458 milijonov EUR čistih prihodkov prodaje, v primerjavi s predhodnim letom pa so ti imeli 3,9 odstotno rast. Trgovske družbe so v obdobju 2014 - 2016 ustvarile dobro tretjino vseh prihodkov (34,1 %), odhodkov (34,7 %) ter čistih prihodkov od prodaje (35,0 %) vseh gospodarskih družb v RS. Trgovske gospodarske družbe so leto 2016 zaključile z neto celotnim dobičkom5 v znesku 756.760 tisoč EUR, kar je predstavljalo 20,5 % neto celotnega dobička družb gospodarstva RS. 5 Neto celotni dobiček je pozitivna razlika med prihodki in odhodki. Vir: AJPES, Informacija o poslovanju gospodarskih družb v Republiki Sloveniji v letu 2016, Ljubljana, maj 2017 Projekt »TRGOVINKO krepi našo usposobljenost in socialni dialog v trgovini« delno financirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropska unija, iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se financira iz Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 20142020, 11. prednostne osi »Pravna država, izboljšanje institucionalnih zmogljivosti, učinkovita javna uprava, podpora razvoju NVO ter krepitev zmogljivosti socialnih partnerjev«, 11. 2 prednostne naložbe »Krepitev zmogljivosti za vse zainteresirane strani, ki izvajajo politike na področju izobraževanja, vseživljenjskega učenja, usposabljanja in zaposlovanja ter socialnih zadev, vključno s sektorskimi in teritorialnimi dogovori za spodbujanje reform na državni, regionalni in lokalni ravni«, 11. 2. 2 specifičnega cilja »Krepitev usposobljenosti socialnih partnerjev v procesih socialnega dialoga, zlasti na področju politik trga dela in vseživljenjskega učenja«. 0 0 Gospodarske družbe v trgovinski dejavnosti so poslovanje v letu 2016 zaključile z neto čistim dobičkom6 v znesku 628.734 tisoč EUR, ta pa je predstavljal 19,7 % vsega neto čistega dobička gospodarstva RS. V letu 2016 se je v primerjavi s predhodnim letom neto čisti dobiček trgovskih družb povečal za 20,6 %, kar je precej manj v primerjavi z rastjo neto čistega dobička celotnega gospodarstva RS, ki je v letu 2016 znašal 3.186 milijonov EUR, v primerjavi z letom 2015 pa je bil višji za 94,3 %. V letu 2016 so trgovske gospodarske družbe ustvarile 3.272 milijonov EUR neto dodane vrednosti7, kar je predstavljalo 16,9 % neto dodane vrednosti družb v gospodarstvu RS. Gospodarske družbe RS so v letu 2016 skupaj ustvarile 19.340 milijonov EUR neto dodane vrednosti. Neto dodana vrednost na zaposlenega je v letu 2016 v trgovinskih gospodarskih družbah znašala 40.075 EUR, kar je za 2,4 % več kot v predhodnem letu, neto dodana vrednost na zaposlenega v gospodarstvu RS pa je v letu 2016 znašala 42.094 EUR. 6 Neto čisti dobiček je pozitivna razlika med čistim dobičkom in čisto izgubo, oziroma neto celotni dobiček zmanjšan za obračunane davke in povečan za neto odložene davke. Negativni znesek odloženih davkov povečuje čisti dobiček oziroma zmanjšuje čisto izgubo. Vir: AJPES, Informacija o poslovanju gospodarskih družb v Republiki Sloveniji v letu 2016, Ljubljana, maj 2017 7 Neto dodana vrednost je dodana vrednost, zmanjšana za izgubo na substanci. Dodana vrednost je kosmati donos od poslovanja, zmanjšan za stroške blaga, materiala, storitev ter druge poslovne odhodke. Vir: AJPES, Informacija o poslovanju gospodarskih družb v Republiki Sloveniji v letu 2016, Ljubljana, maj 2017 Projekt »TRGOVINKO krepi našo usposobljenost in socialni dialog v trgovini« delno financirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropska unija, iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se financira iz Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014- ^Hfifl 2020, 11. prednostne osi »Pravna država, izboljšanje institucionalnih zmogljivosti, učinkovita javna uprava, podpora razvoju NVO ter krepitev zmogljivosti socialnih partnerjev«, 11. 2 prednostne naložbe »Krepitev zmogljivosti za vse zainteresirane strani, ki izvajajo politike na področju izobraževanja, vseživljenjskega učenja, usposabljanja in zaposlovanja ter socialnih zadev, vključno s sektorskimi in teritorialnimi dogovori za spodbujanje reform na državni, regionalni in lokalni ravni«, 11. 2. 2 specifičnega cilja »Krepitev usposobljenosti socialnih partnerjev v procesih socialnega dialoga, zlasti na področju politik trga dela in vseživljenjskega učenja«. Tabela 10: Poslovni izid gospodarskih družb v RS in v trgovini (G) v obdobju 2014 - 2016, indeksi rasti posameznih kazalnikov glede na predhodno leto in delež trgovine v gospodarstvu RS po posameznih kategorijah poslovnega izida SLOVENIJA (vse SKD dejavnosti) TRGOVINA(G) Delež G v RS (tisoč EUR) 2014 2015 2016 Indeks 15/14 Indeks 16/15 2014 2015 2016 Indeks 15/14 Indeks 16/15 G/SLO 16 (%) G/SLO 15 (%) G/SLO 14 (%) Prihodki skupaj 79.449.022 81.780.549 84.616.664 102,9 103,5 27.191.655 27.853.064 28.832.287 102,4 103,5 34,1 34,1 34,2 Čisti prihodki od prodaje 76.504.295 78.692.928 81.389.010 102,9 103,4 26.798.054 27.386.375 28.458.683 102,2 103,9 35,0 34,8 35,0 Odhodki skupaj 78.119.441 79.669.384 80.931.822 102,0 101,6 26.794.556 27.214.183 28.075.527 101,6 103,2 34,7 34,2 34,3 Stroški dela 10.616.767 11.014.096 11.621.876 103,7 105,5 1.863.509 1.918.662 2.008.383 103,0 104,7 17,3 17,4 17,6 Neto celotni dobiček/izguba 1.329.581 2.111.165 3.684.841 158,8 174,5 397.099 638.882 756.760 160,9 118,5 20,5 30,3 29,9 Neto čisti dobiček/izguba 887.369 1.640.010 3.186.827 184,8 194,3 297.505 521.302 628.734 175,2 120,6 19,7 31,8 33,5 Neto dodana vrednost 17.456.370 18.293.537 19.340.610 104,8 105,7 2.987.157 3.121.089 3.272.567 104,5 104,9 16,9 17,1 17,1 Število zaposlenih 432.906 444.839 459.463 102,8 103,3 79.044 79.770 81.660 100,9 102,4 17,8 17,9 18,3 Število družb 63.590 65.214 65.603 102,6 100,6 15.110 15.354 15.323 101,6 99,8 23,4 23,5 23,8 Neto dodana vrednost / zaposleni 40.324 41.124 42.094 102,0 102,4 37.791 39.126 40.075 103,5 102,4 95,2 95,1 93,7 Vir: AJPES podatkovna baza letnih poročil 2014 - 2016 Projekt »TRGOVINKO krepi našo usposobljenost in socialni dialog v trgovini« delno financirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropska unija, iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se financira iz Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 20142020, 11. prednostne osi »Pravna država, izboljšanje institucionalnih zmogljivosti, učinkovita javna uprava, podpora razvoju NVO ter krepitev zmogljivosti socialnih partnerjev«, 11. 2 prednostne naložbe »Krepitev zmogljivosti za vse zainteresirane strani, ki izvajajo politike na področju izobraževanja, vseživljenjskega učenja, usposabljanja in zaposlovanja ter socialnih zadev, vključno s sektorskimi in teritorialnimi dogovori za spodbujanje reform na državni, regionalni in lokalni ravni«, 11. 2. 2 specifičnega cilja »Krepitev usposobljenosti socialnih partnerjev v procesih socialnega dialoga, zlasti na področju politik trga dela in vseživljenjskega učenja«. 2. 2. 3. Poslovanje trgovskih gospodarskih družb glede na velikost Zakon o gospodarskih družbah v 55. členu določa, da se družbe razvrščajo na mikro, majhne, srednje ter velike gospodarske družbe z uporabo meril, in sicer povprečno število delavcev v poslovnem letu, čisti prihodki od prodaje in vrednost aktive na bilančni presečni dan letne bilance stanja. (1) Mikro družba je družba, ki izpolnjuje dve od teh meril: ■ povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega deset, ■ čisti prihodki od prodaje ne presegajo 700.000 EUR in ■ vrednost aktive ne presega 350.000 EUR. (2) Majhna družba je družba, ki ni mikro družba in ki izpolnjuje dve od teh meril: ■ povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 50, ■ čisti prihodki od prodaje ne presegajo 8.000.000 EUR in ■ vrednost aktive ne presega 4.000.000 EUR. (3) Srednja družba je družba, ki ni mikro in ne majhna družba in ki izpolnjuje dve od teh meril: ■ povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 250, ■ čisti prihodki od prodaje ne presegajo 40.000.000 EUR in ■ vrednost aktive ne presega 20.000.000 EUR. (4) Velika družba je družba, ki ni ne mikro, ne majhna in ne srednja družba. Opozoriti je potrebno, da je novela ZGD - 1 za leto 2016 spremenila pragove meril za razvrščanje družb po velikosti in povzela osnovne vrednosti iz Računovodske Direktive 2013/34/EU. Struktura družb v trgovinski dejavnosti (G) po velikosti se v primerjavi z družbami, ki so predložile podatke iz letnih poročil za leto 2015, ni bistveno spremenila. Zmanjšal se je delež mikro trgovskih družb iz 93,6 % v letu 2015 na 93,1 % v letu 2016 ter tudi delež velikih trgovskih družb iz 0,7 % v letu 2015 na 0,6 % v letu 2016. Medtem se je povečal delež majhnih trgovskih družb iz 4,3 % v letu 2015 na 4,8 % v letu 2016 in delež srednjih trgovskih družb iz 1,3 % v letu 2015 na 1,4 % v letu 2016. Podrobnejši podatki so na voljo v Prilogi 1, Tabela 1. Mikro družbe v trgovini so leta 2016 zaposlovale 23.470 zaposlenih, kar je predstavljalo 28,7 % vseh zaposlenih v gospodarskih družbah v trgovini, ustvarile so 18,6 % čistih prihodkov od prodaje ter 23,4 % neto dodane vrednosti trgovskih gospodarskih družb. V letu 2016 so mikro trgovske družbe ustvarile 32.672 EUR neto dodane vrednosti na zaposlenega, v primerjavi z letom 2015 pa je to pomenilo 3,6 odstotno rast. Projekt »TRGOVINKO krepi našo usposobljenost in socialni dialog v trgovini« delno financirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropska unija, iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se financira iz Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 20142020, 11. prednostne osi »Pravna država, izboljšanje institucionalnih zmogljivosti, učinkovita javna uprava, podpora razvoju NVO ter krepitev zmogljivosti socialnih partnerjev«, 11. 2 prednostne naložbe »Krepitev zmogljivosti za vse zainteresirane strani, ki izvajajo politike na področju izobraževanja, vseživljenjskega učenja, usposabljanja in zaposlovanja ter socialnih zadev, vključno s sektorskimi in teritorialnimi dogovori za spodbujanje reform na državni, regionalni in lokalni ravni«, 11. 2. 2 specifičnega cilja »Krepitev usposobljenosti socialnih partnerjev v procesih socialnega dialoga, zlasti na področju politik trga dela in vseživljenjskega učenja«. Tabela 11: Struktura posameznih kategorij glede na njihovo velikost v letu 2015 in 2016 poslovnega izida trgovskih gospodarskih družb Trgovina (G)* Velika d (% ružba Srednja družba (%) Majhna družba (%) Mikro družba (%) % 2015 2016 2015 2016 2015 2016 2015 2016 Število družb 100,0 0,7 0,6 1,3 1,4 4,3 4,8 93,6 93,1 Število zaposlenih 100,0 41,5 40,0 15,0 16,4 14,5 14,9 28,9 28,7 Prihodki skupaj 100,0 52,5 50,0 16,1 17,7 12,7 13,6 18,7 18,6 Čisti prihodki od prodaje 100,0 52,5 50,1 16,1 17,8 12,7 13,6 18,7 18,6 Odhodki skupaj 100,0 52,6 50,2 16,0 17,6 12,7 13,5 18,8 18,6 Stroški dela 100,0 41,2 39,0 16,9 18,3 16,5 17,2 25,5 25,5 Neto dodana vrednost 100,0 43,4 40,5 17,1 19,1 16,1 17,0 23,3 23,4 Čisti dobiček 100,0 43,7 39,5 17,9 18,9 14,9 17,6 23,5 24,0 Čista izguba 100,0 22,5 19,9 9,4 8,0 16,7 12,3 51,4 59,8 Neto čisti dobiček 100,0 50,8 43,9 20,7 21,3 14,3 18,8 14,1 16,0 Dobiček iz poslovanja 100,0 43,4 38,9 17,4 19,9 15,6 16,7 23,6 24,5 Izguba iz poslovanja 100,0 11,2 10,9 11,7 7,5 17,5 16,3 59,6 65,3 Neto dobiček iz poslovanja 100,0 50,2 43,3 18,7 21,9 15,2 16,7 15,9 18,1 Vir: AJPES podatkovna baza letnih poročil 2015 in 2016 Opomba: *seštevki se zaradi zaokroževanja ne ujemajo V letu 2016 je bilo v trgovinski dejavnosti 740 majhnih družb, kar je predstavljalo 4,8 % gospodarskih družb v trgovini. Majhne trgovske družbe so v letu 2016 zaposlovale 14,9 % vseh zaposlenih, dosegle 13,6 % čistih prihodkov od prodaje ter ustvarile 17,0 % neto dodane vrednosti trgovskih družb RS. Skupni prihodki so znašali 3.925 milijonov EUR in s tem so majhne družbe prispevale 13,6 % skupnih prihodkov trgovskih družb. V letu 2016 so ustvarile 45.780 EUR neto dodane vrednosti na zaposlenega. 222 srednjih trgovskih družb je v letu 2016 zaposlovalo 16,4 % vseh zaposlenih, doseglo 17,8 % čistih prihodkov prodaje in izkazalo 19,1 % neto dodane vrednosti trgovskih gospodarskih družb. Neto dodana vrednost na zaposlenega srednjih trgovskih družb je v letu 2016 znašala 46.669 EUR oziroma 4,6 % več kot v letu 2015. Najmanjši delež v številu trgovskih družb so v letu 2016 dosegle velike družbe, in sicer 0,6 % med vsemi trgovskimi družbami. Kljub temu so velike trgovske družbe leta 2016 zaposlovale 40,0 % zaposlenih v gospodarskih družbah v trgovinski dejavnosti, dosegale 50,1 % čistih prihodkov od prodaje, 50,0 % skupnih prihodkov ter ustvarile 40,5 % neto dodane vrednosti trgovskih gospodarskih družb. Neto dodana vrednost na zaposlenega pri velikih trgovskih družbah je v letu 2016 znašala 40.570 EUR. Projekt »TRGOVINKO krepi našo usposobljenost in socialni dialog v trgovini« delno financirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropska unija, iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se financira iz Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 20142020, 11. prednostne osi »Pravna država, izboljšanje institucionalnih zmogljivosti, učinkovita javna uprava, podpora razvoju NVO ter krepitev zmogljivosti socialnih partnerjev«, 11. 2 prednostne naložbe »Krepitev zmogljivosti za vse zainteresirane strani, ki izvajajo politike na področju izobraževanja, vseživljenjskega učenja, usposabljanja in zaposlovanja ter socialnih zadev, vključno s sektorskimi in teritorialnimi dogovori za spodbujanje reform na državni, regionalni in lokalni ravni«, 11. 2. 2 specifičnega cilja »Krepitev usposobljenosti socialnih partnerjev v procesih socialnega dialoga, zlasti na področju politik trga dela in vseživljenjskega učenja«. Graf 8: Delež velikih trgovskih družb v prikazanih kategorijah poslovnega izida trgovine RS v letih 2015 in 2016 Vir: AJPES podatkovna baza letnih poročil 2015 in 2016 Graf 9: Delež srednjih trgovskih družb v prikazanih kategorijah poslovnega izida trgovine RS v letih 2015 in 2016 25 20 15 dl o 10 0 I I I I I I I 2015 2016 4? jf r}9 Jr 4$> .<$> vtf ^ ^ J? / / * ^ ** # o^ # s xr & 5 Vir: AJPES podatkovna baza letnih poročil 2015 in 2016 Projekt »TRGOVINKO krepi našo usposobljenost in socialni dialog v trgovini« delno financirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropska unija, iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se financira iz Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 20142020, 11. prednostne osi »Pravna država, izboljšanje institucionalnih zmogljivosti, učinkovita javna uprava, podpora razvoju NVO ter krepitev zmogljivosti socialnih partnerjev«, 11. 2 prednostne naložbe »Krepitev zmogljivosti za vse zainteresirane strani, ki izvajajo politike na področju izobraževanja, vseživljenjskega učenja, usposabljanja in zaposlovanja ter socialnih zadev, vključno s sektorskimi in teritorialnimi dogovori za spodbujanje reform na državni, regionalni in lokalni ravni«, 11. 2. 2 specifičnega cilja »Krepitev usposobljenosti socialnih partnerjev v procesih socialnega dialoga, zlasti na področju politik trga dela in vseživljenjskega učenja«. Graf 10: Delež majhnih trgovskih družb v prikazanih kategorijah poslovnega izida trgovine v letih 2015 in 2016 RS Vir. AJPES podatkovna baza letnih poročil 2015 in 2016 Graf 11: Delež mikro trgovskih družb v prikazanih kategorijah poslovnega izida trgovine RS v letih 2015 in 2016 Vir: AJPES podatkovna baza letnih poročil 2015 in 2016 Projekt »TRGOVINKO krepi našo usposobljenost in socialni dialog v trgovini« delno financirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropska unija, iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se financira iz Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 20142020, 11. prednostne osi »Pravna država, izboljšanje institucionalnih zmogljivosti, učinkovita javna uprava, podpora razvoju NVO ter krepitev zmogljivosti socialnih partnerjev«, 11. 2 prednostne naložbe »Krepitev zmogljivosti za vse zainteresirane strani, ki izvajajo politike na področju izobraževanja, vseživljenjskega učenja, usposabljanja in zaposlovanja ter socialnih zadev, vključno s sektorskimi in teritorialnimi dogovori za spodbujanje reform na državni, regionalni in lokalni ravni«, 11. 2. 2 specifičnega cilja »Krepitev usposobljenosti socialnih partnerjev v procesih socialnega dialoga, zlasti na področju politik trga dela in vseživljenjskega učenja«. 2. 2. 4. Poslovanje gospodarskih družb po dejavnostih Gospodarske družbe se po dejavnostih razvrščajo skladno z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (uporabljene okrajšave dejavnosti na podlagi klasifikacije SKD 2008, so podrobneje obrazložene v Prilogi 2). Kot izhaja iz tabele 12 so gospodarske družbe v trgovinski dejavnosti imele 17,8 % zaposlenih v gospodarstvu RS, kar jih uvršča na drugo mesto po deležu zaposlenih, takoj za predelovalnimi dejavnostmi (C). Trgovina zaseda pomemben delež v gospodarstvu tudi po deležu prihodkov (34,1 %) in neto dodani vrednosti (16,9 %). Tabela 12. Struktura števila družb, števila zaposlenih, prihodka, čistih prihodkov od prodaje, čistega dobička in čiste izgube gospodarskih družb v RS po dejavnostih SKD v letu 2016* Področja dejavnosti Število družb (%) Število zaposlenih (%) Prihodki skupaj (%) Čisti prihodki od prodaje (%) Čisti dobiček (%) Čista izguba (%) Neto dodana vrednost (%) GOSPODARSKE DRUŽBE SKUPAJ 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 A 0,7 0,6 0,5 0,5 0,6 0,7 0,6 B 0,1 0,5 0,3 0,3 0,3 0,7 0,6 C 12,2 36,9 30,9 31,2 34,3 13,8 37,6 D 1,0 1,6 6,6 6,6 4,6 6,5 4,1 E 0,5 1,9 1,3 1,3 0,7 0,9 1,6 F 11,0 7,8 4,2 4,2 3,5 23,9 5,2 G 23,4 17,8 34,1 35,0 17,9 12,6 16,9 H 5,2 7,5 5,8 5,7 8,8 3,6 9,3 I 4,9 3,9 1,5 1,5 1,3 2,3 2,6 J 5,7 3,9 3,8 3,8 4,9 4,8 5,8 K 1,9 0,7 1,9 1,4 6,2 6,7 0,9 L 3,5 1,1 1,1 0,9 3,4 4,8 2,2 M 21,0 6,4 4,8 4,4 10,2 12,0 6,5 N 3,3 6,4 1,8 1,8 1,3 4,8 3,4 O 0,0 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,03 P 1,2 0,3 0,1 0,1 0,1 0,4 0,2 Q 1,8 1,2 0,4 0,4 0,8 0,3 1,1 R 1,1 0,7 0,6 0,6 0,8 0,8 0,8 S 1,5 0,6 0,2 0,2 0,2 0,3 0,4 Vir: AJPES podatkovna baza letnih poročil 2016 Opomba: *seštevki se zaradi zaokroževanja ne ujemajo Projekt »TRGOVINKO krepi našo usposobljenost in socialni dialog v trgovini« delno financirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropska unija, iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se financira iz Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 20142020, 11. prednostne osi »Pravna država, izboljšanje institucionalnih zmogljivosti, učinkovita javna uprava, podpora razvoju NVO ter krepitev zmogljivosti socialnih partnerjev«, 11. 2 prednostne naložbe »Krepitev zmogljivosti za vse zainteresirane strani, ki izvajajo politike na področju izobraževanja, vseživljenjskega učenja, usposabljanja in zaposlovanja ter socialnih zadev, vključno s sektorskimi in teritorialnimi dogovori za spodbujanje reform na državni, regionalni in lokalni ravni«, 11. 2. 2 specifičnega cilja »Krepitev usposobljenosti socialnih partnerjev v procesih socialnega dialoga, zlasti na področju politik trga dela in vseživljenjskega učenja«. Jfit REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI 2. 2. 5. Rezultati poslovanja gospodarskih družb v trgovinski dejavnosti (G) glede na regijo V Osrednjeslovenski regiji je bilo 42,9 % vseh trgovskih gospodarskih družb, ki so zaposlovale 48.500 ljudi, kar predstavlja 59,4 % zaposlenih v trgovskih družbah. Družbe s sedežem v Osrednjeslovenski regiji so ustvarile 67,4 % vseh prihodkov, 67,3 % čistih prihodkov od prodaje in 67,4 % odhodkov vseh trgovskih gospodarskih družb. V letu 2016 sta bili pomembni regiji v trgovinski dejavnosti še Podravska in Savinjska regija. V Podravski regiji je bilo 12,0 % vseh družb, ki so ustvarile 5,4 % vseh prihodkov ter 5,4 % čistih prihodkov od prodaje gospodarskih družb v trgovinski dejavnosti. V Savinjski regiji je bilo 9,7 % vseh družb, ki so ustvarile 7,1 % vseh prihodkov ter 7,1 % čistih prihodkov od prodaje trgovskih gospodarskih družb. Najmanjši med regijami v trgovinski dejavnosti sta Zasavska z 1,3 % in Primorsko -notranjska z 1,6 % deležem vseh družb v trgovinski dejavnosti. Delež zaposlenih in skupnih prihodkov se je pri trgovskih družbah obeh regij gibal okoli 1,0 %. Tabela 13: Poslovni izid ter delež trgovskih gospodarskih družb po 12 statističnih regijah v letu 2016 Regije Družbe Zaposleni Prihodki skupaj Čisti prihodki prodaje Odhodki Število Delež (%) Število Delež (%) Znesek (tisoč EUR) Delež (%) Znesek (tisoč EUR) Delež (%) Znesek (tisoč EUR) Delež (%) 01 Pomurska 453 3,0 1.511 1,9 726.799 2,5 716.512 2,5 707.703 2,5 02 Podravska 1.833 12,0 6.356 7,8 1.551.273 5,4 1.528.735 5,4 1.506.886 5,4 03 Koroška 257 1,7 775 0,9 222.647 0,8 220.311 0,8 212.346 0,8 04 Savinjska 1.487 9,7 8.464 10,4 2.042.140 7,1 2.020.746 7,1 2.001.049 7,1 05 Zasavska 195 1,3 848 1,0 171.054 0,6 169.817 0,6 168.035 0,6 06 Posavska 394 2,6 1.057 1,3 302.734 1,0 299.497 1,1 291.961 1,0 07 Jugovzhodna Slovenija 582 3,8 1.971 2,4 514.681 1,8 508.612 1,8 503.081 1,8 08 Osrednjeslovenska 6.568 42,9 48.500 59,4 19.421.810 67,4 19.152.225 67,3 18.934.065 67,4 09 Gorenjska 1.201 7,8 6.194 7,6 1.394.058 4,8 1.378.909 4,8 1.346.819 4,8 10 Pomorsko-notranjska 241 1,6 810 1,0 212.466 0,7 210.386 0,7 203.652 0,7 11 Goriško 807 5,3 2.700 3,3 819.061 2,8 810.778 2,8 792.818 2,8 12 Obalno-kraška 1.305 8,5 2.474 3,0 1.453.565 5,0 1.442.154 5,1 1.407.112 5,0 Trgovina (G) 15.323 100,0 81.660 100,0 28.832.287 100,0 28.458.683 100,0 28.075.527 100,0 Vir: AJPES podatkovna baza letnih poročil 2016 Projekt »TRGOVINKO krepi našo usposobljenost in socialni dialog v trgovini« delno financirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropska unija, iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se financira iz Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 20142020, 11. prednostne osi »Pravna država, izboljšanje institucionalnih zmogljivosti, učinkovita javna uprava, podpora razvoju NVO ter krepitev zmogljivosti socialnih partnerjev«, 11. 2 prednostne naložbe »Krepitev zmogljivosti za vse zainteresirane strani, ki izvajajo politike na področju izobraževanja, vseživljenjskega učenja, usposabljanja in zaposlovanja ter socialnih zadev, vključno s sektorskimi in teritorialnimi dogovori za spodbujanje reform na državni, regionalni in lokalni ravni«, 11. 2. 2 specifičnega cilja »Krepitev usposobljenosti socialnih partnerjev v procesih socialnega dialoga, zlasti na področju politik trga dela in vseživljenjskega učenja«. Graf 12: Strukturni prikaz števila družb, števila zaposlenih ter skupnih prihodkov trgovinskih gospodarskih družb v letu 2016 po 12 statističnih regijah Vir: AJPES podatkovna baza letnih poročil 2016 2. 3. Analiza poslovanja trgovskih gospodarskih družb v RS po dejavnosti; področje G (SKD) v obdobju 2015 - 2016 V nadaljevanju je prikazana analiza trgovskih družb na podlagi posameznih podskupin dejavnosti v trgovini, in sicer: ■ G45; Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil ■ G46; Posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili ■ G47; Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili Iz tabele 14 je razvidno, da je imela v letu 2016 trgovina z motornimi vozili in popravili motornih vozil (G45) 12 % gospodarskih družb v trgovini (G) in je zaposlovala 9.342 ljudi, kar je predstavljalo 11,4 % zaposlenih v vseh trgovskih družbah. V letu 2016 je dejavnost G45 ustvarila 4.934 milijonov EUR čistih prihodkov od prodaje, kar predstavlja 17,3 % čistih prihodkov od prodaje gospodarskih družb v trgovini. Neto dodana vrednost trgovine z motornimi vozili in popravili le-teh je v letu 2016 znašala 387.543 tisoč EUR, v primerjavi s predhodnim letom je to pomenilo 10,1 odstotno rast. Družbe v G45 dejavnosti so v letu 2016 izkazale 13,6 % neto čistega dobička ter 13,3 % neto celotnega dobička gospodarskih družb v trgovinski dejavnosti. Projekt »TRGOVINKO krepi našo usposobljenost in socialni dialog v trgovini« delno financirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropska unija, iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se financira iz Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 20142020, 11. prednostne osi »Pravna država, izboljšanje institucionalnih zmogljivosti, učinkovita javna uprava, podpora razvoju NVO ter krepitev zmogljivosti socialnih partnerjev«, 11. 2 prednostne naložbe »Krepitev zmogljivosti za vse zainteresirane strani, ki izvajajo politike na področju izobraževanja, vseživljenjskega učenja, usposabljanja in zaposlovanja ter socialnih zadev, vključno s sektorskimi in teritorialnimi dogovori za spodbujanje reform na državni, regionalni in lokalni ravni«, 11. 2. 2 specifičnega cilja »Krepitev usposobljenosti socialnih partnerjev v procesih socialnega dialoga, zlasti na področju politik trga dela in vseživljenjskega učenja«. V letu 2016 je bilo med vsemi trgovskimi družbami 62,9 % gospodarskih družb v posredništvu in trgovini na debelo, razen z motornimi vozili (G46), ki so zaposlovale 31.098 ljudi oziroma 38,1 % zaposlenih v trgovskih gospodarskih družbah. Družbe v G46 dejavnosti so ustvarile 12.356 milijona EUR čistih prihodkov od prodaje, ki so predstavljali 43,4 % čistih prihodkov prodaje trgovskih gospodarskih družb. V letu 2016 je v primerjavi z letom 2015 ustvarjena neto dodana vrednost narasla za 5,6 %, in sicer je v letu 2016 znašala 1.505 milijona EUR. Gospodarske družbe v posredništvu in trgovini na debelo, razen z motornimi vozili so leto 2016 zaključile z neto čistim dobičkom, in sicer v vrednosti 332.828 tisoč EUR, ta pa je predstavljal 52,9 % neto čistega dobička trgovskih družb. V trgovini je po podatkih AJPES v Sloveniji dobra polovica zaposlenih v gospodarskih družbah v trgovini na drobno, razen z motornimi vozili (G47), in sicer je dejavnost leta 2016 zaposlovala 50,5 % zaposlenih v trgovskih gospodarskih družbah. Družbe v dejavnosti G47 so v letu 2016 ustvarile 11.168 milijonov EUR čistih prihodkov prodaje, v primerjavi s predhodnim letom 2015 je to pomenilo 2,8 odstotno rast, vendar pa je bila ta še vedno nižja, kot rast čistih prihodkov od prodaje trgovskih gospodarskih družb, ki je znašala 3,9 %. Družbe v trgovini na drobno, razen z motornimi vozili so ustvarile 42,2 % neto dodane vrednosti ter izkazale 33,5 % neto čistega dobička trgovskih gospodarskih družb. Graf 13: Delež trgovskih gospodarskih družb po posameznih izbranih kazalnikih poslovnega izida glede na glavno dejavnost družbe - G45, G46 in G47 v letu 2016 100% 90% 80°% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% 25,1 62,9 12,0 +¡0 50,5 38,1 11,4 39,2 43,5 17,3 39,2 43,4 17,3 39,4 43,3 17,4 43,1 45,0 11,9 42,2 46,0 11,8 JT y / ^ y O 33,5 52,9 13,6 33,0 53,7 G47 G46 G45 13,3 X? <¿s Jt o* S* S* ^ ,«/ / / O^ c«° % 20 % 30 >% 40 ■ C % 50 45 G 4 % 60 t6 G 47 % 70 % 80 >% 90 % 10 Vir: Eurostat, Strukturna statistika podjetij, 2017 Iz grafa 19 lahko razberemo, da je delež slovenskih podjetij9 v trgovinski dejavnosti v letu 2015 znašal 19,43 % podjetij v gospodarstvu (B-N, S49, brez K), ta delež pa na ravni EU- 28 znaša 26,81 %. Podoben delež trgovskih podjetij v tržnem gospodarstvu kot Slovenija dosegajo severne evropske države, in sicer Finska z 19,07 %, Švedska z 18,63 %, Norveška s 17,21 % ter Združeno Kraljestvo z 18,61 % trgovskih podjetij v gospodarstvu. Podrobnejši podatki so na voljo v Prilogi 1, Tabela 6. 9 Upoštevana so podjetja, ki so vsaj delno poslovala v navedenem koledarskem letu. Vir: SURS, Metodološka pojasnila, Strukturna statistika podjetij, 2017 Projekt »TRGOVINKO krepi našo usposobljenost in socialni dialog v trgovini« delno financirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropska unija, iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se financira iz Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 20142020, 11. prednostne osi »Pravna država, izboljšanje institucionalnih zmogljivosti, učinkovita javna uprava, podpora razvoju NVO ter krepitev zmogljivosti socialnih partnerjev«, 11. 2 prednostne naložbe »Krepitev zmogljivosti za vse zainteresirane strani, ki izvajajo politike na področju izobraževanja, vseživljenjskega učenja, usposabljanja in zaposlovanja ter socialnih zadev, vključno s sektorskimi in teritorialnimi dogovori za spodbujanje reform na državni, regionalni in lokalni ravni«, 11. 2. 2 specifičnega cilja »Krepitev usposobljenosti socialnih partnerjev v procesih socialnega dialoga, zlasti na področju politik trga dela in vseživljenjskega učenja«. Graf 19: Delež trgovine (G) po številu podjetij v gospodarstvu (B-N, S49, brez K) - Slovenija (2015) in EU-28 (2014); v % ^n nn (.D S 2 fN 7 - "i t ÜJ o c. nn - u r n "1 S ^ i ^ r- o m m (N «H «-i ^ m , ei ^T r H , ~ ^ ^ Cr9 m ^ r^ m^r^oo^^iD 00 r-vo in "1 ^ H H n 00 fO iN — i „^ 9 c nn - t ^ r * * 3 * n L r n in in in ^ ^ ^ IN IN Sj cr «i «i m m 8 L/l " 1 ^ "l £ -=r o m «j ^ 3 3 3 3 oo 00 «N " r-v v H i n nn - n nn - 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 LU Vir: Eurostat, Strukturna statistika podjetij, 2017 Opomba: Podatki za EU-28, Belgijo, Irsko, Grčijo, Francijo, Malto, Romunijo, Makedonijo in BiH so iz leta 2014. Graf 20 prikazuje, da v Sloveniji največ trgovskih podjetij (G) pripada posredništvu in trgovini na debelo, brez motornih vozil (G46), in sicer znaša ta delež 52,02 %, kar je v primerjavi s povprečjem EU-28 znatno višje, kjer je ta delež 28,96 %. Delež podjetij, ki se ukvarjajo s trgovino na drobno, brez motornih vozil (G47) je v EU-28 znašal 57,78 % vseh podjetij v trgovinski dejavnosti, medtem ko je v Sloveniji ta delež znašal 30,42 %. Graf 20: Delež skupin G45, G46 in G47 v številu podjetij v trgovini (G) - Slovenija (2015) in EU-28 (2014) Vir: Eurostat, Strukturna statistika podjetij, 2017 Projekt »TRGOVINKO krepi našo usposobljenost in socialni dialog v trgovini« delno financirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropska unija, iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se financira iz Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 20142020, 11. prednostne osi »Pravna država, izboljšanje institucionalnih zmogljivosti, učinkovita javna uprava, podpora razvoju NVO ter krepitev zmogljivosti socialnih partnerjev«, 11. 2 prednostne naložbe »Krepitev zmogljivosti za vse zainteresirane strani, ki izvajajo politike na področju izobraževanja, vseživljenjskega učenja, usposabljanja in zaposlovanja ter socialnih zadev, vključno s sektorskimi in teritorialnimi dogovori za spodbujanje reform na državni, regionalni in lokalni ravni«, 11. 2. 2 specifičnega cilja »Krepitev usposobljenosti socialnih partnerjev v procesih socialnega dialoga, zlasti na področju politik trga dela in vseživljenjskega učenja«. 3. 2. Prihodki od prodaje Na podlagi podatkov Eurostat je trgovina (G) leta 2014 v EU-28 v povprečju ustvarila 37,34 % prihodkov od prodaje10 celotnega gospodarstva (B-N, S49, brez K). Prihodki slovenske trgovine so primerljivi s povprečjem EU-28, saj je leta 2015 trgovina ustvarila 35,76 % prihodkov od prodaje celotnega gospodarstva, kar je razvidno iz grafa 21. Podrobnejši podatki so na voljo v Prilogi 1, Tabela 6. Graf 21: Delež prihodkov od prodaje v trgovini (G) v primerjavi s prihodki prodaje gospodarstva (B-N, S49, brez K) - Slovenija (2015) in EU-28 (2014); v % 70,00 60,00 50,00 40,00 30,00 20,00 10,00 0,00 «i r» lji r-v crT 61 4 , 3, ^ 00 (N ai S £ S ^ oo (N ^ U") 3 i a5 3 ° ° 3 8 S % oi o 3, 444 444 03 4 03 0 , , , ,1 ,1 ,0 3 6 9 6 S S °° O0 00 00 £ °° ^ £ CT, m m m „ lo fN ~ 55 CT) 2065 333 2 3 <"4. ^ ui ^ oo r-1, 0, 05, 40, ,2 0, "i rn m m oi o^ iN (N X ZD U -J < > CO —' (J ^ CO ^ > ty u co o cc I— ^ cc Q. 3 LL on oo 2 H <Č O ^ OO Q U 2 3 UJ on Vir: Eurostat, Strukturna statistika podjetij, 2017 Opomba: Podatki za EU-28, Belgijo, Irsko, Grčijo, Francijo, Malto, Romunijo, Makedonijo in BiH so iz leta 2014. Največji delež prihodkov od prodaje v trgovini (G) je leta 2015 v Sloveniji ustvarilo posredništvo in trgovina na debelo, brez motornih vozil (G46), in sicer 43,86 % vseh prihodkov od prodaje v trgovini. To je veljalo tudi za povprečje EU-28, saj je dejavnost G46 prispevala kar 58,94 % prihodkov od prodaje celotne trgovine (G). Najmanjši delež prihodkov od prodaje v trgovini je v Sloveniji ustvarila trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil (G45), a je kljub temu delež v Sloveniji s 15,53 % višji kot povprečje EU-28, ki je znašal 12,13 % prihodkov od prodaje v trgovini. Prihodki od prodaje v trgovini na drobno, brez motornih vozil (G47) so v Sloveniji znašali 40,62 %, kar je znatno višje kot delež povprečja EU-28, ki je dosegal 28,98 % prihodkov prodaje v trgovinski dejavnosti. 10 Prihodki od prodaje so prodajne vrednosti kupcem zaračunanih prodanih proizvodov ali trgovskega blaga in materiala ter opravljenih storitev. Merijo se na podlagi prodajnih cen, navedenih v računih in drugih listinah, zmanjšanih za vse popuste, ki so bili dani ob prodaji ali pozneje, pa tudi za vrednosti vrnjenih količin. Prihodki zajemajo tudi vse stroške in obremenitve, vezane na kupca, ne zajemajo pa davka na dodano vrednost (DDV), morebitne prodaje osnovnih sredstev, prihodkov od financiranja in drugih izrednih prihodkov. Vir: SURS, Metodološka pojasnila, Strukturna statistika podjetij, 2017 Projekt »TRGOVINKO krepi našo usposobljenost in socialni dialog v trgovini« delno financirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropska unija, iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se financira iz Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 20142020, 11. prednostne osi »Pravna država, izboljšanje institucionalnih zmogljivosti, učinkovita javna uprava, podpora razvoju NVO ter krepitev zmogljivosti socialnih partnerjev«, 11. 2 prednostne naložbe »Krepitev zmogljivosti za vse zainteresirane strani, ki izvajajo politike na področju izobraževanja, vseživljenjskega učenja, usposabljanja in zaposlovanja ter socialnih zadev, vključno s sektorskimi in teritorialnimi dogovori za spodbujanje reform na državni, regionalni in lokalni ravni«, 11. 2. 2 specifičnega cilja »Krepitev usposobljenosti socialnih partnerjev v procesih socialnega dialoga, zlasti na področju politik trga dela in vseživljenjskega učenja«. Graf 22: Delež skupin G45, G46 in G47 v prihodkih od prodaje trgovine (G) - Slovenija in EU-28 v letu 2015 SLO 15,53 43,86 40,62 EU 28 12,13 58,94 28,94 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100% G 45 G 46 G 47 Vir: Eurostat, Strukturna statistika podjetij, 2017 Iz tabele 18 izhaja, da je v letu 2016 glede na leto 2015 na ravni povprečja EU-28 prišlo do zmanjšanja prihodkov prodaje v trgovini za 1,1 %, v RS pa do povečanja prihodkov prodaje v trgovini za 3,9 %. V primerjavi z letom 2008 so se v letu 2016 prihodki v trgovini na ravni EU-28 povečali za 8,3 %, na ravni RS pa so nižji za 1,7 %. Tabela 18: Spremembe prihodkov od prodaje v trgovini (G) po državah EU Indeks 2016/2015 Indeks 2016/2008 Španija 106,3 98,6 Hrvaška 106,1 85,5 Romunija 105,9 105,7 Irska 104,8 106,7 Madžarska 104,7 89,3 Nizozemska 104,6 112,6 Slovaška 103,9 126,3 Slovenija 103,9 98,3 Švedska 103,8 124,8 Belgija 103,7 125,6 Estonija 103,5 117,3 Italija 103,3 104,0 Portugalska 103,0 91,9 Danska 102,9 108,2 Bolgarija 102,8 119,8 Francija 102,7 106,4 Latvija 102,4 114,2 Ciper 102,1 84,6 Češka 101,8 101,5 Litva 101,5 115,4 Finska 101,4 91,8 Avstrija 101,1 107,2 Norveška 100,8 108,1 Poljska 99,6 104,9 Nemčija 99,1 130,1 EU-28 98,9 108,3 Grčija 98,2 58,6 Luksemburg 96,1 119,3 UK 82,9 91,8 Vir: Eurostat, Strukturna statistika podjetij, 2017 Opomba: Vrednost indeksa 2016/2008 je izračunana na podlagi podatkov EU-28 za leto 2016 in EU-27 za leto 2008. Vrednost indeksa 2016/2015 je izračunana na podlagi podatkov za EU-28. Projekt »TRGOVINKO krepi našo usposobljenost in socialni dialog v trgovini« delno financirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropska unija, iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se financira iz Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 20142020, 11. prednostne osi »Pravna država, izboljšanje institucionalnih zmogljivosti, učinkovita javna uprava, podpora razvoju NVO ter krepitev zmogljivosti socialnih partnerjev«, 11. 2 prednostne naložbe »Krepitev zmogljivosti za vse zainteresirane strani, ki izvajajo politike na področju izobraževanja, vseživljenjskega učenja, usposabljanja in zaposlovanja ter socialnih zadev, vključno s sektorskimi in teritorialnimi dogovori za spodbujanje reform na državni, regionalni in lokalni ravni«, 11. 2. 2 specifičnega cilja »Krepitev usposobljenosti socialnih partnerjev v procesih socialnega dialoga, zlasti na področju politik trga dela in vseživljenjskega učenja«. 3. 3. Dodana vrednost Delež trgovine (G) v dodani vrednosti11 gospodarstva (B-N, S49, brez K) je v letu 2015 v Sloveniji znašal 18,73 %, kar je na podobni ravni kot EU-28 povprečje, kjer je trgovina ustvarila 18,88 % dodane vrednosti v gospodarstvu. Iz grafa 23 je mogoče razbrati, da je prispevek trgovine v skupni dodani vrednosti najvišji v Grčiji (29,28 %). Podrobnejši podatki so na voljo v Prilogi 1, Tabela 6. Graf 23: Delež trgovine (G) v dodani vrednosti gospodarstva (B-N, S49, brez K) - Slovenija (2015) in EU-28 (2014); v % 35,00 30,00 25,00 20,00 5,00 10,00 5,00 0,00 00 2 S ^ 1/1 2 , 3 S ™ ^—m- oo r-v 2, 2, 25 2 00 " m m N (N ^ ,,,3 m to ID ^ 3 5 2 <-D 00 (.D m m « ^333 3 2 2 oo «T £ £ & ^ £ ^ 2 § S? r; m 5 5, ai 2, ~i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i EL BA CH LT MK NL LV CY BG ES PT BE LU HR AT DK PL MT EE FR EU IT SI RO DE SE UK SK HU FI CZ IE NO 28 Vir: Eurostat, Strukturna statistika podjetij, 2017 Opomba: Podatki za EU-28, Belgijo, Irsko, Grčijo, Francijo, Malto, Romunijo, Makedonijo in BiH so iz leta 2014. Graf 24 prikazuje, da je največji delež v dodani vrednosti trgovine (G) v letu 2015 v Sloveniji ustvarilo posredništvo in trgovina na debelo, brez motornih vozil (G46), in sicer 43,17 %, kar je nekoliko nižje kot delež povprečja EU-28, kjer je dejavnost G46 doprinesla 49,58 % dodane vrednosti v trgovini. Najmanjši delež dodane vrednosti v trgovini pa je dodala trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil (G45), pri čemer je delež v Sloveniji znašal 13,86 % dodane vrednosti trgovine, delež na ravni EU-28 pa 11,82 %. Graf 24: Delež skupin G45, G46 in G47 v dodani vrednosti trgovine (G) - Slovenija (2015) in EU-28 (2014) Vir: Eurostat, Strukturna statistika podjetij, 2017 11 Dodana vrednost v stroških faktorjev se izračuna kot bruto prihodek iz poslovnih dejavnosti po popravkih za subvencije za poslovanje in posredne davke. Vir: SURS, Metodološka pojasnila, Strukturna statistika podjetij, 2017 Projekt »TRGOVINKO krepi našo usposobljenost in socialni dialog v trgovini« delno financirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropska unija, iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se financira iz Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 20142020, 11. prednostne osi »Pravna država, izboljšanje institucionalnih zmogljivosti, učinkovita javna uprava, podpora razvoju NVO ter krepitev zmogljivosti socialnih partnerjev«, 11. 2 prednostne naložbe »Krepitev zmogljivosti za vse zainteresirane strani, ki izvajajo politike na področju izobraževanja, vseživljenjskega učenja, usposabljanja in zaposlovanja ter socialnih zadev, vključno s sektorskimi in teritorialnimi dogovori za spodbujanje reform na državni, regionalni in lokalni ravni«, 11. 2. 2 specifičnega cilja »Krepitev usposobljenosti socialnih partnerjev v procesih socialnega dialoga, zlasti na področju politik trga dela in vseživljenjskega učenja«. Iz tabele 19 izhaja, da je v slovenski trgovini (G) bruto dodana vrednost na število oseb, ki delajo12 (32,1 tisoč EUR) v letu 2015 zaostajala za EU-28 povprečjem (38 tisoč EUR). Tabela 19: Bruto dodana vrednost na osebo, ki dela - Trgovina (G), EU in Slovenija, 2015 Bruto dodana vrednost/Število oseb, ki delajo V tisoč € EU 28 38,0 Švica 153,1 Luksemburg 92,4 Belgija 65,7 Danska 62,7 Švedska 61,6 Norveška 60,8 Irska 55,5 Avstrija 52,4 Nizozemska 51,3 Finska 50,2 UK 49,9 Francija 48,7 Nemčija 45,0 Italija 38,0 Španija 33,7 Slovenija 32,1 Malta 26,4 Ciper 25,8 Estonija 22,3 Portugalska 21,1 Češka 20,1 Grčija 18,9 Hrvaška 18,4 Slovaška 16,9 Madžarska 16,2 Poljska 16,2 Litva 14,9 Latvija 14,5 BiH 13,8 Romunija 11,8 Bolgarija 10,1 Vir: Eurostat, Strukturna statistika podjetij, 2017 Opomba: Podatki za EU-28, Belgijo, Grčijo, Francijo, Malto, Romunijo in BiH so iz leta 2014. 12 Osebe, ki delajo, so vse osebe, ki delajo pri opazovani enoti (plačane in neplačane), in tudi vse tiste osebe, ki delajo zunaj enote, ki ji pripadajo in ki jih plačuje (npr. prodajni zastopniki). Med osebe, ki delajo, se štejejo tudi delavci s krajšim delovnim časom, sezonski delavci in delavci na domu, ki so na plačilnem seznamu opazovane enote. Vir: SURS, Metodološka pojasnila, Strukturna statistika podjetij, 2017 Projekt »TRGOVINKO krepi našo usposobljenost in socialni dialog v trgovini« delno financirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropska unija, iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se financira iz Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 20142020, 11. prednostne osi »Pravna država, izboljšanje institucionalnih zmogljivosti, učinkovita javna uprava, podpora razvoju NVO ter krepitev zmogljivosti socialnih partnerjev«, 11. 2 prednostne naložbe »Krepitev zmogljivosti za vse zainteresirane strani, ki izvajajo politike na področju izobraževanja, vseživljenjskega učenja, usposabljanja in zaposlovanja ter socialnih zadev, vključno s sektorskimi in teritorialnimi dogovori za spodbujanje reform na državni, regionalni in lokalni ravni«, 11. 2. 2 specifičnega cilja »Krepitev usposobljenosti socialnih partnerjev v procesih socialnega dialoga, zlasti na področju politik trga dela in vseživljenjskega učenja«. Priloga 1 Tabela 1: Podrobnejši strukturni prikaz kategorij poslovnega izida gospodarskih družb v RS in v trgovini (G) glede na njihovo velikosti v letu 2016 ter indeksi rasti posameznih kategorij glede na predhodno leto Število družb Število za poslenih Skupaj prihodki (tisoč EUR) Čisti prihodki prodaje (tisoč EUR) Število Indeks 16/15 Število Indeks 16/15 Znesek Indeks 16/15 Znesek Indeks 16/15 RS G RS G RS G RS G RS G RS G RS G RS G Mikro 61.667 14.268 100,3 99,3 137.585 23.470 102,6 101,7 16.578.787 5.368.725 109,1 102,8 15.799.725 5.289.528 109,0 103,3 Majhna 2.615 740 110,3 111,1 72.985 12.179 106,7 105,0 11.082.661 3.925.508 105,2 111,0 10.663.581 3.858.676 104,9 110,6 Srednja 872 222 118,2 111,6 88.009 13.365 117,3 111,5 14.679.956 5.112.757 118,0 114,3 14.170.310 5.061.808 117,7 115,0 Velika 449 93 73,7 80,9 160.884 32.647 96,1 98,6 42.275.259 14.425.297 96,9 98,6 40.755.394 14.248.670 97,1 99,1 SKUPAJ* 65.603 15.323 100,6 99,8 459.463 81.660 103,3 102,4 84.616.664 28.832.287 103,5 103,5 81.389.010 28.458.683 103,4 103,9 Odhodki skupaj (tisoč EUR) Stroški dela (tisoč EUR) Neto dodana vrednost (tisoč EUR) Neto dodana vrednost/Zaposleni Znesek Indeks 16/15 Znesek Indeks 16/15 Znesek Indeks 16/15 Znesek Indeks 16/15 RS G RS G RS G RS G RS G RS G RS G RS G Mikro 16.102.887 5.235.571 109,5 102,3 2.859.059 512.535 104,8 104,8 4.229.945 766.831 106,3 105,4 30.744 32.672 103,5 103,6 Majhna 10.526.259 3.784.069 103,4 109,9 1.846.456 345.420 108,9 109,3 2.875.778 557.533 109,7 110,7 39.402 45.780 102,8 105,5 Srednja 13.995.125 4.951.983 117,4 114,1 2.296.063 367.335 121,3 113,6 3.592.711 623.721 122,1 116,7 40.822 46.669 104,1 104,6 Velika 40.307.551 14.103.903 94,0 98,5 4.620.298 783.094 98,3 99,1 8.642.177 1.324.483 98,8 97,7 53.717 40.570 102,7 99,1 SKUPAJ* 80.931.822 28.075.527 101,6 103,2 11.621.876 2.008.383 105,5 104,7 19.340.610 3.272.567 105,7 104,9 42.094 40.075 102,4 102,4 Čisti dobiček (tisoč EUR) Čista izguba (tisoč EUR) Neto čisti dobiček (tisoč EUR) Znesek Indeks 16/15 Znesek Indeks 16/15 Znesek Indeks 16/15 RS G RS G RS G RS G RS G RS G Mikro 1.008.012 184.399 116,1 112,5 668.024 84.091 132,2 92,8 339.988 100.308 93,8 136,7 Majhna 577.509 135.670 125,7 130,3 107.011 17.311 62,2 58,9 470.498 118.360 163,8 158,4 Srednja 711.904 145.283 127,5 116,5 119.703 11.216 102,8 67,7 592.202 134.067 134,0 124,0 Velika 2.004.367 303.921 111,1 99,7 220.227 27.921 17,5 70,4 1.784.140 276.000 325,5 104,1 SKUPAJ* 4.301.792 769.273 116,6 110,3 1.114.965 140.539 54,4 79,8 3.186.827 628.734 194,3 120,6 Projekt »TRGOVINKO krepi našo usposobljenost in socialni dialog v trgovini« delno financirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropska unija, iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se financira iz Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 20142020, 11. prednostne osi »Pravna država, izboljšanje institucionalnih zmogljivosti, učinkovita javna uprava, podpora razvoju NVO ter krepitev zmogljivosti socialnih partnerjev«, 11. 2 prednostne naložbe »Krepitev zmogljivosti za vse zainteresirane strani, ki izvajajo politike na področju izobraževanja, vseživljenjskega učenja, usposabljanja in zaposlovanja ter socialnih zadev, vključno s sektorskimi in teritorialnimi dogovori za spodbujanje reform na državni, regionalni in lokalni ravni«, 11. 2. 2 specifičnega cilja »Krepitev usposobljenosti socialnih partnerjev v procesih socialnega dialoga, zlasti na področju politik trga dela in vseživljenjskega učenja«. Dobiček iz poslovanja (tisoč EUR) Izguba iz poslovanja (tisoč EUR) Neto dobiček iz poslovanja (tisoč EUR) Znesek Indeks 16/15 Znesek Indeks 16/15 Znesek Indeks 16/15 RS G RS G RS G RS G RS G RS G Mikro 1.020.734 221.926 110,4 111,1 451.997 81.035 106,6 91,9 568.737 140.891 113,7 126,3 Majhna 659.773 150.643 116,1 113,9 138.299 20.249 85,3 78,1 521.473 130.394 128,3 122,6 Srednja 795.912 179.965 123,8 121,7 100.256 9.311 91,9 53,8 695.656 170.654 130,4 130,7 Velika 2.158.274 351.643 102,2 95,6 108.511 13.533 14,4 81,8 2.049.764 338.110 151,0 96,2 SKUPAJ* 4.634.693 904.176 109,1 106,7 799.063 124.127 55,1 83,9 3.835.630 780.050 137,1 111,5 Vir: AJPES podatkovna baza letnih poročil 2015 in 2016 Opomba: *seštevki se zaradi zaokroževanja ne ujemajo Tabela 2: Podrobnejši strukturni prikaz nekaterih kategorij poslovnega izida gospodarskih družb, ki so registrirane za G45 dejavnost po velikosti v letu 2016* G45** Mikro trgovske družbe Majhne trgovske družbe Srednje trgovske družbe Velike trgovske družbe Število družb 1.835 1.656 124 41 14 Število zaposlenih 9.342 3.407 2.388 2.223 1.324 Skupni prihodki 4.979.177 783.975 775.479 1.386.896 2.032.826 Čisti prihodki prodaje 4.934.226 778.338 759.806 1.377.578 2.018.503 Odhodki skupaj 4.878.298 773.042 754.425 1.361.509 1.989.323 Stroški dela 238.993 66.595 63.050 60.808 48.540 Celotni dobiček 110.494 18.016 22.402 26.544 43.532 Čisti dobiček 95.083 15.341 19.871 22.520 37.351 Celotna izguba 9.615 7.082 1.348 1.158 28 Čista izguba 9.611 7.085 1.333 1.165 28 Vir: AJPES podatkovna baza letnih poročil 2016 Opombe: *vse vrednosti, razen števila zaposlenih in števila družb so izražene v tisoč EUR **seštevki se zaradi zaokroževanja ne ujemajo Projekt »TRGOVINKO krepi našo usposobljenost in socialni dialog v trgovini« delno financirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropska unija, iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se financira iz Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 20142020, 11. prednostne osi »Pravna država, izboljšanje institucionalnih zmogljivosti, učinkovita javna uprava, podpora razvoju NVO ter krepitev zmogljivosti socialnih partnerjev«, 11. 2 prednostne naložbe »Krepitev zmogljivosti za vse zainteresirane strani, ki izvajajo politike na področju izobraževanja, vseživljenjskega učenja, usposabljanja in zaposlovanja ter socialnih zadev, vključno s sektorskimi in teritorialnimi dogovori za spodbujanje reform na državni, regionalni in lokalni ravni«, 11. 2. 2 specifičnega cilja »Krepitev usposobljenosti socialnih partnerjev v procesih socialnega dialoga, zlasti na področju politik trga dela in vseživljenjskega učenja«. Tabela 3: Podrobnejši strukturni prikaz nekaterih kategorij poslovnega izida gospodarskih družb, ki so registrirane za G46 dejavnost po velikosti v letu 2016* G46** Mikro trgovske družbe Majhne trgovske družbe Srednje trgovske družbe Velike trgovske družbe Število družb 9.645 8.966 499 136 44 Število zaposlenih 31.098 13.564 7.206 6.632 3.696 Skupni prihodki 12.549.782 3.686.065 2.669.781 2.788.955 3.404.981 Cisti prihodki prodaje 12.356.329 3.626.207 2.631.231 2.752.482 3.346.409 Odhodki skupaj 12.143.584 3.577.119 2.562.469 2.689.736 3.314.260 Stroški dela 903.008 324.812 227.589 212.677 137.930 Celotni dobiček 493.132 165.970 120.915 103.832 102.4145 Čisti dobiček 419.019 140.729 101.881 87.504 88.905 Celotna izguba 86.934 57.024 13.603 4.613 11.694 Čista izguba 86.191 57.257 13.601 4.612 10.722 Vir: AJPES podatkovna baza letnih poročil 2016 Opombe: *vse vrednosti, razen števila zaposlenih in števila družb so izražene v tisoč EUR **seštevki se zaradi zaokroževanja ne ujemajo Tabela 4: Podrobnejši strukturni prikaz nekaterih kategorij poslovnega izida gospodarskih družb, ki so registrirane za G47 dejavnost po velikosti v letu 2016* G47** Mikro trgovske družbe Majhne trgovske družbe Srednje trgovske družbe Velike trgovske družbe Število družb 3.843 3.646 117 45 35 Število zaposlenih 41.220 6.500 2.584 4.509 27.627 Skupni prihodki 11.303.329 898.685 480.248 936.906 8.987.489 Čisti prihodki prodaje 11.168.128 884.983 467.639 931.748 8.883.759 Odhodki skupaj 11.053.645 885.411 467.175 900.738 8.800.320 Stroški dela 866.383 121.128 54.781 93.850 596.624 Celotni dobiček 297.341 32.958 15.865 41.642 206.876 Čisti dobiček 255.171 28.329 13.918 35.260 177.664 Celotna izguba 47.658 19.684 2.792 5.474 19.707 Čista izguba 44.736 19.749 2.376 5.439 17.171 Vir: AJPES podatkovna baza letnih poročil 2016 Opombe: *vse vrednosti, razen števila zaposlenih in števila družb so izražene v tisoč EUR **seštevki se zaradi zaokroževanja ne ujemajo Projekt »TRGOVINKO krepi našo usposobljenost in socialni dialog v trgovini« delno financirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropska unija, iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se financira iz Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 20142020, 11. prednostne osi »Pravna država, izboljšanje institucionalnih zmogljivosti, učinkovita javna uprava, podpora razvoju NVO ter krepitev zmogljivosti socialnih partnerjev«, 11. 2 prednostne naložbe »Krepitev zmogljivosti za vse zainteresirane strani, ki izvajajo politike na področju izobraževanja, vseživljenjskega učenja, usposabljanja in zaposlovanja ter socialnih zadev, vključno s sektorskimi in teritorialnimi dogovori za spodbujanje reform na državni, regionalni in lokalni ravni«, 11. 2. 2 specifičnega cilja »Krepitev usposobljenosti socialnih partnerjev v procesih socialnega dialoga, zlasti na področju politik trga dela in vseživljenjskega učenja«. Tabela 5: Izbrani kazalniki poslovanja samostojnih podjetnikov v letu 2015 in 2016 ( tisoč EUR) SLOVENIJA (vse SKD dejavnosti) Trgovina (G) DELEŽ G V RS 2015 2016 Indeks 16/15 2015 2016 Indeks 16/15 G/SLO 16 (%) G/SLO 15 (%) Prihodki skupaj 4.710.767 4.744.973 100,7 964.075 994.841 103,2 21,0 20,5 Čisti prihodki prodaje 4.633.196 4.672.556 100,8 955.487 986.250 103,2 21,1 20,6 Odhodki skupaj 4.349.779 4.387.215 100,9 917.551 948.918 103,4 21,6 21,1 Stroški dela 667.198 686.432 102,9 103.637 107.079 103,3 15,6 15,5 Neto podjetnikov dohodek 360.988 357.758 99,1 46.523 45.923 98,7 12,8 12,9 Neto podjetnikov dohodek /zaposleni 8,8 8,7 98,3 7,4 7,2 97,7 83,4 84,0 Število zaposlenih 41.005 41.333 100,8 6.294 6.360 101,0 15,4 15,3 Število podjetnikov 62.159 58.455 94,0 9.596 9.127 95,1 15,6 15,4 Vir: AJPES, podatkovna baza letnih poročil 2015 in 2016 Projekt »TRGOVINKO krepi našo usposobljenost in socialni dialog v trgovini« delno financirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropska unija, iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se financira iz Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 20142020, 11. prednostne osi »Pravna država, izboljšanje institucionalnih zmogljivosti, učinkovita javna uprava, podpora razvoju NVO ter krepitev zmogljivosti socialnih partnerjev«, 11. 2 prednostne naložbe »Krepitev zmogljivosti za vse zainteresirane strani, ki izvajajo politike na področju izobraževanja, vseživljenjskega učenja, usposabljanja in zaposlovanja ter socialnih zadev, vključno s sektorskimi in teritorialnimi dogovori za spodbujanje reform na državni, regionalni in lokalni ravni«, 11. 2. 2 specifičnega cilja »Krepitev usposobljenosti socialnih partnerjev v procesih socialnega dialoga, zlasti na področju politik trga dela in vseživljenjskega učenja«. Tabela 6: Delež trgovine (G) v gospodarstvu (B-N, S49, brez K) po številu zaposlenih, številu podjetij, prihodkih od prodaje in dodani vrednosti v stroških faktorjev - EU, Slovenija, 2015* Število zaposlenih (%) Število podjetij (%) Prihodki od prodaje (%) Dodana vrednost v stroških faktorjev (%) EU-28 23,42 26,81 37,34 18,88 Belgija 23,34 22,86 42,59 21,23 Bolgarija 23,37 42,29 43,92 21,84 Češka 18,21 24,13 30,96 15,71 Danska 25,47 19,50 35,89 19,39 Nemčija 22,63 25,00 32,29 18,40 Estonija 21,82 23,62 42,08 19,14 Irska 28,51 19,56 29,28 15,35 Grčija 33,62 35,95 48,34 29,28 Španija 25,65 29,44 38,12 21,71 Francija 21,79 25,17 38,86 18,96 Hrvaška 22,94 25,46 38,03 19,63 Italija 19,58 30,01 34,27 18,76 Ciper 29,15 33,25 42,66 22,17 Latvija 26,06 26,07 49,61 22,18 Litva 26,51 32,74 42,99 24,17 Luksemburg 19,64 24,12 54,41 20,36 Madžarska 21,84 25,18 30,44 16,47 Malta 21,31 34,51 42,16 19,25 Nizozemska 27,58 22,57 42,02 22,79 Avstrija 23,83 24,18 36,26 19,46 Poljska 24,25 31,10 38,10 19,31 Portugalska 24,45 27,51 39,38 21,23 Romunija 22,65 38,65 40,18 18,69 Slovenija 19,49 19,43 35,76 18,73 Slovaška 21,41 25,54 29,07 16,63 Finska 20,19 19,07 31,20 16,43 Švedska 21,47 18,63 33,39 18,14 UK 25,69 18,61 39,33 17,47 Norveška 24,50 17,21 30,55 12,19 Švica 23,47 65,43 25,35 Makedonija** 25,74 42,96 43,69 23,62 BiH 26,68 39,57 49,77 26,71 Vir: Eurostat, Strukturna statistika podjetij, 2017 Opombe: *podatki za EU-28, Belgijo, Irsko, Grčijo, Francijo, Malto, Romunijo in BiH so iz leta 2014 **podatki za število podjetij, prihodki od prodaje in dodana vrednost se za Makedonijo nanašajo na leto 2014 :ni podatka Projekt »TRGOVINKO krepi našo usposobljenost in socialni dialog v trgovini« delno financirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropska unija, iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se financira iz Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 20142020, 11. prednostne osi »Pravna država, izboljšanje institucionalnih zmogljivosti, učinkovita javna uprava, podpora razvoju NVO ter krepitev zmogljivosti socialnih partnerjev«, 11. 2 prednostne naložbe »Krepitev zmogljivosti za vse zainteresirane strani, ki izvajajo politike na področju izobraževanja, vseživljenjskega učenja, usposabljanja in zaposlovanja ter socialnih zadev, vključno s sektorskimi in teritorialnimi dogovori za spodbujanje reform na državni, regionalni in lokalni ravni«, 11. 2. 2 specifičnega cilja »Krepitev usposobljenosti socialnih partnerjev v procesih socialnega dialoga, zlasti na področju politik trga dela in vseživljenjskega učenja«. Priloga 2 Posamezni podatki se nanašajo na naslednja AOP v izkazu poslovnega izida: Število zaposlenih AOP 188 Skupni prihodki AOP 126 (kosmati donos od poslovanja) + AOP 153 (finančni prihodki) + AOP 178 (drugi prihodki) Skupni odhodki AOP 127 (poslovni odhodki) + AOP 166 (finančni odhodki) + AOP 181 (drugi odhodki) Čisti prihodki od prodaje AOP 110 Neto dodana vrednost AOP 126 (kosmati donos od poslovanja) - AOP 128 (stroški blaga, materiala in storitev) - AOP 148 (drugi poslovni odhodki) Stroški dela AOP 139 Dobiček iz poslovanja AOP 151 Izguba iz poslovanja AOP 152 Celotni dobiček AOP 182 Celotna izguba AOP 183 Čisti dobiček AOP 186 Čista izguba AOP 187 Uporabljene okrajšave dejavnosti na podlagi klasifikacije SKD 2008: A - Kmetijstvo in lov, gozdarstvo in ribištvo B - Rudarstvo C - Predelovalne dejavnosti D - Oskrba z električno energijo, plinom in paro E - Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja F - Gradbeništvo G - Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil H - Promet in skladiščenje I - Gostinstvo J - Informacijske in komunikacijske dejavnosti K - Finančne in zavarovalniške dejavnosti L - Poslovanje z nepremičninami M - Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti N - Druge raznovrstne poslovne dejavnosti O - Dejavnosti javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti P - Izobraževanje Q - Zdravstvo in socialno varstvo R - Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti S - Druge dejavnosti Projekt »TRGOVINKO krepi našo usposobljenost in socialni dialog v trgovini« delno financirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropska unija, iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se financira iz Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 20142020, 11. prednostne osi »Pravna država, izboljšanje institucionalnih zmogljivosti, učinkovita javna uprava, podpora razvoju NVO ter krepitev zmogljivosti socialnih partnerjev«, 11. 2 prednostne naložbe »Krepitev zmogljivosti za vse zainteresirane strani, ki izvajajo politike na področju izobraževanja, vseživljenjskega učenja, usposabljanja in zaposlovanja ter socialnih zadev, vključno s sektorskimi in teritorialnimi dogovori za spodbujanje reform na državni, regionalni in lokalni ravni«, 11. 2. 2 specifičnega cilja »Krepitev usposobljenosti socialnih partnerjev v procesih socialnega dialoga, zlasti na področju politik trga dela in vseživljenjskega učenja«. Seznam okrajšav za države: AT - Avstrija BA -Bosna in Hercegovina BE - Belgija BG - Bolgarija CH - Švica CY - Ciper CZ - Češka republika DE - Nemčija DK - Danska EU-28 - Evropska unija (28 držav članic) FI - Finska FR - Francija HR - Hrvaška HU - Madžarska IE - Irska IT - Italija LT - Litva LU - Luksemburg LV - Latvija ME - Črna Gora MK - Makedonija MT - Malta NL - Nizozemska NO - Norveška PL - Poljska PT - Portugalska RO - Romunija RS - Srbija SE - Švedska SI - Slovenija SK - Slovaška TR - Turčija UK - Velika Britanija Projekt »TRGOVINKO krepi našo usposobljenost in socialni dialog v trgovini« delno financirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropska unija, iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se financira iz Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 20142020, 11. prednostne osi »Pravna država, izboljšanje institucionalnih zmogljivosti, učinkovita javna uprava, podpora razvoju NVO ter krepitev zmogljivosti socialnih partnerjev«, 11. 2 prednostne naložbe »Krepitev zmogljivosti za vse zainteresirane strani, ki izvajajo politike na področju izobraževanja, vseživljenjskega učenja, usposabljanja in zaposlovanja ter socialnih zadev, vključno s sektorskimi in teritorialnimi dogovori za spodbujanje reform na državni, regionalni in lokalni ravni«, 11. 2. 2 specifičnega cilja »Krepitev usposobljenosti socialnih partnerjev v procesih socialnega dialoga, zlasti na področju politik trga dela in vseživljenjskega učenja«.