479 Queen St. W., Toronto 2-B, Ont.
"Authorized as second clasa mail, Post Office Department, Ottawa"
/
BOJ PROTI PREOSTANKOM
FAŠIZMA — PROTI ČRNI REAKCIJI — JE BOJ ZA MIR IW
VARNOST V SVETU!
CENA NAROČNINI:
Za Kanado in USA.
Za eno leto-------------------- $3.0«
Za pol leta_______________________1.75
NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV
Let. 6. Št. 262.
Cena S c.
TORONTO, ONTARIO WEDNESDAY,
MAY 5TH. 1948.
Price Sc.
Vol. 6. No. 262.
THE FACTS SPEAK FOR THEMSESELVES
LET'S LOOK AT THE RECORD OF THE COUNCIL OF CANADIAN SOUTH SLAVS
The Council replies to the Hon. John J. Diefenbaker, K.C., M.P.
John J. Diefenbaker, Esq., M.P., Parliament Buildings, Ottawa, Canada. Sin-
On Monday April 26th, you made statements in the House of Commons which reflect on this Council. Your statements are based on misinformation and we can only regret that you did not see fit to approach this committee for the facts before making your speech.
You are making the charge that the people representing this Council are making threats against Yugoslav Canadians to the effect that, if they do not "conform" to our wishes and contribute money to our funds, their relatives in Yugoslavia will suffer.
We challenge you to name the people who are supposed to have made such threats, or to produce one person who has been so threatened. We know that no attempts of this kind had ever been made by any member of this Council.
This is not the first attempt to handicap the work of this Council. People who attack.us try to create the impression that the work of this Council is not supported by the Yugoslav Canadians; that it is imposed on them by some sort of vague, mysterious threats.
Here are the facts:
The Council of Canadian South Slavs was formed in June of 1944, and has been active since that date. During the war the Council loyally supported all the Canadian and the Allied war efforts. It collected amongst the Canadian Yugoslavs the sum of more than half a million dollars for medical supplies, clothing and food relief.
Proslava majskega dne v Toronti
After the war the Council established its Reconstruction Fund through which the Yugoslav Canadians willing to return to Yugoslavia could, of their own free will, invest their hard-earned savings in the future of Yugoslavia by depositing their money with the Council for the purchase of Canadian-made machinery and equipment for the rebuilding of their old homeland.
Investments entrusted to the Council in the Reconstruction Fund, take the form of interest-free loans guaranteed by the Yugoslav Government. The entire transaction has at all times been fully discussed with the Canadian Foreign Exchange Control Board and other Government officials, and regulations set forth have been strictly complied with. All the monies raised towards the Reconstruction Fund are spent exclusively in Canada.
Each individual contributor receives a certificate showing the amount of his or her investment. To date some 4,000 such certificates have been issued for a total value of over $1,800,000 which proves that the majority of Canadian Yugoslavs have been supporting this undertaking.
We should add that Foreign Exchange Control Board regulations restrict the issue of these certificates to individuals only, who formally declare their intention of returning permanently to Yugoslavia, and in conformity with the existing laws, apply for a Change of Status.
The certificates are also redeemable in Canada to those who have expressed their desire for redemption, to the Head Office of the Council of Canadian South Slavs. To date 79 such certificates totalling $45,641 have been turned in for redemption and honoured by the Head Office of the Council.
The existence of this right is well known to every certificate holder.
Since our Council has the support of more than 80 percent of Yugoslav Canadians, to suggest that such wide spread support is the result of threats or blackmail is ridiculous!
In the five years of operation of this Council, during which time our organization received some 21/2 million dollars, we have had no complaints about the way in which our funds have been administered. Our records will compare favourably with that of any fund-raising agency in this country.
Obviously no such amount of money could have been raised over that period of timeb.y the kind of methods you have implied, in Parliament. Surely, it is clear that the support for our campaigns was based on the fact that the Yugoslav Canadians are anxious to support this cause.
If you have any individual case, or cases, which- you feel should be investigated, it is your duty, as a representative of the people and in the public interest to have such cases investigated by the proper authorities. We are only too anxious to give all possible support to such investigation so that the Canadian public learns the actual truth. We know the false and malicious' charges against this Council cannot be substantiated. They are a part of a deliberate campaign of misrepresentation and slander carried on in this country of ours, by such fascist stooges as Dr. Giunio Zorkin, presently of Nanaimo, B.C., who, during the recent war, was an active captain in the notorious Ustashi, (an SS formation in the Hitler Puppet State of Croatia).
We do not believe the Canadian people should fall prey to the propaganda of prejudice and hatred of this type of Hit-
V nedeljo 2. maja, zvečer se je tukaj vršila množična manifestacija, katere namen je bil proslaviti delavski praznik 1. maj kot 62 letnico, obenem pa tudi sto letnico od kar je bil objavljen prvi Komunistični manifest in se je v trpljenju, borbah rodil» Komunistična partija.
Za ta dan je napredna mladina pripravila zelo zanimivo predstavo, ki je v kratkih prizorih jpa odru orisala potek borbe zadnjih sto let, katero je vodilo delovno ljudstvo za dosego današnjega časa.
Prizor na velikem odru. (Massey Hali) kjer je bilo tri tisoč gledalcev, je bil burno pozdravljen ker je pokazal vedno večje uspehe delovnega ljudstva.
Na tej proslavi katero je priredila Delavska Progresivna partija, je govoril Tim Buck in drugi znani delavski vodja A.A. MacLeod. Oba, kot dobra govornika, sta prikazala poslušalcem pravi pomen delavske borbe in kakor tudi strah ki ga ima kapitalizem pred delavskimi organizacijami, posebno pa v provinci Ontario, kjer imamo edino konservativno vlado v celem svetu. Tim Buck je povdarjal, "da v prihodnjih volitvah se mora poraziti tudi to konservativno stranko in na njeno mesto postaviti
samo eno hišo v katero se je na- ko plačevalcev province Ontario."
selil sam Drew, "ter nadaljeval — "jaz bi zelo želel, da bi imel moč postaviti njegovih 16 ministrov in njihove družine vsaj za en mesec v stanovanja, kjer živijo delavske družine v vojaških barakah. Ali še nimamo moči da bi nam bilo mogoče to storiti — danes. Imamo pa moč v prihodnjih volitvah 7. junija, v katerih bomo odvzeli trinajst tisoč dolarjev letne plače njegovim ministrom, ki živijo na račun dav-
Pred desetimi leti so se Liberalci in Mr. Drew sporazumeli, da bodo držali C.I.O. unijo izven Ontario, Mr. Drew je takrat rekel, da C.I.O. pomeni komunizem za Ontario. Ali danes je C.I.O. močna, z 200.000. člani in ima odločilno moč, da požene tega grobega Bur-bonca nazaj v privatno življenje kjer bo zaslužil zelo malo, kajti on nima zmožnosti za nikakršno delo, "je zaključil A.A. MacLeod.
Po volitvah v Italiji
LJUDSKA DEMOKRATIČNA FRONTA DOBILA NAD 8,000.000 GLASOV
Rim, 21. aprila. — (Tanjug) — Demokratična Ljudska fronta je izšla iz parlamentarnih volitev kot močna politična formacija, ki se je globoko zakorenila med ljudstvom zlasti v politično in gospodarsko najbolj naprednih pokrajinah.
Nezadostna starostna
pokojnina v Ontario
SO STVARI, V KATERIH BI SE MORALI SPORAZUMETI NEGLEDE NA STRANKARSKO ALI POLITIČNO PREPRIČANJE
Toronto: — Dne 29. aprila je imel član parlamenta province Ontario, Mr. A.A. MacLeod zelo važen radio govor, katerega predmet je bil — nezalostna starostna pokojnina ob kateri so stari ljudje obsojeni navzlic prebitku, ki ga gromadi ontarijska vlada, na neznosno pomanjkanje in počasno umiranje od gladu brez vsake zdravniške oskrbe. Med drugim je dejal:
Svetovno javno mnenje je bilo priča neprimerljivega pritiska nad ljudstvom po blokih tuje in domače reakcije h katerim je bila pripre žena vatikanska dvokolnica. Vatikan je grozil volilcem s strašnim
trpljenjem "na drugem svetu", ako C.C.F. vlado" Priporočal je* tudi, da-ne voli->° de_ Gasperijeve stranke in
je potrebno poraziti tudi vlado v Ottawi in jo nadomestiti z C.C.F. v prihodnjih državnih volitvah.
Ožigosal je tudi vlado Z.D. Ameriških, katera se je povezala z Va tikanom in na najbolj podel način prisilila italjansko ljudstvo na stran reakcije. Ako bi Amerika ne posegla z svojim vmešavanjem v italjanske volitve, bi Italjani volili z veliko večino za Ljudsko demokratično fronto," je rekel Tim Buck.
Drugi govornik, A.A. MacLeod je odločno protestiral proti depor-taciji Reid Robinson-a, podpredsednika Mine, Mill in Smelter Workers Union in povdaril, "da je Robinson preganjan po zahtevi Kinga in njegove vlade v Ottawi, katera v tem slučaju postopa kot agent zlatih baronov v Ontariji."
Okrcal je tudi vlado Ontarije in njenega predsednika G. Drew-a, ter dejal; da od njegovih 22 obljubljenih točk ni niti ene izpolnil _ in je v pogledu stanovanj zgradil
NE BODO POSTAVILI SVOJEGA KANDIDATA
Port Arthur: — Distriktni odbor Delavske progresivne stranke v Port Arthur-ju je na svoji seji 28. aprila sklenil, da ne bo postavil svojega kandidata v tem volilnem okraju, v prihodnjih provincijalnih volitvah.
Odbor naglaša prvenstveno potrebo za delavski napredek v provinci, da se porazi vlada Mr. Drew-a, katera je podlo in hinavsko zavrgla obljube, ki jih je dala pri zadnjih volitvah in ni pokazala nikakšnega zanimanja za potrebe ljudstva Ontarie.
Odbor je smatral, ako bi postavila Delavska progresivna stranka svojega kandidata v tem distriktu bi morebiti provzročilo izvolitev kandidata od ene starih strank, kar bi ne bilo v najboljšem interesu delavstva in bi se tudi ne doseglo združene fronte za poraz reakcije v Ontario.
Zaradi tega odbor apelira na svoje člane in simpatičarje, da delajo za enotnost pri volitvah, da se izvoli CCF kandidat v tem volilnem okrožju.
to seveda* je imelo nekoliko uspeha med politično nezavedno množico.
Veleposestniki in lastniki tova-ren so odpuščali delavce, kateri so kolikor toliko pokazali nagib, da bodo volili Demokratično fronto. Na ta način so obsodili njihove družine na pomanjkanje in stradanje.
Temu je bil še dodan odprt policijski teror in polfašističnih organizacij. Ameriške bojne ladje v italijanskih pristaniščih pa so imele naperjene topove fia italijanske državljane in njihova mesta ter vasi.
Stotisoče ton papirja iz Amerike je bilo porabljenega za propagando. Same volitve so se vršile v senci oklopnih vozil, policije in vojaš-. kih čet ki so bile oborožene do zob. Celokupni domači in tuji aparat je bil na delu za potvarjanje voliv-nih rezultatov.
Navzlic temu, niti koncentracija glasov okrog de Gasperijeve stran-
nje, niti brezobzirno vmešavanje cerkve v politične zadeve, niti volilne prevare ter zastraševanja niso mogla preprečiti uspeha fronte, ki se je utrdila kot odločilni element v razvoju političnih razmer v parlamentu in državi.
Najvažnejši pomen volitev je v tem, da sta se izoblikovala v državi dva velika bloka, ki bosta dosegla skupaj do 80% glasov. Dejstvo je, da so krščanski demokrati, da bi se mogli upreti naprednim ljudskim silam, pritegnili vladajoče skupine italijanske buržoazije: liberalce, kvalunkviste, monarhis-te, in republikance, da bi utrdili svojo bedno prevaro.
Nasproti reakcionarnemu bloku, ki je uničil tradicije liberalnih bur-žoaznih strank in se prodal ameriški diktaturi, stoji demokratična ljudska fronta, ki je edina trdnjava demokracije, neodvisnosti od inozemstva in miru. Demokratična fronta je močna formacija, ki je razbila ofenzivo tuje in domače plutokracije. Fronta je zmagala kljub vsem sredstvom in položajem sovražnikov.
Fronta se je srdito borila, raz-krinkavala sovražnike in se utrdila med množicami. Napredni del italijanskega ljudstva gleda danes
na zastavo fronte kot na nezlomljivo silo, edino poroštvo za obnovitev Italije in za obrambo samostojnosti pred tujimi grožnjami.
Najtežji in najresnejši problemi Italije so ostali še nadalje nerešeni. Zastopniki fronte bodo zahtevali v parlamentu od vlade nujne reforme, ki jih italijansko ljudstvo že tako dolgo pričakuje in ki so jih krščanski demokrati obljubljali med volilno kampanjo. Navzlic večini, ki so je skrpucali iz vseh strank in slojev pisane reakcije, ne bodo mogli dolgo pustiti, da bi industrijalci in kapitalisti še naprej izkoriščali ljudstvo. Italija pot*buje obsežen načrt reform, ki bodo mogle spremeniti ustroj v celoti. Več kot dvomljivo pa je, da bi krščanska demokracija mogla in hotela izdelati tak načrt, to pa vsled tega, ker je imela volilna kampanja reakcije namen, da obdrži v državi kapitalistični sistem in po volitvah reakcija skoro nikoli ne drži obljub, ki so bile dane pred volitvami.
Obljube so po navadi kot vaba za volilne glasove. Poleg tega se poslužijo še direktne prevare. V milanski provinci, kjer je dobila krščanska demokratska stranka
lerite enemies of Canadian Democracy.
In fairness to the thousands of contributors to our Reconstruction Fund, and in fairness to your own reputation, we feel that you should place the above facts before the House of Commons at your earliest opportunity. We have said nothing that cannot be verified either through the documents on file, or through the statements of our authorized auditors. We believe, you will agree that in your statement you did us and Canadian fair play a grave and injurious injustice which should be remedied. /
Yours very truly Council of Canadian South Slavs, M. Kruzic, General Sec.
ke, niti nesramno tuje vmešava-„nepričakovano število glasov, so
ugotovili, da so dobili krščanski demokrati skoraj vse svoje glasove z volivnimi sleparjami in različnimi potvorbami. V Seregnu so našli volivci svoje glasovnice že naprej izpolnjene v korist "križarskega ščita". V Carettu so razkrili, da so aktivistke vladne stranke večkrat glasovale. V pokrajini Lecce so ponoči napadli in zažgali sedež KP. Policije je uvedla preiskavo.
Kljub nezaslišanemu terorju, pritisku, obljubami in prevarami je demokratična fronta zbrala vse potitične borbene sile, katere so pripravljene, da se bodo neprestano borile za boljše življenje in svobodo.
Kar je važno je to, da so volitve pokazale trdno podporo Demokratični fronti od strani kmetov v Južni Italiji. V mnogih trgih in vaseh na jugu, celo po potvorjenih poročilih reakcije se je število glasov, ki so bili oddani za Demokratično fronto, od zadnjih volitev, ki so se vršile junija 1946. leta, v teh volitvah podvojilo.
LJUDSKA DEMOKRATIČNA FRONTA DOBILA 8,000.000 GLASOV •
Po uradnih poročilih iz 41.644 od 41.648 italijanskih volilnih okrajev, so dobile razne stranke naslednje število glasov: Krščanski demokrati Neodvisni socialisti Narodni blok
"Pred par tedni je ležala 86 letna ženica bolna in gladna v mali zatohli sobi v Toronti. Stanje v katerem se je nahajala je bilo neznosno. Njena miza je bila star zaboj v katerem so bile nekoč pomaranče. Za zastore na oknu pa je rabila par starih vreč. Bila je bolna na pljučnici, pozabljena od vsega sveta. Samo dejstvo, da ni mogla iti po $5.00 mesečne miloščine je odkrilo njeno bolezen in žalostno stanje, ki je bilo tako, ko je bila najdena, da se je nahajala skoro že v grobu.
"Ta kanadska državljanka, ta starejša meščanka našega mesta Toronte, je delala 50 let kot šivilja, Ona je bila ponosna, da se je naučila te obrti kot mlada dekle v Buchingham Palači, kar je dokazovala podrapana slika kraljeve družine na pobledelem, zamazanem stenskem papirju. Gotovo je zaslužila ta žena par mirnih udobnih let po trudapolnem delu svojega življenja. Toda namestu tega bi jo kmalu doletela žalostna smrt v tem našem ponosnem mestu. Vidite, ona je bila odvisna od starostne pokojnine — od podle vsote, katera je morala biti podprta 7. $5.00 mesečno, po privatni miloščini. Celo tudi to ni zadostovalo, ker njeno oslabelo telo ni imelo več odpora proti bolezni. Da se more nekaj takega dogoditi kjer koli v Kanadi, je neopravičljivo, ker pa se je to dogodilo v Ontario, v najbogatejši provinci Kanade, ni nič manj kot zločin! Koliko naših starih ljudi je še ravno ob tem času bolnih, podhranjenih, ki skušajo živeti od starostne pokojnine, ki pomeni počasno stradanje?
"Veste, moji prijatelji, nekateri od nas morebiti imamo politične razlike, toda so nekatere temeljne stvari na katerih bi se morali in se moramo, vsi ljudje z dobro voljo navzlic strankarski politiki sporazumeti.
"Vprašanje zadostne oskrbe naših starih ljudi —- je eno od teh stvari. To se tiče nas vseh. Leta živlljenskega sončnega zahoda oseb so pogostoma oblegana z boleznijo in drugimi težavami, katere ne delajo življenje, v najboljšem slučaju, nič kaj prijetno in lahko. Vsaka stvar, ki se jo more storiti, da se olajša ta poslednja leta, je samo dostojno in človekoljubno. Navzlic temu v tej bogati provinci Ontario je nad 70.000 starih ljudi, vključno 1.800 slepih upokojencev, ki žive v pomanjkanju. Da, in jaz bom ponovil, — ki žive v pomanjkanju...
Monarhisti' Republikanci Ital. soc. gibanji Italijanski kmetje Kršč. socialisti Sard. gibanje Nacionalistično gib. Unitarni blok ^ Razno Skupaj
Ljudska Demokratična fronta
12.751.841 1,860.528 1,001.155 729.087 650.413 525.408 95.056 71.539 64.201 56.203 36.109 174.805 18,013.340
8,025.990
"Mnogo od teh je prisiljenih živeti ob malenkostni svoti — $30.00 mesečno. Samo pomislite, dolar na dan, da si kupijo hrano, obleko, plačajo stanarino, da ne omenimo zdravila in ducat drugih potrebščin. "S tem se ne more shajati," pravite. — Seveda se ne more in kot posledica tega tisoče naših starih ljudi živi brez vsake udobnosti in mnogo od njih je obsojenih na počasno stradanje v tej bogati provinci Ontario.
"Kljub temu se je vlada Drew-a ponosno hvalila s' $25,(100.000 prebitka. Ponovno sva, zadnjih pet let, jaz, in moj prijatelj J.B. Sals-berg, član parlamenta za St. Andrew, predlagala za zvišanje starostne pokojnine v zbornici. Govorila sva kamnitim srcem. Drew-ova vlada je vedno kričala — varčevanje, sedaj se pa kar nenadoma pokaže 25,000.000 dolarjev denarja, ki ne ve kam bi ga dala. Samo majhna količina od te velike svo-te bi razveselila življenje mnogih teh starih ljudi v pokoju, bi lahko naredila razliko z zadostno prehrano in novo obleko na hrbtu starega človeka namestu starih raztrganih cunj.
O da, Mr. Drew je zadnje leto 7. novembra razglasil doklado na sta-
rostno pokojnino. Mnogo src je razveselil s svojimi besedami. Govoril je kakor, da bi zapel veter usmiljenja v njegovih dobro hranjenih prsih. Dejal je, da bo nadodal novi pokojnini katero je zvezna vlada povišala od $25.00 na $30.00 svoto $10.00 mesečno, na podlagi potrebe. To se je slišalo lepo in je tudi zgledalo lepo v tisku. Toda v praksi se je spremenilo v brezsrčno nagnusno prevaro starih ljudi.
"Dovolite mi navesti nekaj dejstev — in ko bom govoril si zapomnite, da številke katere bom citiral niso samo knjigovodstvene stvari — ampak so človeška bitja — ostareli državljani, potrebni ljudje, kakor 86 let stara žena z pljučnico in katera rabi za svojo mizo pomarančni zaboj.
"Dne 2. aprila 1948 je provin-cijski blagajnik izjavil, da je do tedaj pregledal 38.000 slučajev, da se prepriča če so upravičeni do do-klade, ki jo je obljubil Mr. Drew. Po poniževalni in neprijetni preiskavi, ki ni bila ničesar drugega kot nesramno vrtanje v privatno sko življenje, je bilo manj 2.000 od 38.000 upravičenih do $10.00 doklade, med tem je pa pet tisoč dobilo mnogo manjšo doklado. Z drugimi besedami 82%, ni dobilo nikakih doklad.
"Kako bridko razočaranje po tako lepih besedah usmiljenja, ki jih je govoril Mr. Drew. O, pa poslušajte to! Mr. Drew ni samo prevaral stare upokojence, ampak sedaj celo varčuje denar na njih, varčuje denar med tem ko oni stradajo. "Kako on to dela?" boste vprašali. Jaz vam bom povedal: Predno je zvezna kanadska vlada povišala temeljno pokojnino od 25 dolarjev na 30 dolarjev je ontarijska vlada prispevala $9.25 mesečno na vsakega upokojenca, pod novo uredbo pa ontarijska vlada prispeva samo $7.50 na mesec. To pomeni, da vlada premierja Drew-a prihrani $1.75 na mesec pri 82% upokojencev, kateri ne dobivajo doklade. In to se dogaja že vse leto — zapomnite si to. Na ta način, potem ko se hlini, da daje pomožno roko, ta "plemeniti filantropist" zapira pest in spravlja $1.75 na vsakega upokojenca v vladno blagajno. Kakšna hipokracija! Kakšna sramotna igra na stroške slabotnih starih državljanov — ljudi katerim bi se moralo dati večja pomoč, namestu, da se jih ropa zato, da more Mr. Drew pokazati volilni prebitek.
"Nič zato, če si konservativec,
liberalec, CCF-er ali Labour Progresivne stranke. Jaz vem to samo na humanitarni podlagi, da se boste z mano strinjali, da je potrebno pravično postopati napram starim ljudem. Hočem iti dalje in na-svetovati, da naj bi se vsa ta zadeva starostne pokojnine popolnoma odstranila iz kampanjskega klobuka volilne bitke, katera se zdaj pričenja.	,
"In tako, jaz kličem Mr. Drew in njegovi vladi, da naj pokaže dobro voljo starim upokojencem te province predno bodo volitve 7. junija. To se more storiti zelo lahko. Jaz mu bom pripravil priložnost, da to stori. Moj prijatelj J.B. Sals-berg in jaz sam bova preskrbela prošnjo na provincijalno vlado, da sprejme k svojim odredbam dodatek po katerem bodp vsi starosni upokojenci dobivali $10.00 doklade, kar bo skupaj znašalo $40.00 mesečno — brez vsake poniževal- ' ne preiskave.
"To je nujno potrebno. Mi ne smemo zapustiti teh dobrih starih ljudi, kateri so dali vse najboljše Kanadi', da bi živeli v pomanjkanju. Celo $40.00 na mesec je zelo malo.
"Uspeh v tem se more zagotoviti (Dalje na 4. strani)
"EDINOST"
Published weekly at 479 Queen St. W., Toronto, 2-B Ontario by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language Registered in the Registry Office for the City of Toronto
on the 25th day of June, 1948, as No. 47999 C.P.
EDINOST izhaja vsako sredo v slovenskem jeziku. Naslov lista: 479 Queen St. W., Toronto, 2-B Ontario. Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaročenih člankov in dopisov se ne vrača.
Skrb za povrnjene izseljence v Jugoslaviji
Zopet se približuje čas, ko bo večje število naših jugoslovanskih izseljencev dočakalo srečen trenutek, ko jih bo jugoslovanski parnik "Radnik", ki je že na potu — odpeljal v svobodno dorriovino. V zvezi z povratkom izseljencev je beograjska "Borba", ki je največji časopis v Jugoslaviji priobčila zelo zanimiv in važen članek v katerem je pojasnjeno kako skrbi ljudska oblast v novi Jugoslaviji za izseljence povratnike.
V članku je rečeno med drugim: — "Od osvoboje-nja do konca leta '1947. «e je vrnilo iz Kanade, Francije, Belgije, Nemčije in drugih evropskih in prekomorskih držav nad 7.000 naših izseljencev. V letu 1948 se pa predvideva povratek nad 10.000 izseljencev.
"Naši izseljenci se vračajo v domovino z največjim navdušenjem in radostjo, četudi so v tujem svetu živeli po 20 ali še več let, se niso odtujili od svojega naroda, — niso pozabili rodne grude. Njihova radost in navdušenje je tem večje in močnejše, ker vedo, da se ne vračajo v staro, ampak novo Jugoslavijo, — v osvobojeno domovino, kjer bodo skupaj s celokupnim narodom gradili socialistično društvo, katero ne pozna krize, nezaposlenosti in izkoriščanja človeka po človeku. Naši izseljenci se ravno zato vračajo, da z vsemi močmi pomagajo izgraditi novo Jugoslavijo.
"Ljudske oblasti in množične organizacije prisrčno sprejemajo izseljence-povratnike v domovino in jim izkazujejo polno pozornost. Organi ljudske oblasti se trudijo, da jim gredo na vsakem koraku na roko in da jim pomagajo, da bi se čim udobnejše namestili in udomačili pod novimi pogoji.
"Zvezno ministrstvo dela, skupaj z drugimi ministrstvi in množičnimi organizacijami, je podvzelo posebne korake, da bi se to delo čimbolje in pravilneje opravilo. Sedaj je v teku organiziranje posebnih odborov v vseh ljudskih republikah in okrajih v katerih se nahajajo večje skupine izseljencev-povratnikov. Ti odbori bodo o njih vodili posebno skrb. Odbori bodo sestavljeni od predstav nikov okrajnih, oziroma mestnih ljudskih odborov, sindikatov, Ljudske fronte, anti-fašistične fronte žena, Ljudske mladine in izseljencev. Ti odbori bodo skrbeli za na-meščenje izseljencev, za njihova stanovanja (z ozirom na higijeno stanarino itd.), kakor tudi o formalnostih, ki so združene za izposlovanje pravice za bivanje v mestu za-poslenja. Dalje bo ta odbor skrbel, da dobijo državljanstvo člani družine izseljenca, (žene ali otroci), ki so morebiti inozemskega državljanstva, potem o njihovem za-poslenju, plači in nagradi ter o splošnih pogojih dela. Ob priliki zaposlenja delavcev-izseljencev se bo tudi skrbelo, da se bodo zaposlili na onih delih, kamor bodo poslani stroji in orodje, katere so pripeljali v domovino. Obenem se bo pa tudi gledalo, da bodo oni zaposleni na onih delih, ki najbolj odgovarjajo njihovi strokovni sposobnosti in priljubljenosti.
"Izseljencem se bo tudi pomagalo, da se bodo čim lažje priključili v naše društveno-politično življenje, a njihovi otroci, da se bodo) šolali in naučili našega jezika v kolikor ga ne znajo. Omenjeni odbori bodo vodili skrb tudi o tem, da bodo izseljencem in njihovim otrokom priznane že skončane šole, semestri in izpiti, brez ozira na znanje našega jezika; študentom izseljencem, kateri bi bili oddaljeni qd središča univerze se bo omogočilo nadaljevanje šole z štipendijo.
"Direkcija državnega zavoda za socialno zavarovanje je podvzela potrebne mere, da se izseljencem izplačuje akontacija na njihove pokojnine iz inozemstva, v kolikor jih ne dobivajo od odgovornih ustanov iz inozemstva. Vsi podatki o takih slučajih se bodo zbrali in poslali na Ministrstvo dela, katero bo o tem skrbelo.
"Zvezno finančno ministrstvo bo tudi zagotovilo potrebna denarna sredstvä za dajanje dolgoročnih brezobrestnih posojil onim izseljencem, kateri nimajo hišnega inventarja in niti sredstev, da ga nabavijo.
Povratniki so do sedaj pokazali zelo dobre uspehe na delu. Mnogi izseljenci so že proglašeni za udarnike, še več je pa pohvaljenih in nagrajenih. Luka Salinovič, povratnik iz Kanade, kateri dela v Industriji motorjev, je proglašen za udarnika. Drugi povratnik iz Kanade, Peter Dimitrovič, kateri dela v enem velikem rudniku, je tudi proglašen za udarnika. Na Reki je cela skupina izseljencev, ki je zaposlena na stavbinskem delu pohvaljena in nagrajena. V Sloveniji je nekoliko izseljencev proglašenih za udarnike in več je pa pohvaljenih in nagrajenih.
"Mnogi povratniki so se izkazali s svojim delom v množičnih organizacijah. V Beogradu naprimer, se oni aktivno udeležujejo pri prostovoljnem delu in ostalih akcijah Ljudske fronte. Preko množičnih organizacij, a posebno preko sindikalnih podružnic podvzetij in delavnic, kjer so zaposleni, oni mnogo hitreje resavaj^) svoje vsakodnevne male probleme. Množične organizacije od svoje strani posvečajo polno pozornost povratnikom, njihovem nameščenju, pogojem življenja, dela in o vseh ostalih problemih. Ta skrb ljudske oblasti in množičnih organizacij doprinaša pred povratnike zavest, da občutijo globoko in temeljito razliko življenja v tujini in novega življenja, ki so ga pričeli s povratkom v svobodno domovino."
To so besede Ljudske oblasti nove Jugoslavije, ka-
Razprava proti špijonski skupini pred vrhovnim sodiščem LRS
BITENČEVA ŠPIJONSKA IN TERORISTIČNA ORGANIZACIJA JE PO NAVODILIH VOJNEGA ZLOČINCA MIHE KREKA TER S POMOČJO ITALIJANSKIH OFICIRJEV DEMOKRISTJANSKIH OBOROŽENIH ENOT DELOVALA V SLUŽBI TUJIH ŠPIJONSKIH CENTROV.
Ljubljana: — Dne 12. aprila se je pred vrhovnim sodiščem LRS v Ljubljani začela razprava proti teroristični in špijonski organizaciji z obtoženim Mirkom Bitencem na čelu. Predsednik kazenskega sodnega zbora je bil podpredsednik Vrhovnega sodišča LRS dr. Matej Dolničar, člana pa sta bila sodnika Vrhovnega sodišča LRS dr. Ludvik Gruden in Rihard Knez. Obtožnico sta zastopala Vladimir Krivic, javni tožilec LR Slovenije in njegov pomočnik Martin Žalik.
Po zakonu o kaznjivih dejanjih zoper ljudstvo in državo so se morali zagovarjati pred sodiščem: Mirko Bitenc, roj. 1896 leta v Pred trgu pri Radovljici, profesor brez stalnega bivališča, Radivoj Rehar,/ roj. 1894. leta v Šturijah pri Ajdovščini, književnik in publicist iz Ljubljane; Marijan Dokler, roj. 1905. leta v Kranju, duhovnik iz Ljubljane; Vinko Zor, roj. 1892. leta v Vačah pri Medvodah, duhovnik iz Ljubljane; Ciril Dimnik, roj. 1898. leta v Slapeh pri Ljubljani, gozdarski inženir iz Ljubljane; Aleksander Žekar, roj. 1914. leta v Rogaški Slatini, železostrugar iz Tržiča; Albin Sirk, roj. 1919. leta v Kojskem pri Gorici, študent Iz Gorice; Marija Kernc, roj. 1892, leta v Ložu, nameščenka iz Ljubljane: Marija Križnic, roj. 1891. leta v Ligu nad Kanalom, šivilja iz Ljubljane: Jožica Bitenc, roj. 1895. leta v Ligu nad Kanalom, učiteljica v pok. i z Ljubljane; Alojz Krek, roj. 1922 v Ljubljani, študent brez stalnega bivališča; in Janko Sok-lič, roj. 1913. leta na Bregu pri Žirovnici, nameščenec brez stalnega bivališča.
OBTOŽNICA
Obtoženi so kot pripadniki tuje špijonske službe vršili vse do aretacije zločinska dejanja, s katerimi so hoteli nasilno odpraviti obstoječo državno ureditev FLRJ. Po nalogu predsednika tako imenovanega "Slovenskega narodnega odbora" v Rimu, obsojenega vojnega zločinca Mihe Kreka in agenta tuje špijonske službe v Švici Vaul^-nika so se preko prvoobtoženega Mirka Bitenca povezali s šefi tujih obveščevalnih služb v Gorici in Trstu. Po njihovih navodilih so sami in po svoji špijonski mreži zbirali vohunske podatke o JA ter o splošnem gospodarskem in političnem stanju v državi. V skladu z vojnohujskaško propagando proti svoji domovini so organizirali oborožene tolpe, da bi vpadale v FLRJ in v njej provzročale nerede. V inozemstvo so pošiljali poročila, v katerih so pozivali na oboroženo intervencijo v Jugoslaviji in na vmešavanje v njene notranje zadeve, preko tujih špijonskih služb, vojaških komand in diplomatskih predstavništev pa so stanje v FLRJ prikazovali kot vladavino terorja, brezpravja in preganjanja vere.
"SLOVENSKA DEMOKRATSKA ZVEZA" — AGENTURA TUJE VOHUNSKE SLUŽBE
Pri svojem špijonskem in terorističnem delu so se obtoženi naslanjali na tako imenovano "Slovensko demokratsko zvezo" v Gorici in Trstu ter njene vodilne člane dr. Kacina, dr. Tolija Kemper-la in druge, ki so tej špijonski organizaciji vzdrževali kanale med šefi tujih špijonskih služb v Gorici in Trstu ter pomagali organizirati oborožene tolpe. Nadalje so se obtoženci opirali na vojne zločince v taborišču Senegaglia v Italiji ter na višje oficirje italijanskih demokristjanskih oboroženih enot, s katerimi so se preko predstavnikov SDZ v Gorici sestajali v Vidmu, Gorici in na Stari gori.
Obtoženi Mirko Bitenc je v avgustu 1943. kot pomočnik komandanta tako imenovane "Združene slovenske narodne vojske" in vojaški poverjenik tako imenovanega "Slovenskega narodnega odbora" v Rimu v dogovoru s tajnikom tega odbora agentom Gestapa in vojnim zločincem Albinom Šmajdom odšel na Koroško, da bi ponovno organiziral razbite ostanke slovenskih izdajalcev. Ker mu to ni uspelo, se je vrnil v Rim in s sodelovanjem vojnih zločincev duhovnikov Marka Kranjca in Andreja
Križmana izdelal elaborat "Slovenci v borbi za svobodo v dobi okupacije". V njem je osvobodilno borbo slovenskega naroda z O F na čelu hotel prikazati kot sodelovanje z okupatorjem, narodne izdajalce pa kot edine borce za svobodo. V tem elaboratu, ki ga je prevedel v angleščino in dostavil ameriškim, angleškim in francoskim vojaškim komandam ter diplomatskim predstavništvom drugih držav v Rimu, je pozival na oboroženo intervencijo proti FLRJ.
Marca 1946 je na prošnjo Jožefa Godine, člana tako imenovanega "Slovenskega narodnega odbora" v Rimu, poslal v domovino kurirje iz taborišča Senegaglia pod vodstvom Pavla Žaklja, ki mu je na zahtevo tuje špijonažne službe dal vohunska navodila z desetimi v-prašanji. V Ljubljani je Žakelj stopil v stik z že obsojenim škofijskim tajnikom Stankom Leničem, ki je vohunske podatke zbral s pomočjo obtožene Marije Kernc in obtoženega Cirila Dimnika. V Rimu je obtoženi Bitenc Zakljevo po-
ročilo izročil Godini, ki mu je zanj plačal 60.000 lir.
BITENC JE ŠPIJONSKO MREŽO ORGANIZIRAL PO NALOGU IN Z DENARNO PODPORO OBSOJENEGA VOJNEGA ZLOČINCA MIHE KREKA
Aprila 1946 je obtoženi Bitenc po nalogu obsojenega zločinca Mihe Kreka in z njegovo denarno podporo prišel v Slovenijo po špijonskih zvezah Andreja Glušiča. Ker v Ljubljani, kjer se je skrival pri svoji svakinji, soobtoženi Mariji Križnic, ni dobil nobenih sodelavcev, se je preko soobtoženke Križnic povezal s škofijskim tajnikom Stankom Leničem, da bi mu pomagal organizirati obveščevalno mrežo.
Obsojeni Lenič ga je povezal z obtoženim duhovnikom Vinkom Zo-rom, ta pa s soobtoženim duhovnikom Marijanom Doklerjem in Viktorjem Kokljem. Po Bitenčevem naročilu so obsojeni Lenič in obtoženi Zor, Dokler, Dimnik, Kernc in Kokalj zbirali špijonske podatke. Ko se je obtoženi Bitenc s pobeglim lazaristom Andrejem Jermanom vrnil v Rim, je na podlagi zbranih podatkov poročal pobeglemu vodji tujih agentov Mihi Kreku.
Ker je obtoženi Bitenc med svojim bivanjem v FLRJ spoznal, da (Nadaljevanje na strani 4)
Hajka na čarovnice v ZDA
ODLOMEK IZ KNJIGE REPORTAŽ IN ČLANKOV ....................O AMERIKI
Naj živi svobodni I. maj!
Danes praznuje delovno ljudstvo Jugoslavije I. Maj v popolni in resnični svobodi.
58 let je preteklo odkar je mednarodno delavstvo izbralo prvi maj kot svoj največji praznik borbe in dela. Glasnejše kot druge dni je delavstvo prvega maja zahtevalo svoje gospodarske in politične pravice v vseh kapitalističnih državah. Prvi maj je bil vedno borbeni praznik delavskega razreda. Na ta dan so delavci izvršili pregled svojih vrst, vzpodbujali eden drugega k enotnosti in solidarnosti, zavedajoč se, da je enotnost delavskega razreda eden najvažnejših pogojev za zmago nad vsemi zatiralci.
Razumljivo je, da je mednarodna reakcija vedno storila vse, da praznovanje prvega maja kolikor mogoče omeji ali pa celo popolnoma zabrani.
Tudi proti-ljudski režimi v bivši Jugoslaviji so se bali prvega maja, kot samega živega ognja. Pod prethjo najstrožjih kazni so bila na dan prvega maja prepovedana vsa večja zborovanja. Že teden pred prvim majem je bila vsa policija in vojaštvo v bivši Jugoslaviji v strogi pripravljenosti. Vsa javna poslopja, križišča, želežniš-ke predore itd. je zastražilo vojaštvo. Policija je besno lovila in zapirala vse vidnejše borce iz delavskih vrst. Toda kljub temu, da je izkoriščevalska manjšina imela vso oblast v svojih rokah, se je prvega maja tako bala, da je iz industrijskih centrov z družinami vred bežala na deželo.
Ker delavske množice na dan I. Maja vsled prepovedi zborovanj niso smele demonstrirati po mestih, so delavci organizirali izlete v naravo. Toda tudi tja so jim sledili policijski špijoni. Mnogokrat so po prvo-majski proslavi, ki so jo delavci organizirali v naravi, sledile aretacije in pretepanje zavednih delavcev in delavk.
Toda to zatiranje delavskega razreda ni buržoaziji prav nič pomagalo, pač pa je še bolj podžigalo borbeno razpoloženje zavednih delavcev in delavk. Krepko so si v dneh sužnosti segali v roke na dan 1. maja, njih oči so izražale ono, kar so globoko zakoreninjeno nosili v svojih srcih, česar pa največkrat niso smeli povedati na glas, a- to je — njihovo nezlomljivo vero, da bo prišel čas, ko bodo smeli praznovati . I. Maj prav tako svobodno, kakor delovno ljudstvo v bratski Sovjetski zvezi.
Ta vera se je uresničila. Ob praznovanju svobodnega I. maja obnavljajo spomine na trpljenja polno in borbeno preteklost delovnega ljudstva zato, ker je potrebno, da se posebno na ta veliki praznik dela spomnijo, koliko dragocenih žrtev je dalo življenje za njihovo svobodo in za svobodo vsega človeštva — posebno v letih narodnoosvobodilne borbe — pa tudi izato, da si vedno znova prikličejo v spomin, da ne bi danes svobodno praznovali 1. maja če si ne bi bili priborili ljudske oblasti, ki je največja in najdragocenejša pri-
terim ni kaj dodati. So resnične, katere bodo raspršile vsako skrb naših povratnikov, ki se bodo vrnili junija meseca z "Radnikom" v domovino, kanadski reakciji pa zamašile usta, ker sama ne more pokazati ali izjaviti kaj enakega o skrbi za priseljence v Kanado.
dobitev, katero je delovnemu ljudstvu prinesla zmaga narodno-osvo-bodilne borbe nad fašizmom.
Zmagali so — toda sedaj je treba to zmago utrditi, njene sadove zavarovati. Jugoslovansko delovno ljudstvo ne sme in ne bo nikoli več postalo predmet nebrzdanega izkoriščanja raznih kapitalističnih klik. Narodi Jugoslavije ne smejo in ne bodo nikoli več postali plen gnusnih narodnih izdajalcev.
Ali imajo v rokah vsa sredstva, da si lahko zavarujejo pridobitve narodno-osvobodilne borbe ? Da, imajo jih. Njihova industrija, ki je danes v pretežni večini državna, to se pravi splošno ljudska imovina, danes ni več sredstvo za povečanje bogastva nikoli sitih monopolističnih družb in kartelov, temveč je v rokah ljudske oblasti uspešno sredstvo ne samo za postopno izboljševanje gospodarskega položaja delovnih množic Jugoslavije, temveč tudi za stalno poveča-vanje obrambne sposobnosti nove Federativne Ljudske Republike Jugoslavije.
V obrambi pridobitev narodno osvobodilne borbe, je ljudstvo Jugoslavije vedno na straži. Tako tudi ob praznovanju svobodnega 1. maja ne zapira oči pred raznimi nevarnostmi in pravi:
"Tudi v svobodi je prvi maj za nas borbeni praznik! To imejmo pred očmi in ne dajmo še uspavati od raznih škodljivih govoric, ki bi nam rade natvezile, da se nahajamo že v popolnem normalnem stanju. Mi se moramo zavedati, da nam bodo sovražniki delovnega ljudstva v eni ali drugi obliki še vedno poskušali škodovati.
"Bodimo budni, oprezni in premišljeni, ne dopustimo nikomur, da bi nas oviral v izgradnji naše države — države delovnega ljudstva. Skrbimo za to, da bomo čimbolj izpopolnili naše politično in strokovno znanje; to znanje nam je nujno potrebno, če hočemo kot svobodni državljani uspešno sodelovati v izgradnji in utrjevanju naše države!" tako pravijo naši bratje in sestre v domovini na dan praznovanja svobodnega Prvega maja. Delavcev vsega sveta in še posebno naših jugoslovanskih izseljencev pa je dolžnost, da z isto budnostjo varujemo njihove pridobitve, ker njihovi uspehi so naši uspehi, njihova varnost je naša varnost.
Kar so pri njih samo še spomini, je tukaj kruta realnost. Mi ne praznujemo letošnjega 1. maja v svobodi. Vrši se vsepovsod proti-delavska gonja, v parlamentu se sprejemajo protidelavski zakoni, razbijajo se delavske unije, zatira splošno delavsko gibanje, in monopolistični, kartelski vojni hujskači hujskajo na novo vojno — atomsko vojno.
Ob praznovanju prvega maja utrdimo našo vero do nezlomljivo-sti, da bomo tudi mi nekoč praznovali Prvi maj v svobodi in da dosežemo to, razkrinkujmo vojne hujskače, borimo se za civilne svobodščine, za delavske pravice, za demokracijo in pravični mir po vsem svetu in vzkliknimo skupaj z onimi, ki praznujejo mednarodni delavski praznik Prvi maj v svobodi:
Naj živi Prvi Maj, veliki praznik delovnega ljudstva vsega sveta!
ŠIME BALEN
(Nadaljevanje)
Stem je prav za prav delavstvu vzeta pravica do stavke. Prepovedana so pogajanja med več sindikati iste vrste in več podjetji iste vrste. S tem je onemogočen enoten nastop sindikalnih organizacij. Po Taft-Hartleyevem zakonu delavci niso dolžni biti člani sindikatov — s čimer je omogočeno ustanavljanje tako imenovanih kom-Ranijskih sindikatov, sindikatov pod kontrolo delodajalcev. Krona vsega pa je končno to, da imajo delodajalci pravico zahtevati od sindikatov povračilo škode, ki bi nastala, če bi sindikati ne izpolnjevali tega zakona.
Taft in Hartley, po katerih je dobil ta zakon ime, sta ga samo predložila Kongresu. Dejansko je bil zakon skovan v Wall Streetu. Pisali so ga advokati finančnih mogotcev. Znani ameriški publicist George Saldes navaja v svoji knjigi "Tisoč Američanov" imena teh advokatov; Theodor R. Eserman kot zastopnik korporacije Crysler, Mac Jons, ki je povezan z Rock-fellerjem, Jerry Morgan, William Engles in drugi.
Prvi udarci so bili naperjeni proti sindikalnim fukcionarjem tujega porekla — ne glede na to, da so "naturalizirani", da so ameriški državljani. S posebno naslado je začela reakcija hajko proti 'tujcem", ki so po poreklu iz dežel ljudske demokracije. Takoj so med drugim aretirali predsednika sindikata prometnih delavcev Johna Santa, ki je doma iz Rumunije. Santo se je boril med vojno štiri leta kot ameriški vojak. Od vojakov je prinesel zelo dobre ocene. Toda vse to ni nič pomagalo. Bivši komunist Luis Budenz je ugotovil, da je bil Santo pred vojno član Komunistične partije. To zadostuje za preganjanje, aretacijo in izgon. Aretiran je bil tudi Stew Miller, ki ga posebno obremenjuje dejstvo, da je doma iz češkoslovaške, nadalje Mihael J. Obermeyer, predsednik sindikata hotelskih uslužbencev, in mnogi drugi. V tej hajki na "čarovnice" je morda v sindikatih najznačilnejši primer Karla Margarija. Margari se je boril med vojno kot ameriški vojak. Bil je večkrat pohvaljen. Ko je bil pri vojakih, ga je neki vohun ovadil, da je član Komunistične partije. Preiskava je pokazala, da je ovadba lažna. Po vojni je delal Margari kot državni nameščenec. Jeseni 1945 je službo odpovedal. Delati je začel za sindikate. Za sindikat delavcev električne industrije SIO je posnel film, v katerem je prikazal, kako monopoli, zlasti Morganova korporacija "General Electric", izkorišča delavce. Film je imel med delavstvom velikanski uspeh. Finančni monopolisti so takoj vpregli tisk, ki je začel napadati film kot komunistično propagando. Minister za pravosodje je znova naperil med vojno sproženo obtožbo proti Margariju. Brez slehernih dokazov so Margarija obsodili na leto dni ječe. Obsodba Karla Margarija naj bi za-strašila druge. Sam glavni tožilec Thomas Clark je izjavil spričo njegove obsodbe: "če ima ministrstvo za pravosodje dovolj evidence, da zasleduje take razdiralne elemente, kakor je Margari, bo vedno ravnalo tako naglo in učinkovito, kakor je storilo v njegovem primeru."
V obrazložitvi svojega protide-lavskega zakona v Kongresu je rekel senator Taft, da bodo morali dati vsi sindikalni funkcionarji izjavo, da niso komunisti." Kdor bi dal neresnično izjavo, bo obsojen kakor Margari."
V
Ni pa ostalo samo pri Komunistični partiji in sindikatih. Ko so opravili z njimi, so organizirali hajko na uradništvo. 21. marca 1947 je podpisal prezident ZDA Harry S. Truman zloglasno uredbo št. 9835, tako imenovani "Lo-yalty Act", ki določa preverjanje lojalnosti za vsakega nameščenca vlade in njenih organov. Po tem zakonu naj bi FBI preverila nad 2,000.000 nameščencev. Vsak nameščenec mora dati izjavo, ali je član ali simpatizer Komunistične partije, še več, povedati mora, ali so med njegovimi prijatelji ali znan ci simpatizerji Partije ali kake druge "sumljive" organizacije. Vsak uradnik mora dati odtise vseh petih prstov na poseben karton, ki ga hranijo v arhivu FBI. "Loyalty Act" je že uveljavljen. Mnoge uradnike so že odpustili iz službe. Mnoge druge čaka ista usoda. Zadostuje, da kdo koga ovadi, pa že zadenejo ovadenega določbe te uredbe. Vsekakor je zanimivo dejstvo, da je izšel "Loyalty Act" potem, ko je trgovska zbornica v svoji brošu-
(r
ri "Komunisti v vladi" zahtevala, naj "očistijo" vladne organe "komunistov".
Po vzorcu "Loyalty Act" svojega prezidenta Trumana vlade posameznih držav in celo oblasti posameznih mest že pripravljajo podobne zakone in uredbe o svojih nameščencih. Tako bo "Loyalty Act" zajel nove milijone ameriških državljanov in bo močno orožje v splošni hajki na "čarovnice".
HJKA NA PROTIFAŠISTE: PRIMER ZDRUŽENEGA ODBORA ZA POMOČ PROTIFAŠISTIČNIM BEGUNCEM
Hajka na "čarovnice" se je razširila od komunistov, sindikatov in državnih nameščencev na širše sloje prebivalstva, zlasti na ugled-nejše protifašiste in protifašistične organizacije.
Že več let deluje v ZDA "Združeni odbor za pomoč protifašističnim beguncem". V odboru so mnogi zelo ugledni ameriški javni delavci. Med njimi je tudi eden najbolj znanih književnikov Howard Fast, dalje sloveči ameriški kirug Eduard Barski. Odbor ima zelo human cilj; gospodarsko pomagati španskim, nemškim, italijanskim in drugim protifašističnim beguncem. Tu ni nič revolucionarnega. Sam človeški, plemenit, pošten cilj. Nič protiameriškega. Tem manj, ker delujejo v Ameriki razne organizacije za podpiranje Francove Španije, četnikov, poljskih izdajalcev itd. Toda vse te organizacije Thomasu niso prav nič v napoto. Nasprotno, deležne so njegove močne zaščite. Toda Odboru je v napoto odbor, ki podpira žrtve fašizma, žrtve sovražnikov Amerike. In Rankin in Thomas sta sklenila uničiti ta protifašistični odbor. Zahtevala sta pregled finančnega delovanja odbora in seznam ljudi, ki v njem delajo ali ga gmotno podpirajo. Odbor je to odklonil z utemeljitvijo, da da vsako leto knjige v pregled organov finančnega ministrstva. Prav tako je odklonil, da bi dal na razpolago seznam ljudi, ki ga podpirajo. Mnogi izmed njih so na Portugalskem, nekateri v Francovi Španiji. Dati Rankin-Tomasovemu odboru ta seznam, bi pomenilo, izdati te ljudi in jih izročiti na milost in nemilost Francu.
Po svoji stereotipni formuli "nepokorščine Kongresu" je Odbor obtožil protifašistični odbor. V juliju 1947 se je vršila sodna obravnava. 11 članov odbora, ki so dosledno vztrajali na svojem stališču, je bilo obsojenih na 3 do 6 mesecev zapora in po 500 dolarjev denarne globe. Pet, šest članov, ki so se uklonili, so oprostili. Obsojeni so bili: zdravnik Eduard K. Barski, književnik Howard Fast, zdravnik Luis Milden, profesor na newyors-ki univerzi Richard Bradley, zdravnik Jakov Ovvslander, delavec Chariot Stern, delavec James Lustig, advokat Ruth Lider, advokat Harry Justich, trgovec Manuel Magdana in hišnica Midge Hodorov.
Povampirjeni monopolistični tisk je ploskal obsodbi. Ameriška inteligenca in delavstvo sta ogorčeno reagirala. Medtem ko v ameriški demokraciji tako preganjajo protifašistične borce, se fašistični ko-laboranti kakor Schuschnigg, Maček in Bor-Komarowski ne samo nemoteno sprehajajo po Ameriki, marveč uživajo vso podporo ljudi na najvišjih položajih ZDA.
Gerhard Eisler je znan nemški protifašist. Umaknil se je iz Nemčije pred Hitlerjevim terorjem. Boril se je kot prostovoljec v Španiji na strani republikancev. Po končani španski vojni se je zatekel v Francijo. V začetku druge svetovne vojne, leta 1939, ga je francoska vlada aretirala in skupaj z mnogimi protifašisti vrgla v koncentracijsko taborišče Verneuil. Ko so Nemci po izdajstvu francoskih minchenovcev okupirali Francijo, je povabila mehiška vlada bivšega predsednika Pardenasa mnoge nemške protifašiste v Mehiko. Med njimi je bil tudi Eisler. Med potjo v Mehiko je holandska mornarica zaplenila ladjo in jo odpeljala v Trinidad. Iz Trinidada ni neposredne pomorske zveze z Mehiko. Pot vodi prek ZDA. Po dolgem pregovarjanju so dale ameriške oblasti tem emigrantom tranzitne vizume za Mehiko. Na poti iz Trinidada v Mehiko so ameriške oblasti v New Yorku zadržale nemške in avstrijske emigrante, drugim pa so dovolile nadaljevati pot. Tako so zadržali v New Yorku tudi Eislerja. Zaprt je bil dva in pol meseca, potem pa so mu dali vizum za začasno bivanje v ZDA.
Konvencija za združenje treh bratskih Zvez se bo vršila 28. in 29 maja
Toronto: — Glavno tajništvo treh bratskih Zvez, — Zveze kanadskih Slovencev, Saveza Kanadskih Hrvatov in Saveza Kanadskih Srbov razglaša konvencijo kot sledi:
"V sporazumu odločb treh Gl. izvr šnih odborov Zvez, Zveza Kanadskih Slovencev, Saveza Kanadskih Srbov, Saveza Kanadskih Hrvatov in po želji velike večine članstva se bo konvencija treh Dratskih Zvez vršila 28. in 29. maja t.l. v To-ronti.
"Razlog za sklicanje konvencije je vprašanje združitve treh bratskih Zvez v eno organizacijo.
Vsi lokalni odseki; — slovenski, hrvatski, srbski in druga kulturno-prosvetna društva jugoslovanskih izseljencev naj vsaka posebno na svojih sejah izbirajo svoje delegate v sledečem redu:
"Lokalni odseki do 50 članov naj izvolijo po enega delegata, odseki nad 50 članov pa naj izvolijo po dva delegata.
"V naselbinah, kjer je združuje treh bratskih zvez že izvedeno je potrebno, da imajo odseki še enkrat posebne seje to je; Slovenci posebno, Hrvati posebno in Srbi posebno —- tako, da se omogoči vsakemu posameznemu odseku izvoliti delegata napram gornjemu redu.
"Potne stroške za vsakega delegata do Toronte in nazaj v nasel-
bine plača vsak odsek svojemu izvoljenemu delegatu. Stanovanje v Toronti, kakor tudi dnevnice od pet dolarjev dnevno bodo izplačane iz glavne blagajne Zveze.
"Odseki Zvez v Toronti bodo preskrbeli stanovanja in vse kar je potrebno v zvezi s pripravami konvencije.
"Glavni tajniki Zveznih organizacij bodo v zvezi z gornjimi odločbami skupnega tajništva poslali svojim odsekom podrobna navodila, ki se tičejo konvencije.
V času do konvencije se priporoča množična ¡zborovanja, seje in predavanja, kjer bi imelo celokupno članstvo priložnost izraziti svoje mišljenje o združenju naših zvez v eno organizacijo. Ako članstvo posameznih odsekov vidi za potrebno, lahko povabi kakega vodilnega tovariša iz glavnega urada, da predava na zborovanju ali seji.
"Upamo, da bo gori navedenem razglasu članstvo posvetilo največjo pozornost in da nas bodo tajniki odsekov obvestili o vseh zaključkih, številu izvoljenih delegatov in imenih, kakor tudi z priporočili, ki so v zvezi s konvencijo. Od vsakega odseka se pričakuje poročilo po vsebini te okrožnice.
Za gl. tajništvo:
M. Kružič, J. Šerjak, I. štimac
M. Grubič.
"ne bojimo se zandarjev" 1. maj 1938 v sloveniji
Na proslavi zbrali 86 dol. za otroke v Jugoslaviji
Val d'Or: — Lokalni Svet Kanadskih Južnih Slovanov, je 4 aprila z množičnem sborovanjem proslavil 27 marec, narodni praznik nove Jugoslavije.
Na tem sestanku je govoril I. štimac, glavni tajnik Saveza Kanadskih Hrvatov. V svojem govoru je objasnil narodno ustajo 27, marca leta 1941, proti Cvetkovič — Mačekove vlade, katera je podpisala pogodbo na Dunaju z fašistično Nemčijo. Pojasnil je hrabro štiriletno borbo naših narodov v Narodni Osvobodilni vojski, njen potek ter o sedanji obnovi domovine. Prikazal je v pravi luči ustaško Mačekove, četniške in domobranske sluge kot najčrnejša reakcija, ki še vedno verno služi svoje propale gospodarje in še sedaj naseda na strupeno — lažno propagando ki jo razširjajo proti nove Jugoslavije in našega narodnega gibanja v Kanadi.
Na tem sestanku je v imenu Slovencev oddržal kratek govor tudi Jože Šerjak, Gl. tajnik Zveze Kanadskih Slovencev, ki se je istočasno nahajal na turneji v severni Ontariji in Quebecu. Objasnil je zakaj reakcija straši pošteno delavstvo in kaj je njen namen s tem doseči, zakaj je vsa propaganda obrnjena proti Slovanskemu ljudstvu in njihovim voditeljem. Naglasil je tudi trdno stališče borbe jugoslovanskih narodov, katera edino je rešila narode v Jugoslaviji od nadaljnega iskoriščevanja tujega kapitalizma.
Obisk bi bil lahko veliko večji na proslavi tega zgodovinskega dneva, ali kriva je bila temu strupena propaganda proti našemu naprednemu gibanju, z komunističnim strašilom ter agitacija proti rudarskem sindikalnem gibanju. Lokalni tisk, kateri zastopa interese lastnikov zlatih rudnikov, mestna društva in drugi reakcijonarni krogi že nekoliko tednov vodijo kampanjo proti vsemu kar je naprednega. Cilj te proti narodne kampanje je, da v prvi vrsti razbije rudarske unije z izgovorom, da so one vodjene po komunističnih voditeljih in predstavljajo komunizem. Z razbitjem teh unij bi si lastniki rudnikov zagotovili večje profite, potem pa tudi da zastrašijo priseljence da pozabijo o splošnem delu svojih narodnih organizacij.
Ravno v tem času, ko reakcija poskuša odpravili civilne svobod-ščine, moramo strniti svoje vrste kar je največ mogoče. Organizirani v svoje delavske organizacije bomo gospodi lažje dali odpor, katere cilj je, uničiti rudarske unije, napredno gibanje priseljencev, ki se skupno bori za boljše delavske plače in večje pravice. To bi morala biti dolžnost vsakega poštenega rudarja.
Z proslave je bil poslan tudi protest tajniku Združenih Narodov, Mr. Trigvi Lie, v katerem se zahteva, da vprašanje Trsta naj se reši samo v sporazumu z jugoslovanskimi in italijanskimi narodi bres vmešavanja zapadnih sil.
tanjek apeliral za denarno pomoč otrokom padlih borcev v Osvobodilni fronti za časa osvobojenja rodne domovine. Na apel tovariša se je zbralo $86.00. Prispevali so sledeči:
Po, $10.00; Frank Franja Oreškovič.
Petanjak in
Po, $5.00; Franja Jamičič, Ivan Gardin, Martin Naglic, Ilija Tur-kalj, Marko Ferderber in Joskan Prpič.
Po, $4.00. Andy Bezuk.
Po, $2.00. Rudy Lovšin, John Kebe, John Subašič, Tilka Lovšin, Frank Japunčič, Andy Kovač, Peter šterk, (3), Peter Frankovič, Josip Rauh, Jovo Meničan, Jure Zalovič, Paul Hečimovič, Nikola Tomljanovič, Tome Ugarkovič in Stjepan Ljubanovič.
Po, $J štimac.
.00; George Prpič in Ivan
Prispevateljem se najlepše zahvaljuje lokalni Svet K.J.S.
P. Hečimovič, tajnik.
TRAKTORJI ORJEJO PODNEVI IN PONOČI
IZ SLOVENIJE
Na koncu proslave je tov. F. Pe- ljeni kadri.
Pomladansko oranje, ki bo v Sloveniji trajalo do 30. maja, je zdaj v največjem razmahu. Doslej so traktorji preorali že toliko zemlje, da je izpolnjenega 35% predvidne-ga plana. Treba pa bo pohiteti, da bodo pravočasno izvršena vsa naročila. Zato orjejo na nekaterih področjih traktorji podnevi in ponoči.
Ustroj v Murski Soboti, kjer so zemljišča najbolj primerna za strojno oranje, je doslej izpolnil že 55% plana in tako prekosil celo Ustroj v Ajdovščini, ki je začel orati mnogo prej in je doslej dosegel 52% plana. Ustroj v Ljubljani je doslej izpolnil 42% plana, preoral je s traktorji predvsem parcele industrijskih ekonomij in državnih posestev.
Manj uspešno se razvija strojno oranje v okrajih, kjer prevladujejo majhne kmetije in kjer so pogodbe sklenjene večjidel za majhne parcele, ki so poleg tega pogosto med seboj precej oddaljene. Pri takem oranju traktorji izgubljajo precej časa. Tako je Ustroj v Celju doslej izpolnil 29%, a Ustroj v Brežicah 30% svojega plana. Prav tolikšen odstotek plana je doslej dosegel Ustroj v Mariboru, kjer je več državnih posestev, ki so svoja zemljišča preorala z lastnimi traktorji. Ustroj v Novem mestu v katerega področje spadata tudi Belo Krajina in Kočevje pa je rosegel doslej 31% plana.
V splošnem je kakovost traktorskega oranja letos boljša od lanske, ker so strokovno bolj usposob-
Že v začetku aprila smo v tovarni začeli delati načrte, kam bomo šli 1. maja in s katerimi tovarnami ga bomo skupaj proslavili. Ta je predlagal, da bi šli na Sv. Katarino, drugi na Toško čelo, tretji na šmarno goro, četrti na Rašico. Predlogov je bilo nešteto. Naša tovarna je zadnja leta vedno dostojno proslavila delavski praznik in prav tako smo hoteli tudi to leto. S kolektivno pogodbo, ki je bila sklenjena z lastnikom podjetja po veliki tekstilni stavki 1937. leta so si delavci in delavke med drugim priborili tudi to, da se je 1. maja ustavilo vsako delo v tovarni.
Partijska celina v tovarni je izdelala načrt za proslavo 1. maja. Treba je bilo nabrati denar, da bomo lahko kupili nafto za kresove, rakete, rdeči papir za zastave in druge potrebne stvari. Razdelili smo si delo: ti tovariši bodo na predvečer 1. maja zažgali kresove, drugi bodo potrosili ceste z listki, na katerih bodo napisana prvomajska gesla, tretji' bodo razobesili zastave itd. Vsak od določenih tovarišev se je obvezal, da bo sam zbral sredstva za tisto delo, katero je prevzel.
Ob sobotah ko je uradnica razdelila plačo, so delavci in delavke prihajali k svojim zaupnikom in mu poleg članarine za sindikat dajali o^l svoje mizerne plače tudi prispevke za prvi maj. S Stem denarjem in tistim, ki smo ga nabrali pri znancih in prijateljih kateri so simpatizirali z nami, smo
nakupili vse kar smo potrebovali. Na stanovanjih tovarišev, ki jih policija ni še imela v svojih črnih bukvah, smo imeli skrito nafto, rakete, papir. Po končanem šihtu smo se izbrali pri njih, delali zastave in pisali listke.
Delati smo morali tajno, policija je vohala. Predaprilska Jugoslavija je sovražila zavedne delavce; kakor je sovražila vse, kar je bilo naprednega, vse, ki so hoteli svobodno in človeka dostojno življenje. In ker so bili prav delavci tisti, ki so se najbolj dosledno in neuklonljivo borili za svoje pravice, zato jih je tudi najbolj zapirala in preganjala.
Na delavskih shodih in zborovanjih so policijski agentje zabranje-vali govornikom vsako besedo, ki je bila le malce revolucijonarna. Spominjam se primera, ko je policijski uradnik surovo prekinil občni zbor delavskega kulturnega društva "Vzajemnost", ker je govornik omenil ime Karla Marksa.
Vsepovsod je stara Jugoslavija s pomočjo svoje policije, žandarme-rije, ovaduhov in špijonov skušala preprečiti vsakršno druževanje delavcev, hotela jih je popolnoma razbiti, Toda delavski razred je imel svojo komunistično partijo, ki ga je vodila, ga vzgajala in mu pomagala preko vseh zaprek, ga pripravlja in pripravila za veliko nalogo, ki jo je prevzel leta 1941. in tudi za naloge, ki so mu naložene danes.
Čeprav so bile na predvečer 1. maja ceste zastražene in so žan-darji lazili po hribih, kjer so sumili, da bodo goreli kresovi, so bili ob osmih zvečer vsi vrhovi, ki obkrožajo ljubljansko kotlino ovenčani z ognjenim zubljem. Na Sv. Katarini je zagorel prvi kres. To je bil znak. Za njim so zasvetili drugi. Tabor, hrib nad črnuškim mostom je stal temen. Cel kup žan-darjev se je bil natepel na vrhu in na mostu pod njim. Toda tovariša Cene in Ravbar — oba sta padla v partizanih — nista popustila. Skrita sta čakala ugodne prilike. Ob 10. uri zvečer je žandar-jem pred nosom švignil plamen v noč. čeprav so se trudili, da bi ga pogasili, jim dokaj časa ni uspelo. Nafta je gorela z visokim, svetlim plamenom, ki se je videl daleč na okoli, med tem, ko so kresovi po drugih hribih že polagoma pojemali. . .
1. maja je bilo krasno sončno jutro. Zbrali smo se v Straži, kakor se imenuje hrib, po katerem se med mogočnimi drevesi vije cesta od črnuškega mostu do Gamelj in še naprej. Sestali smo se delavci in delavke Saturnusa, Unitasa, Avtomontaže in iz Eiflerjeve tekstilne tovarne, da na Rašici skupno proslavimo 1. maj. Mnogi so se pripeljali s kolesi, okrašenimi s cvetjem in zastavicami, mnogi so prišli peš. Tovarišice so imele na glavah ali okrog vratu rdeče rute. Skupina za skupino se je pomikala, kolesarji naprej, pešči zadaj. V jasno jutro so donele delavske pesmi, odmevali so zvoki harmonike, zvenel je smeh.
Rašico so požgali Nemci 1941. leta, "danes se po težkih letih obnavlja; takrat je bila prijazna vasica, precej visoko v hribu. Harmonikaši so zaigrali poskočne plese. Komur se je ljubilo je šel plesat, drugi so se zbrali v gručah in govorili. . . O čem naj bi govorili ?. . ., če ne o svojih teža-
vah, o delu v tovarnah, kar jih je vse privedlo do razmišljanja o političnem položaju in o bodočnosti. Pevci so stopili v krog in ubrano so se razlegale udarne pesmi. Najbolj je vžgala sovjetska "Pesem o domovini". Sleherni je čutil, da je član družine žuljev in da je ta družina velika sila.
Izza ovinka so se prikazali žan-darji in se namerili proti nam. Grozeče so si popravljali puške na ramah. Še močneje je zadonela: "Bratje, le k soncu, k svobodi"! — Na koncu pesmi so se dvignile v zrak pesti. Žandarji so se vznemirili.
"Nobenih neumnosti! Pesti dol! Upornik!" so sikali. "Kdo je organizator? Kdo odgovarja za vse to?"
"Mi vsi!" je bil odgovor iz stoterih grl. "Ne bojimo se žandar-jev! Naš praznik je danes!" — Spet je izaorila pesem; "Delavski pozdrav'. Uporno in iz duše smo ponavljali refren:
"Čast svobodi zlati bod"! . . svobodi bod'!"
"Tako, zdaj smo jim pokazali! Ker se imamo pogovoriti še marsikaj, kar ni za žandarska ušesa, zato se tekom pol ure razkropimo in se dobimo na Dobenu." Neopazno in tiho se je širila vest od enega do drugega.
Drug za drugim smo se izgubljali v hosti na vse strani. Žandarji so naenkrat ostali sami in niso vedeli ne kod ne kam.
Mi smo se zbrali na Dobenu. Posedli smo se po mehki travi in se razgovarjali. Kmalu smo bili spet vsi skupaj. Dobra volja je še bolj narasla. Videli smo. Da glavni in najvažnejši del današnjega praznovanja pride zdaj, ko nas ne bo nihče motil.
Tovariš Tone, kovinar je vstal in s svojim prijaznim nasmehom povabil oddaljenješe tovariše, naj sedejo bližje. — "Tale sodrug", pokazal je na tovariša, ki je sedel poleg njega v travi, — "nam bo najprej govoril. Potem se bomo pogovorili, o vsem, kar nam leži na srcu." — Spet se nam je nasmeh-
nil. Tako prisrčen, topel in živ nasmeh je imel Tone, nasmeh, kateremu zaupaš. Iz njega je dihala moč, poštenje se mu je bralo na obrazu. Bil je pravi tip zavednega proletarca; borben, neuklonljiv, iskren, predan stvari delavskega razreda z vsem srcem. Pozneje, čez leta, ko je padel Nemcem v roke, je dokazal, da je bil res vreden tistega zaupanja in spoštovanja, ki smo ga vsi gojili do njega. Tovariš Tone je živ, se je vrnil iz Nemčije in zdaj neumorno dela v sindikatih.
Tovariš, o katerem je Tone povedal, da bo govoril, se je dvignil; "Leskošek! Leskošek!" je završalo. Vsi smo ga poznali. Vedeli smo, da je to naš delavski voditelj. Vedeli smo, da se že dolga leta bori nepomirljivo in vztrajno za delavske pravice. Preprosto in domače, a vendar odločno in jasno je postavljal besede. Vsi smo strmeli vanj in ga pazljivo poslušali. Govoril je o moči organiziranega delavskega razreda, poudarjal je enotnost in solidarnost delavskega razreda. Govoril je o Sovjetski zvezi, kjer delavci in ž njimi kmetje in delovna inteligenca živijo svobodno življenje. "Tam delo ni tlaka, tam je delo cenjeno in spoštovano. Nekoč pa bo prišel čas, ko 1. maj ne bomo več praznovali po hostah, ne bo se treba umikati pred žandarji in policaji.
"Praznovali bomo javno. To bo velik praznik."
Kako so vžgale njegove besede. Delavci so se zganili, začeli so vstajati. Vsi so čutili, da imajo marsikaj povedati. Z okornimi preprostimi stavki so govorili o svojem delu in o svojih težavah. Iz vsega tega je rasla ena sama misel: — Združiti se. Toda ne združiti v različne skupine in vleči vsak na svojo stran. Žulji niso različni, zato tudi ni treba, da bi bile organizacije različne.
Sonce se je že nagibalo na za-pad. S pesmijo na ustih smo odhajali. Tam v Straži smo se ustavili. Bilo je že tema. Še enkrat smo za peli. . .
Našim rojakom tovarišem in tovarišicam v Kanadi
PRVOMAJSKA
Pesem nam je v srce padla, v srce padla
nam prinesla nove sanje, nove sanje:
pesem srpa, pesem kladva v lepe dneve pomladanje,
pesem, pesem srpa, pesem kladva.
Naša njiva vsa je zlata, vsa je zlata,
naše je železo belo, vse je belo:
čaka žetev nas klasata, kladvo nam bo vroče pelo,
žetev, žetev čaka nas klasata.
To je naša mlada, zdrava, mlada, zdrava pesem bratstvu vsega syeta, vsega sveta: pesem vsemu svetu prava, maja prvega zapeta, vsem, vsemu svetu pesem prava.
Oton Zupančič
Zapisnik izvanredne se]e VPZ Bled
Seja se je vršila dne 15. februarja 1948 na 89 Wood St.
Začetek ob 10. uri dopoldne; odsoten A. Lavrič.
Čitanje zapisnika redne seje z dne 18. januarja. Zapisnik sprejet z malo pripombo, da se popravi naslov bolniškega nadzornika, ki naj se glasi: J. Makše Box 69, Chaput Hughes, Ont;
Temu je sledilo odobrenje bolniške podpore, za člana bivšega odseka št. 5. Zaključilo se je, da se šteje dan zdravniškega obiska na prijavni karti, bolniško izkaznico pa se mu pošlje nazaj, da jo njegov zdravnik popravi. Isto velja tudi za odsek št. 6, da se izplača podpora po točki pravil št. 23.
V Zvezo je bil sprejet nov član J. Lovšin in sicer v odsek št. 13.
Nadalje se je zaključilo, da se izdela lestvica za izplačevanje bolniških podpor, katera naj bi bila predložena na prihodnji Konvenciji-
Zaključek seje je bil ob 12 uri.
Drugi sestanek Gl. odbora se je vršil 13. marca na isten» prostoru v svrho sprejemanja novih članov pristoplih v kampanji. To so: J. Gornik, odsek št. 11, M. Hočevar, odsek št. 12.
Člani prestopli iz mladinskega odelka v odrasli odsek; Mary Grebene, odsek št. 14, Frank Grebene, odsek št. 14 in L. Žagar, odsek št. 14. Vsi so bili sprejeti enoglasno.
REDNA SEJA VPZ BLED
Seja se je vršila dne 11. aprila na 89 Wood St., ki se je začela ob 9.30 dopoldne. Prisotnih je bilo osem Gl. odbornikov.
Gl. tajnik je poročal, da je VPZ Bled štela koncem marca, — 444 članov in članic. V tem poročilu ni bilo vključeno mladinsko poročilo, ker ni bila sprejeta do tega časa članarina od vseh odsekov za leto
-K1948.
Odstopli člani; J. Sečan in M. Sečan, odsek št 2. M. Keserich, odsek št. 3, J. Mihelič, odsek št. 11. Umrli člani: I. škrabec, odsek št. 11.
Finančno poročilo blagajnika:
Bilanca 1. januarja 1948 je bila $18.059.57.
Dohodki, prvo četrtletje; prejeli članarine, mladina všteta:
Od	pdseka	št.	1,	$619.00
11	a	št.	2,	438.32
11	a	št.	3,	527.00
11	ti	št.	4,	188.65
11	11	št.	6,	85.50
.11	tt	št.	7,	139.50
11	11	št.	9,	168.00
11	tt	št.	10,	47.00
11	ti	št.	11,	232.58
11	ti	št.	12,	368.20
11	it	št.	co i—i	226.00
11	ti	št.	14,	238.46
11	it	št.	15,	60.00
Ob času Drugega kongresa Ljudske fronte Srbije so naši povratniki, kateri se nahajajo v Beogradu, imeli skupni sestanek 21. marca. Na tem sestanku so se povratniki obvezali da se bodo udeleženi i prostovoljnih del izgradnje in olep-šanja Beograda. Ob tej priliki so oni naslovili dolnje pismo Edinosti, Novostim in Srbskemu Glasniku v katerem pozdravljajo vse naše izseljence v Kanadi in s ponosom imenujejo dva od proglašenih udarnikov od naših povratnikov — Petka Dmitroviča in Luko šalino-viča.
Njihovo pismo se glasi: Beograd, 21. marca. Dragi tovariši in tovarišice!
"Z našega prvega sestanka povratnikov iz Kanade, kateri se nahajamo v Beogradu in kateri smo se danes po veliki manifestaciji sestali skupaj, smo se odločili, da se vam kolektivno oglasimo in vas pozdravimo.
"Danes se tukaj vrši manifestacija dela, ki je prirejena na čast drugemu kongresu Ljudske fronte Srbije, a v korist cele naše domovine in vseh naših narodov. To so bile manifestacije začetka prostovoljnega dela za to leto pri izgradnji in olepšavanju naše prestolnice — Beograda, pri grajenju stanovanjskih hiš, ulic, sajenju dreves, - olepšavanju in čiščenju parkov, gradnji igrališč, pri izgradnji in izboljšanju mestnega prometa itd.
"Na teh manifestacijah smo uče-stvovali tudi mi in se bomo udeležili del katera so gori omenjena. Naša domovina se v resnici naglo gradi. V tej izgradnji se udejstvu-jejo vsi delavci naše domovine, ves delovni narod. Iz vsega kar smo do danes videli v domovini, od kar smo se povrnili, smo si pridobili neomajano zaupanje, da bo naš Petletni plan; tovarne, električne centrale, pota, želežniške proge, kanali, mesta, vasf, šole bolnice, zadružni domovi in še mnogo drugih objektov — izpolnjen s popolnim uspehom. Moglo bi se navesti več sto primerov iz cele naše države kateri dokazujejo to, ali mi vam navajamo samo nekatere, ki smo jih vzeli iz rezultata in obvez Ljudske fronte Beograda.
"V delovne brigade Ljudske fronte Beograda je stopilo do sedaj nad 30.000 frontovcev in fron-tovk. V to število ni všteta- mladina, ker ima ona svoje posebne naloge. Ljudska fronta Beograda je dala lansko leto 1,500.000 delovnih ur. To leto se je obvezala, da bo dala 4,500.000 delovnih ur. Posledice prostovoljnega dela lanskega leta se vidijo na vse strani. Nekoliko velikih in važnih tovaren, katere je naš narod izgradil v prvem letu Petletke — že davno delajo.
s Zgrajenih je mnogo stavb, raširjen in izboljšan promet itd. Ti uspehi so vidni za vsakega. Uspehi tega leta bodo za nekoliko krat večji in vidnejši. Tako delo se pa ne vrši samo v Beogradu temveč po vseh vaseh in mestih v celi državi.
"Poleg splošnih del v izpolnjava-nju Petletke, se bo to leto zgradilo tisoče zadružnih domov po vaseh naše države, domov kulture. Ta dela so že v polnem teku. V aprilu se bodo začela dela na izgradnji novega Beograda in auto-cesta "Bratstvo in Edinstvo", na katero odhajajo prve mladinske brigade. Ta cesta, za kateVo je dal idejo in predlog maršal Tito, bo vezala ne samo Beograd-Zagreb, ampak bo podaljšana do Ljubljane. Ona bo vezala mnogo naših mest in stotine naših vasi. Mreža naših novih Auto-cest, bo povezana z mednarodnimi cestami preko Novega Sada na Budimpešto, preko Ljubljane v Srednjo Evropo, na jug preko Niša v Bolgarijo in na vzhod preko Bukarešta v Sovjetsko zvezo. „
"To je, tovariši in tovarišice nekoliko primerov, kateri pričajo, kako nova Titova Jugoslavija planira in gradi objekte, kateri se bodo kmalu uvrstili v red najnaprednejših držav na svetu, — kako planira in gradi novo in lepše življenje vsem našim narodom. Mi smo srečni ker se je nam nudila mogočnost, da se moremo udeležiti tega velikega dela v naši prvi Petletki. S ponosom in zadovoljstvom vam moremo imenovati dva naša tovariša povratnika, ki sta dobila veliko čast in bila proglašena za udarnika, to sta; Peko Dmitrovič in Luka šalinovič, a cela vrsta drugih je pohvaljena in nagrajena, ker so delali požrtvovalno v raznih panogah industrije.
"Naravno je, da je tukaj še nekaj potežkoč, katere so posledice in dedščina stare neljudske Jugoslavije. Ali te težkoče se hitro odstra-njajo. Naše tovarne in naše gospodarstvo v splošnem že mnogo več dajejo svojemu narodu, kakor so dajale v stari Jugoslaviji. Naša proizvodnja je daleč prekoračila predvojno proizvodnjo in je začela vedno bolj oskrbovati potrebe ljudstva. O tem najbolje pričajo nedavne zakonske odredbe o Vezanih cenah in zajamčeni oskrbi. Te nove odredbe, katere pomenijo več blaga in vsega, so bile mogoče vsled požrtvovalnega dela naših delovnih ljudi in resničnega državnega vodstva na čelu z maršalom Titom.
"Na koncu nam dovolite, da izrazimo zadovoljstvo in da pozdravimo idejo združenja .treh bratskih Zvez in časopisja v eno zvezo in eden časopis o čemer smo čitali v časopisih katere nam pošiljate.
Odbor
V Toronti je naraslo število Slovencev
V zadnjem času je tukaj nekoliko naraslo število Slovencev in sicer s takim, ki so bili preseljeni iz koncentracijskih taborišč Nemčije, Avstrije in Italije.
Te, tako imenovane razseljence, je spremila v Kanado vlada na željo nekaterih velikih trgovin in kmetov. V teh ljudeh vidijo dobro flelo in nizko plačo. Ti ljudje morajo ob prihodu prevzeti kontrakt, v katerem se obvezujejo od devet do dvanast mesecev dela, v katerem času morajo povrniti od svojega zaslužka potne stroške in sicer v obrokih. Plače teh razseljencev so zelo nizke in so v večjih slučajih izpostavljeni pomankanju.
To so po večini mladi ljudje moškega in ženskega spola, kateri so bili za časa fašistične okupacije od-
Obresti ..................................... 60.00
Skupni dohodki: .... $3.398.21„. IZDATKI, prvo četrtletje
Bolniška podpora in pogrebni stroški.
Prejeli odseki:
št.	1,	$222.50
št.	2,	432.00
št.	3,	232.75
št.	5,	32.00
št.	6,	210.50
št.	7,	24.00
št.	9,	16.00
št.	10,	16.00
št.	11,	320.00
št.	12,	154.88
št.	13,	20.00
št.	14,	162.50
stroški ;		154.75
Skupni izdatki $1.997.88 ....Bančna bilanca 31. marca — $19.459.90
Zveza naredila prebitka tri mesece — $1.400.33 Poročilo gospodarskega odbora:
"V zveznem inventarju ni nikakih izprememb."
Nadzorni odbor je poročal, da je knjige pregledal in da so najdene v redu.
SPREJEMANJE NOVIH ČLANOV
M. Veel odsek št 1 prestopila iz mladinskega odelka. F. Burič, J. Boc odsek št. 7, Ema Lesjak odsek št. 12. Lovšin Helen, Lovšin Joe in J. Bartol, odsek št. 13. Vsi so bili enoglasno sprejeti.
Nato je sledilo čitanje dopisov izvolitve novega člana v Gl. odbor. Dopisa sta bila poslana od dveh odsekov; št. 3 in št. 14. s poročilom, da so enoglasno izvolili v Gl. odbor J. Starka od odseka št. 14. Tajnik poroča, da se še nekaj zvezinih listin nahaja pri bivšem mladinskem vodji ter da je bil že pismeno obveščen, da iste vrne, na kar pa ni bilo odgovora. Zaključilo se je, da- se ga ponovno opozori. Isto se zaključi za razpadli odsek št. 5, da bivši tajnik pošlje vse od-sekove knjige na Gl. urad v zvezne arhive.
Zaključek seje ob 11.30 uri dopoldne.
Zapisnikar; J. Piškur
peljeni v koncentracijska taborišča, ali pa so sami bežali pred svojim narodom vsled strahu katerega so njim vtepli v glavo razdiralci enotnosti. Skoro gotovo pa je, da se med temi nahaja tudi število takih ki so bili v strahu, da jih ne bi dosegla roka pravice in ljudska sodba za njihova dejanja za časa borbe jugoslovanskih narodov v boju za svobodo.
Pri teh ljudeh je zelo zanimivo to, da imajo vsi veliko povedati o novi Jugoslaviji, pa ako ravno so jo nekateri zapustili že pred več leti. Razume se, da ti ljudje nimajo ničesar dobrega poročati o današnji Jugoslaviji in njeni Osvobodilni vojski v pravični borbi za časa zadnje vojne. Ako bi bilo to, potem bi se gotovo danes nahajali v svojem rojstnem kraju. Nekateri od teh imajo celo strah pred izjavo svojega imena in stanovanja, kar daje človeku nekak dokaz, da imajo tudi oni slabo vest. . . Toraj s temi ljudmi je nekoliko naraslo število Slovencev in drugih narodnosti v Toronti.
Ker pa imamo tudi tukaj neko manjšino takih ljudi ki nimajo nikdar dobre besede ne za svojo rojstno domovino kakor tudi ne želijo njej ničesar dobrega, temveč naravnost rovarijo proti tistim ki imajo voljo, da stvarno pomagajo v vseh ozirih na napredek domovine, se ne more iti preko tega, da se ne bi dotaknil tudi strani ali navade katero oni podpirajo.
Namreč če ravno ti ljudje niso še nikdar naredili nobenega koraka ali pomagali materijalno za katerokoli stvar delovnega ljudstva v Kanadi, kakor tudi niso nikdar imeli v mislih kako pomoč za take razseljene ljudi, se sedaj zelo "odlikujejo" in vsiljujejo svojo pomoč tem ljudem na eden ali drugi način. Posebno pa njim pomagajo do tega, da ne bi prišli v dotiko z kakim človekom ki je bolj naprednega mišljenja. Poročevalu
Razprava proti špijonski skupini pred vrhovnim sodiščem
(Nadaljevanje iz strane 2.)
zaradi budnosti in visoke narodne zavesti slovenskega ljudstva ni mogoče ustvariti nikake ilegalne organizacije, se je še tesneje in neposredno stavil na razpolago tujim špijonažam. Preko dr. Kacina in dr. Tolija se je v Gorici povezal z vodjo tuje obveščevalne službe v Gorici, poznanim pod imenom "Berlin", za katerega mu je dal priporočilno pismo sam Miha Krek.
V	Gorici je pri dr. Kacinu, znanim pod špijonskim imenom "Ber-ta" in Krpan Ivanu po nalogu špi-jona "Bap" iz Trsta organiziral javke. S pomočjo vodstev taborišč v Italiji je iz pobeglih narodnih izdajalcev organiziral oboroženo tolpo in jo kot kurirje poslal v Ljubljano k škofijskemu tajniku Lenič Stanku. Poleg špijonskih navodil jim je izročil tudi radijsko sprejemno in oddajno postajo za vzdrževanje zvez s Stare Milošem iz "Slovenskega narodnega odbora" v Rimu.
Ko so se kurirji vrnili, je obtoženi Bitenc agentu tuje obveščevalne službe "Bapu" izročil poročilo in zanj prejel 10.000 dinarjev ter nova navodila. V oktobru 1946 je s kurirji ponovno odšel v FLRJ. Preko kurirke Jesenovec Albine iz St. Jošta je soobtoženemu Žekar Aleksandru poslal pismo z izvlečkom Krekovega pooblastila in Va-uhnikovih navodil za organiziranje vojaških sedmork, na velikonočni ponedeljek 1947. pa sta ustno razpravljala o ustanavljanju diverzantskih trojk. '
ITALIJANSKI DEMOKRISTJAN-SKI OFICIRJI SO OBOROŽEVA-
LI TERORISTIČNE TOLPE PROTI FLRJ
Za organizacijo in oborožitev teh tolp iz pobeglih vojnih zločincev se je obtoženi Bitenc že od aprila 1947 preko dr. Kacina, predstavnika "Slovenske demokratske zveze" v Gorici, pogajal z oficirji italijanskih demokristjanskih oboroženih enot in predstavniki vojske neke zapadne države.
V	Vidmu se je dvakrat sestal z nekim polkovnikom demokristjanskih oboroženih enot, kateremu je dal špijonsko poročilo o stanju v Jugoslaviji se z njim pogajal za oborožitev in odstop določenega terena za vojaško vežbanje terorističnih tolp ter se dogovoril za nadaljnje sodelovanje preko nekega duhovnika v Vidmu.
Poleti 1947 je organiziral prvo diverzantsko špijonsko trojko, ki bi morala organizirati špijonsko mrežo v Slovenskem Primorju. Organizacijsko je bila povezana z dr. Kacinom in Krpanom Ivanom iz "Slovenske demokratske zveze" v Gorici.
Isti Kacin je po nalogu polkovnika neke tuje države v Gorici iskal osebo, ki bi upostavila zvezo s predvojnim agentom obveščevalne službe iste države obtoženim Rehar Radivojem, ki je po osvoboditvi preko predstavnika neke tuje države v Ljubljani nadaljeval z delom za isto obveščevalno službo. To zvezo je upostavil obtoženi Bitenc, ki se je po posredovanju Ka-
Toronto, Ont.
Lokalni Svet Kanadskih Južnih Slovanov bo imel svojo redno sejo v ponedeljek 10. maja ob 8. uri zvečer na 386 Ontario St.
Ta seja je tem važnejša, ker se bo poleg drugih stvari, ki Se tičejo dela v lokalu, zbiralo delegate za konvencijo, katera se bo vršila koncem maja. Zaradi tega je dolžnost vsakega člana in članice, da se udeleži te velevažne seje na katero naj istotako priključene organizacije pošljejo svoje zastopnike.
Toronto, Ont.
Organizacija Kanadskih Srbov v Toronti bo proslavila sedmo obletnico izhajanja Srbskega Glasnika. Za to proslavo se pripravlja banket, ki se bo vršil v soboto 8. maja ob 6.30 uri zvečer na 386 Ontario St.
Proslava se sestoji: Od banketa, kratkega koncerta in pozdrava od bratski organizacij.
Ružica Ačimovič in Ted Petkov bosta pela na banketu, a tamburaš-ki zbor "Tito" bo igral lepe komade. Glavni tajnik SKS Miloš Gru-bič bo imel kratek govor. Od strani bratskih organizacij Makedoncev Hrvatov in Slovencev bodo prišli zastopniki pozdraviti sedmo obletnico Srbskega Glasnika.
Srečna številka bo dobila fotografski aparat "Kodak". Vstopnina je $1.25 po osebi. Organizacija bo priredila prvovrstno večerjo, po večerji bo sledil ples.
Prireditveni odbor vljudno vabi na to proslavo vse Srb^, Hrvate, Slovence in Makedonce, ter druge narodnosti.
Odbor
cina konec julija 1947. sestal v Gorici z nekim polkovnikom tuje države ter se z njim pogodil za nagrado 50.000 dinarjev za vsak prenos špijonskih poročil, o čemer je potem obtoženega Reharja osebno obvestil predstavnik neke tuje države v Ljubljani.
»CERKEV — JAVKA ZA ŠPIJONE
To zvezo je nekaj časa vzdrževala obtožena Križnic Marija, nato pa so obtožena Bitenc Jožica, ki ji je soobtoženi Bitenc Mirko poslal naslednja šifrirana navodila: "5. novembra bodi s pošto od gospoda Stanka v frančiškanski cerkvi (leva) stran, zadnja klop, predzadnji sedež na levo. Pred seboj imej odprti molitvenik in na molitveni-ku ono podobico, ki sem ti jo zadnjič dal. Ko pride kurir in prisede na levo stran ter odpre molitvenik in boš videla ono podobico: "Vi pa imate prav tako podobico, kakor jaz," jo vzameš v roko in pogledaš, če ima oba znaka: Tisto majhno luknjičico in zadaj izpolnjen Š.
—	Čakaš četrt ure, če bi nikogar ne bilo, greš tja spet ob pol petih
—	če ob petih ne bi nikogar bilo, se to ponovi še naslednji dan, potem se zmeni z njim a a sestanek za 5. decembra (kraj in čas) enako napraviš 20. (po potrebi še 21.) tudi z njo se zmeni za kraj in uro prihodnjega sestanka 20. decembra. Kurirji 5. decembra in 20. decembra ne vedo drug za drugega."
Poročila, ki jih je ta špijonska organizacija pošiljala CPU 10.720, obveščevalnim službam nekih tujih držav, italijanskim demokristjan-skim vojaškim funkcionarjem, vojnemu zločincu Mihi Kreku in Agentu Kacinu so vsebovala podatke o političnem, gospodarskem in vojaškem položaju v državi. Da bi pa špijoni prikazali politično stanje v Jugoslaviji tako kot so si ga želele tuje obveščevalne službe za vojno-hujskaško propagando proti FLRJ, so si obtoženci izmišljali in potvarjali podatke ter v svojih obveščevalnih poročilih blatili ljudsko oblast in množične organizacije.
Zaradi budnosti ljudstva obtoženemu Bitencu ni uspelo v dveh letih pridobiti v špijonsko mrežo drugega kot nekaj izkoreninjenih duhovnikov in gestapovskih agentov, pri čemer je izrabljal svojo družino in sorodstvo. Prav tako nista nobenega uspeha dosegla Pregelj Dare in Berlot Božo, ki ju je obtoženi Bitenc poslal na Dolenjsko. Pregelj Dare je pobegnil nazaj v Italijo. Ko je bil z aretacijo cerkovnika Berec Jožeta razbit drug kanal te špijonske organizacije, je obtoženi Bitenc dal Berlotu nalog za upostavitev ra-diotelegrafske zveze, kar pa so preprečili organi UDV, ki so Ber-lota v spopadu na domu Žakljevih ranili in zajeli ter je potem v bolnici umrl. Po teh ugotovitvah preiskave pa je javni tožilec posamezne obtožence obtožil še za razna kazniva dejanja, ki so jih zakrivili v okviru te zločinske organizacije.
BITENC MIRKO
Obtoženi Bitenc Mirko je, nadaljujoč svoje zločinsko delovanje iz dobe okupacije, po nalogu tako
HAMILTON
V	soboto 8. maja ob 8. uri zvečer se bo vršila plesna zabava na 243 Beach Rd„ v Partizanski dvorani.
Vljudno vabimo vse Jugoslovane, da se udeleže te zabave v čim večjem številu.
V	torek 11. maja se bo pa vršila skupna seja treh bratskih Zvez na 243 Beach Rd.
Seja se bo pričela ob 7.30 uri zvečer in je dolžnost vsakega člana Zvez, da je prisoten na tej seji.
HAMILTON, ONI
MOTHERS DAY PARTY
Young members of VPZ Bled, Branch No-13 Hamilton are making a Mother's Day Party. All you young folks don't forget to bring your parents and friends.
There will be fun andjentertain-ment. It will be held on May 8th at Mr. Ramoscak on Barton St. E. Fruitland, Ont. Starts at 6.30 pm.
Henry Zalta
KirkiamJ Lake, Ont,
Vljudno se vabi vse člane, da se za gotovo udeleže seje odseka ZKS, katera se bo vršila dne 9. maja ob 2. uri popoldne pri so-bratu Braniselj.
Na dnevnem redu bo več važnih vprašanj ali glavno bo 'izbiranje delegata za skupno konvencijo. Torej kateri se čuti pravega Slovana se bo prav gotovo udeležil te velevažije seje..
Odbor
imenovanega "Slovenskega narodnega odbora" v Rimu vzpostavil zvezo z agenti tuje obveščevalne službe, po nalogu in z denarno pomočjo Mihe Kreka ilegalno prišel v FLRJ, v avgustu 1946 pa preko Kacina in dr. Tolija ter s priporočilom Mihe Kreka vstopil neposredno v tujo obveščevalno službo. Po nalogu obsojenega Mihe Kreka je hotel organizirati razbite kviz-lingške tolpe za borbo proti FLRJ ter potem s pomočjo višjih oficirjev demokristjanskih oboroženih enot organiziral oboroženo tolpo in diverzantsko trojko.
S člani tako imenovanega "Slovenskega narodnega odbora" v Rimu je sestavil elaborat; "Slovenci v borbi za svobodo v dobi okupacije", v katerem je blatil politično vodstvo FLRJ in pozival na oboroženo intervencijo. Leta 1946. in 1947. je več svojih poročil poslal v Ameriko izdajalskemu duhovniku Gabrovšku, da bi tam podkrepil njegovo gonjo proti FLRJ. V jeseni 1947 je sestavil in dal tiskati v Gorici letak "Slovencem za novo leto" v katerem blati FLRJ in poziva na oborožen upor.
OBTOŽENI REHAR RADIVOJ
Obtoženi Rehar Radivoj je v aprilu 1947 kot agent tuje obveščevalne službe stopil v stik s predstavnikom neke tuje države v Ljubljani, da izterja neplačan dolg iz leta 1940-41 za svoje špijonsko delovanje in da to svoje zločinsko delovanje nadaljuje. Po nalogu o-menjenega predstavnika je za 10,-000 din nagrade izročil temu predstavniku dvoje špijonskih poročil, ki ju je ta predal vodji neke tuje obveščevalne službe v Trstu pod šifro "CPU 10.720.
Po nalogu 10.720 je v Ljubljani poiskal 14 skrivališč za špijonska poročila, potem pa sprejel nalog, da si poišče zaupno osebo, ki bi za mesečno nagrado 2000 din prenašala njegova špijonska poročila ob določenem času v frančiškansko cerkev v Ljubljani. Ker v frančiškanski cerkvi ni našel osebe z razpoznavnim znakom, se je po navodilu predstavnika neke tuje države oglasil pri soobtoženi Mariji Križnic, ki ji je dal fotografirana špijonska poročila. Od 20. julija pa vse do aretacije je preko te zveze poslal svojemu šefu CPU 10.720 neugotovljeno število fotografiranih in tipkanih špijonskih poročil, ki jih je podpisoval z "ZZ 400" ter prejel zanja 121.000 dinarjev in zlato pero. Ko pa je zaslutil aretacijo, je ponaredil osebne dokumente in skušal pobegniti v Italijo, a je bil na begu aretiran.
OBTOŽENI DOKLER MARIJAN JE S ŠKOFIJSKIM ORDINARI-JATOM V LJUBLJANI ORGANIZIRAL IN FINANCIRANJE ŠPIJONOV
Obtoženi Marijan Dokler je v marcu 1946 vstopil v Bitenčevo špijonsko organizacijo, zbiral vohunske podatke ter jih preko obsojenega Stanka Leniča in soobto-žene Marije Križnic pošiljal soobtoženemu Bitencu. Deloval je kot organizator špijonske mreže. Poleti 1946 je skupno s škofijskem or-dinariatom v Ljubljani in soobto-ženim Mirkom Bitencem organiziral financiranje te špijonske organizacije, ker se je z magistrom Ustarjem dogovoril, da je v ta namen dal na razpolago 60.000 din za 200.000 lir, ki jih je soobtoženi Mirko Bitenc položil v Rimu pod parolo "Aurora". Poleg tega je širil sovražno literaturo, ki poziva na nasilno odstranitev ustavnega reda FLRJ.
OBTOŽENI ZOR VINKO
Obtoženi Vinko Zor je aprila 1946. leta vstopil v Bitenčevo vohunsko službo, da bi organiziral obveščevalno mrežo v Ljubljani.
Toronto, Ont.
V sredo 12. maja, ob 8. uri zvečer se bo vršila skupna seja treh bratskih Zvez na 386 Ontario St.
Na tej seji se bodo volili delegati za konvencijo Zvez, katera se bo vršila 28. in 29. maja. Zaradi tega se poziva celokupno članstvo ZKS, SKS in ZKH, da se gotovo udeleži te seje.
St. (Marines, Ont,
Odsek št. 12 VPZ Bled v St. Catharines naznanja vsem članom, da se bodo v bodoče vršile seje vsako drugo nedeljo v mesecu pri bratu Josip Primožič v Beamsville ob 2. uri popoldne.
Ker so odsekove seje zelo važne se naprošajo člani, da se teh redno udeležujejo. To je tudi dolžnost vsakega člana in članice.
Frank Zgonc
Soobtoženega Doklerja je povezal z obtoženim Mirkom Bitencem in pridobil za sodelovanje Viktorja Kokalja s špijonskim imenom "Plevel". Prenašal je navodila, sporočila in denar med soobtože-nim Bitencem, Doklerjem in Ko-kaljem, od njih zbiral špijonska poročila in jih preko obtožene Križnic dostavljal obtoženemu Mirku Bitencu.
OBTOŽENI DIMNIK CIRIL
Obtoženi Dimnik Ciril je v marcu in maju 1946 sprejel od obsojenega Leniča vohunska vprašanja, po njih sestavil dve špijonski poročili in ju preko Leniča poslal obtoženemu Bitencu. Da bi bila zahtevana poročila čim točnejša, je z obsojenim Leničem prosil agenta tuje obveščevalne službe, dr. Pan-dakoviča iz Zagreba za špijonske podatke iz Hrvatske.
OBTOŽENI ŽEKAR ALEKSANDER
Obtoženi Aleksander Žekar z ilegalnim imenom "Bor" se je s soob-toženim Mirkom Bitencem sestajal vse do aretacije in od njega dobi1 val navodila za organiziranje špijonske mreže in organiziranje oboroženih tolp. Od soobtožene Jožice Bitenc je sprejel v shrambo špijonska poročila. Kot bivši Ges-tapo agent je nastopal kot predstavnik neke fiktivne "-Slovenske narodne demokratske zveze", se pogajal s soobtoženim Mirkom Bitencem kot predstavnikom tako imenovanega "Slovenskega narodnega odbora" v Rimu, pozival pobegle vojne zločince na enotnost v borbi FLRJ ter Simonu Milaču na-svetoval, da je napisal predsedniku ZDA Trumanu pismo, ki poziva na oboroženo intervencijo proti FLRJ.
OBTOŽENI SIRK ALBIN
Obtoženi Sirk Albin je poleti 1947 postal član diverzantske špijonske trojke v Slovenskem Primorju, 2. novembra 1947 pa je soobtoženemu Bitenc Mirku pomaga! organizirati kanal za Ljubljano.
OBTOŽENA KERNC MARIJA
Obtožena Kernc Marija je v marcu 1946 na prigovarjanje škofijskega tajnika že obsojenega Leniča vstopila v tujo obveščevalno službo. V marcu 1946 je po LSničevem nalogu šla v Zagreb k dr. Panda-koviču, pobeglemu agentu tuje obveščevalne službe, ki naj- bi napisal vohunsko poročilo iz Hrvatske. Poleti 1946 je sodelovala pri razdeljevanju 60.000 dinarjev iz fonda te špijonske organizacije, ki ga je po Bitenčevem nalogu upravljal obsojeni škofijski tajnik Lenič Stanko.
OBTOŽENA KRIŽNIČ MARIJA
Obtožena Križnic Marija je od marca 1946 v svojem stanovanju skrivala soobtoženega Bitenc Mirka in vzdrževala zvezo z ostalimi soobtoženci. Od 20. julija 1947 do 15. oktobra 1947 je kot zvezni član sodelovala v kanalu za pošiljanje špijonskih poročil soobtoženega Rehar Radivoja, ki ga je poznala pod imenom "Peter", za kar je od soobtoženega Bitenca Mirka prejela nagrado 3.500 din.
OBTOŽENA BITENC JOŽICA
Obtožena Bitenc Jožica je po nalogu in navodilih soobtoženca Bitenc Mirka vzpostavila v frančiškanski cerkvi v Ljubljani zvezo z agentom tuje obveščevalne službe, soobtoženim Rehar Radivojem. Po
NEZADOSTNA STAROSTNA POKOJNINA V ONTARIO
(Nadaljevanje iz strani 1)
celo pred volitvami. Ta uspeh bo razsvetlil življenja in ogrel srca naših starih državljanov. V jutriš-nem "Daily Star" bo kopija te prošnje. Prosim vas, da jo podpišete in pridobite prijatelje in sosede, da store ravno tako. Ako želite več kopij pišite mi na naslov CKEY Toronto. Prošnje bodo predložene provincijalni vladi po meni in mojemu prijatelju J.B. Salsberg dne 15. maja.
"Vaša pomoč tega humanitarnega napora je važna. Navzlic gos-podujočih vlad, navzlic zaguljeno-sti in cinizmu na visokih, mestih, je javno mnenje še vedno najmočnejši vpliv v tej deželi. More prisiliti vlado na delo. Da, in more celo poraziti vlado, ako ne bo poslušala glas javnega mnenja. Vi ste del tega javnega mnenja!
"Stari ljudje te province, kateri gledajo nocoj na nas za pomoč, pripadajo vsem strankam. Oni zaslužijo podporo od vseh strank.
"Vaš podpis in sodelovanje bo resnična pomožna roka, ki bo segala v vsako samotno sobo ter prinesla glas veselja'in dobre volje. To bo zahteva, da se bo vlada spomnila potrebnih. S pomaganjem drugim ne boš samo storil delo kot dober državljan — ampak pomagal tudi sam sebi.
navodilih obtoženega Bitenc Mirka je v špijonsko mrežo poskušala v-ključiti Milač Simona iz Žalca in druge iz Celja in Maribora. Od jeseni 1947 je na svojem stanovanju nudila zatočišče soobtoženemu Bitenc Mirku.
NJIHOVI ZLOČINCI SO SAMO NADALJEVANJE IZDAJALSKEGA DELOVANJA MED OKUPACIJO
Obtoženi Bitenc Mirko je v novembru 1943. leta postal član ek-sekutive tako imenovane "Slovenske ljudske stranke" ter komandant "Slovenske legije" in šolskega bataljona "Slovenskega domobran-stva" v Ljubljani. V februarju 1945. leta je postal pomočnik komandanta združenih kvizlingov. Po nalogu "SLS" je poleti 1944. leta poslal na Gorenjsko soobtoženega Alojzija Kreka, da v sporazumu z Gestapom organizira "Gorenjsko domobranstvo". V jeseni 1944. je sam vodil četnike na terorističnem pohodu po Gorenjski, kjer so bili 13. septembra po njegovi odredbi ustreljeni zdravnik dr. Demšar Ernest, Jereb Marjan-ca in Kopač Rezi, Po nalogu Ges-tapa se je v Hochsteinerjevi vili v Kranju sestal s komandirjem SiPi in SD na Bledu Porstererjem zaradi oborožitve četnikov ter izročil Nemcem 17 angleških in ameriških sestreljenih letalcev.
Obtoženi žekar Aleksander je v jeseni 1943. leta vstopil v službo Gestapa v Kranju, dajal vohunske podatke gestapovcu Planincu, po njegovi justifikaciji pa soobtože-
Obtoženi Krek Alojzij je bil osebni tajnik vojnega zločinca Rupni-ka, organiziral dijaško protikomu-nistično organizacijo in maja 1944. po nalogu eksekutive "SLS" odšel na Gorenjsko, da v sporazumi z Gestapom reorganizira gorenjsko domobranstvo". Januarja 1945 je v Kranju podpisal izjavo o sodelovanju z Gestapom ter se tedenjsko sestajal s šefom Gestapa v Kranju Messnerjem. Zmagosla-vovom četnikom na Štajerskem je izdajal, da so člani pomožne policije Gestapa.
Obtoženi Soklič je septembra 1943. vstopil v službo Gestapa. Po pooblastilu Gestapa in dr. šmaj-da je organiziral četnike in obveščevalno mrežo v službi Gestapa. Aprila in junija 1944. je z gesta-povsko legitimacijo šel v štab Dra-' že Mihajloviča, mu dal obveščevalna poročila, o čemer je po povrat-ku poročal Gestapu.
BUDNOST LJUDSTVA JIM JE ONEMOGOČALA IZVEDBO ZLOČINSKIH NAČRTOV
V	utemeljitvi naglaša obtožnica, da so kazniva dejanja obtoženih dokazana z njihovimi lastnimi priznanji, številnimi dokumenti in izjavami prič.
Popolnoma je jasno, da je delovanje te skupine špijonov navadno vohunstvo, ker vsebuje vse elemente špijonaže; globoko konspirativ-nost, šifre, javke, organiziranje obveščevalne mreže in visoke nagrade, ki so jih prejemali od centrov tujih špijonskih služb v inozemstvu. Predmet njihovega vohunstva so vojaški podatki in o splošnem političnem ter gospodarskem stanju v državi, ki so jih zbirali po točnih navodilih za izvrševanje špijonske službe.
Pobudnik tega njihovega zločinskega delovanja je vojni zločinec Miha Krek, predsednik tako imenovanega "Slovenskega narodnega odbora" v Rimu, ki je samo nadaljevanje izdajalskega delovanja vseh protiljudskih klik iz dobe okupacije. Obtoženi so že med okupacijo vršili vohunstva in izdajalstva. Ko pa so videli, da pri svojem izdajalskem delu nimajo nikake za-slombe pri ljudstvu, so zaradi svoje globoke mržnje do lastnega naroda vedno globlje padali v blato plačane špijonaže iri. narodnega izdajstva.
V	svoji bolni ambiciji, da se bodo s pomočjo tuje oborožene intervencije polastili oblast, so preko tujih špijonskih služb dajali mednarodni reakciji materijal z avoj-no-hujskaško propagando, hoteč z grožnjami neposredne vojne tujih sil proti FLRJ ustvarjati vojno psihozo in zavreti delovni polet ljudskih množic pri izvrševanju petletnega plana.
Toda ljudske množice so že od prvega početka njihovega zločinskega delovanja sprevidele njihovo vohunsko in izdajalsko delo v službi tujih gospodarjev. V dveh letih svojega zločinskega delovanja ni namreč mogla ta bedna skupina izkoreninjencev in izdajalcev naroda pridobiti za svojo špijonsko delovanje nikogar razen nekaj protiljudskih duhovnikov katoliškega klera in nekaj starih gestapovskih agentov.
Na koncu je javni tožilec predlagal, rfaj ljudsko sodišče nad temi narodnimi izdajalci, teroristi in iz tujine plačanimi špijoni izreče ostro kazen.
¿umiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiu
| PESEM GORA ¡
^illlllllllllili II lililí IIIIIIllllllllllililí II lililí IIll!llili 11llllllllili lililí I lili III Milili
MIŠKO KRANJC
"Tovariši", je rekel nazadnje, "samo da malo ozdravim, se vrnem med vas. Ne bom polegal po bolnišnicah. Tu med vami hočem živeti, t, vami vse prenašati. Nič mi ne zamerite, če kdaj kaj ni bilo prav. . ."
"Drejc", je dejal komandir Volk in ga stisnil k sebi. "Vrnil se boš med nas. Pozdraviš se in mnogo novega se tam naučiš. Mi vsi pa bomo vedno mislili nate in te pričakovali. Vsi smo te imeli radi. Glej, da se boš nas kdaj spomnil s kakini pismom!"
"Pisal bom!" je obljubil Drejc.
Ljudje so stopili iz barake. Popoldan se je že globoko nagnil. V gozdu je že nastajal somrak, toda nekje za tem gozdom, nekje tam nad gorami, je še vedno sijalo sonce, vrhovi dreves so bili ožarjeni od tega večernega sonca.
Ljudje so se razporedili v kolono in stopali za kurirjem, ki je kazal pot. Maks in Drejc sta hodila drug ob drugem. Tu je bila pot varna, celo govorili so lahko.
Za njima je stopala Rusinja. Slišala sta njene korake in čutila njeno bližino, toda ozirala se nista. Nista pa mogla, da ne bi oba mislila nanjo, prav zaradi njene bli-_žine. Maksu je še vedno plaval pred očmi njen obraz, še vedno je brskal po svojem spominu za srečanjem z njo. Vedel je, da je ta obraz bil nekoč drugačen, dokaj drugačen, da pa je na njem ostal odsev nekdanjih dni, odsev mladosti. In tam nekje v mladosti jo je bil srečal. . .
Ko se je že zmračilo, so prihajali v nevarnejše kraje. Razvrstili so se v pravilno kolono, s presledki treh metrov drug od drugega. Maks je stopal za prvim kurirjem, za njim je šel Drejc, za Drejcem Rusinja. Razgovor je prenehal. Blizu spodaj, še na pobočju, je bila vas, vas z ljudmi. V noči so po dolini bile vidne luči po kmečkih hišah. Nekje daleč so zlovešče lajali psi. Tu po fcoti pa so odmevali koraki kolone, nekdo je rahlo pokašljeval in dušil ta kašelj z dlanjo.
"Tišina! Odstojanje deset metrov! Pazite na kamenje !"
Kolona se je razmaknila. V odsvitu večernega neba ' so bile vidne strehe hiš in po nekod celo bele stene. Na koncu vasi je lajal en sam pes, kolona pa je slutila, da tam nekdo hodi, ali stoji in čaka. Sovražnik? Kdo drugi ni mogel biti. Vse je obhajala neprijetna slutnja, da bo prej ali slej nekje zaklicalo tisti zlovešči "Stoj! Kdo tam?"
Maks je mislil na Drejca. Mora ga obvarovati, je čutil, a ni prav nič pomislil, da še ni daleč čas, kar je Drejc moral sam kakor kurir pred njima korakati na čelu vseh in biti pripravljen s hitrostrelko v rokah, da bo kdo za-klical nanj svoj pošastni "Stoj! Kdo tam?!", pa ga tedaj ni mogel nihče ščititi, pač pa je Drejc moral braniti s svojim telesom druge. Toda Maks je mislil, da je treba nevarnost odvrniti od njega za vsako ceno. Ako že za-kliče od kod, se bo treba spoprijeti. Samo tako je sovražnik slabši, samo tako preprečiš, da ne strelja, kakor bi hotel.
Kolona se je neslišno pomikala mimo vasi; oni, ki je prej kašljal, je tudi umolknil. Začeli so se dvigati navkreber, proti gozdu. Prečkali so cesto. Morebiti tam nai-obu odjekne "Stoj! Kdo tam?!"
Pasje lajanje v vasi se je odmikalo. Kolona je stopila v gozd. Napetost je minila, ljudje so se primaknili drug k drugemu. Tu ni bilo več nevarno.
Proti polnoči so prišli na javko pri neki samotni hiši v tesni dolinici ob potočku, ki je tiho žuborel, a v hišo niso vstopili. Potujoči so se naslonili ob steno staje, ali posedli na kar že bodi, samo kurirji so odšli v stajo, kjer so pri baterijski svetlobi predajali in prevzemali pošto.
Maks je prijel Drejca za roko in mu potipal žilo.
"Pot te utruja" je dejal. "Ne vem, če ne bova morala kje na poti ostati kak dan, da si malo odahneš. Ne smeš se prenapenjati. Zdaj nisi za tako naporne poti."
"Ne", je odvrnil Drejc, "Vzdržal bom. če že potujem, hočem čim prej priti na kraj. Ti pa se boš tudi moral vrniti. Veš, tistemu Vojku nič kaj ne zaupam. Vsi pravijo, da ni iskren."
"Vojko ti brodi po glavi?" je dejal Maks. "Pa saj Kljun hodi z njim. Kljuna ne boš zlahka pretental."
"Kljun je počasen," je rekel Drejc. "Ni dovolj previden."
Maks se je nasmehnil zase. "Ti še ne poznaš Kljuna. Kljun pogleda človeka, pa ga že presodi. Samo govoriti ne zna. In nima nikakih stremljenj pred sabo. Opravlja svojo najsvetejšo dolžnost na svetu, a po vojni se bo prvi dan vrnil na svoj dom, ker bo prepričan, da ga nihče ne potrebuje in da drugim stvarem ni kos. — Ampak na Vojka bomo že pazili, če bo treba. . ."
■
.................................(Nadaljevanje prihodnjič)
BITENC IN SOKLIČ OBSOJENA NA SMRT, REHAR, ŽEKAR IN KREK PA NA DOSMRTNI ODVZEM PROSTOSTI
Dne 17. aprila je sodišče razglasilo sodbo. Obsojeni so bili:
1.	Mirko Bitenc po poklicu profesor, na smrt z ustrelitvijo in izgubo vseh državljanskih pravic.
2.	Radivoj Rehar, književnik in publicist na dosmrtni odvzem svobode s prisilnim delom ter izgubo vseh državljanskih pravic.
3.	Marijan Dokler, duhovnik, na odvzem svobode, s prisilnim delom za 18 let in izgubo državljanskih pravic za pet let.
4.	Vinko Zor, duhovnik, na odvzem svobode s prisilnim delom za osem let in izgubo državljanskih pravir za tri leta.
5.	Ciril Dimnik, gozdarski inženir, na izgubo svobode s prisilnim delom za 14 let, izgubo državljanskih pravic za 3 leta in zaplembo premoženja.
6.	Aleksander žekar, železostru-gar, na dosmrten odvzem svobode s prisilnim delom in trajno izgu-
bo državljanskih pravic.
7.	Albin Sirk, študent, italijanski državljan slovenske narodnosti iz Gorice, na odvzem svobode s prisilnim delom za 20 let in izgon iz države po prestani kazni.
8.	Marija Kernc, nameščenka, na odvzem svobode s prisilnim delom za 8 let in izgubo državljanskih pravic za tri leta.
9.	Marija Križnic, šivilja, na odvzem svobode s prisilnim delom za 3 leta in izgubo državljanskih pravic za 2. leti.
10.	Jožica Bitenc, učiteljica v p. na odvzem svobode s prisilnim delom za 2. leti in izgubo državljanskih pravic za 2 leti.
11.	Alojzij Krek, študent, na dosmrtni odvzem svobode s prisilnim delom in trajno izgubo državljanskih pravic.
12.	Janko Soklič, tehnični nameščenec, na smrt z ustrelitvijo in trajno izgubo državljanskih pravic.