SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.

Po pošti prejeman velja: Za oek> leto predplačan 16 gld., za pol le trn; 8 gld., za četrt leta. 4 gSd., ta jeden
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejemam velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta S gld., za četrt leta 3 gld., m jedec meaec 1 gld. V LJubljani na dom pošiljan velja i gli. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravnlfltvo lin ekspedleljajt ,.Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice St. 2.
Rokopisi se oe vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vrednistvo je v SementSklh ulicah It 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, iiviumSi nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoldne.
Štev.
V Ljubljani, v petek 22. februvarija 1895.
Letnik XXIII.
Hov nasvet kmetijstva v pomoč.
„'Hamburger Nachrichten", Bismarkov list prinaša dne 21. febr. članek, o katerem se sodi, da je popolnoma po Bismarkovih mislih sestavljen. Ta članek razvija, da bi se dalo kmetiškemu stanu pomagati, če bi se denarju merila cena po kmetijskib pridelkih.
Uredništvo sedaj ni posebno nagneno kmetom; da se to zgodi, naj se vse plače, ki jih daje država, odmerjajo po vsakokratni žitni ceni. Denarju se vrednost tekom Časa zelo menja. Tisoč tolarjev ima sedaj komaj toliko vrednosti, kakor je imelo včasih 500. Toda 1000 meric rti je še ravno tiste vrednosti za vživalca, kakor nekdaj. Najpreje se je praktično škodovalo domačemu poljedelstvu, ko so pred malo desetletji v nemškem zboru izpremenili zemljiščne dohodke vladarjev v tako zvano .civilno listo". — Ta nasvet se pa nekoliko dotika glavnega vzroka neugodnih kmetiških razmer. Denar je postal produktiven v naših časih. Zemlja, ki je v zvezi s človeškim delom j edin a >r e s produktivna, pri tem vedno bolj zgublja svoj značaj in svojo vrednost in s tem tudi delo ob nji. To je zdravi in resnični temelj imenovanemu nasvetu, dasi ni izražen. Toda pač premajhne posledice izvaja Bismarkov list, če zahteva naj se samo državne plače merijo po žitni ceni. Denarju se pri tem še ne vzame njegov nad-vladni značaj dn zato nevarnost še ni odstranjena.
Naša misel je ta. da mora država vzeti kredit v svoje oskrbovanje in s tem zabraniti brezvestni špekulaciji igrati se s srečo ljudstva po denarnih trgih. Določiti mora najvišjo obrestno mero, katera se ne sme v nobenem slučaju prekoračiti. Ta največja obrestna mera se mora odmerjati po krajevnih razmerah in sicer po srednji ceni tistega dobička iz zemljišč. S tem bo ulomljena ost kapitalizmu in bodo hkrati reSeni — nižji stanovi.
Kranjski deželni zbor.
(XVI. seja dne 16. febr. 1895.)
(Konec.)
Prošnja A. Koprivnikarja v Litiji, da bi mu se povrnila škoda, katero je imel kot podjetnik pri zgradbi ceste čez Wagensperg, se izroči dež. odboru s pooblastilom, d& jo primerno reši v svojem delokrogu.
Posl. dr. Tavčar v imenu železničnega odseka poroča o predlogu glede belokranjske lokalne železnice, o pospeševan:u železnice nižje vrste, o prošnji občin Slap in Vipava za zvezo Postojina-Vipava in o prošuji novomeškega županstva, da se belokranjska železnica v Novem mestu združi z Dolenjsko železnico, ter predlaga:
Deželni zbor izreka, da je v prvi vrsti želeti, da se belokranjske železnice zgrade normalno-tirno, da jih je pa vzlic temu tudi tedaj nujnejše podpirati, če se zgradi ozkotirna, zategadelj se deželnemu odboru naroča:
a)	da naj temeljito prouči obliko in velikost prispevka, s katerim bode deželi udeležiti se pri dobavi stavbine glavnice belokranjske železnice;
b)	da naj stopi v dogovor z visoko vlado, z vodstvom dolenjskih železnic in z udeleženci v to svrho,
/
da se omogoči gradba belokranjskih železnic, ter zagotovi potrebna stavbina glavnica;
c) da naj o vspehifa svojega pogajanja poroča v bodočem zasedanju ter naj glede deželnega prispevka za belokranjske železnice tačas stavi konkretne predloge.
Posl. Višnikar naglaša, da je treba z vsemi silami delati za normalnotirno železnico, ker le taka bi bila koristna in važna za Belokranjsko.
Baron S e h w e g e 1 povdarja, da se normalno-tirni železnici delajo velike ovire, cato je poglavitna naloga skrbeti za to, da se sploh gradi, četudi ozkotirna.
Drugi predlog se glasi:
Deželnemu odboru se naroča, da pospešuje gradbo lokalne železnice z normalnim tirom iz Kranja v Tržič, ter v tej železnični zadevi poroča v prihodnjem zasedanju, eventuvalno stavi nasvete zaradi pospeševanja zgradbe te železnice.
Tretji predlog:
Deželnemu odboru se naroča, da poroča v prihodnjem zasedanju, na kak način naj bi dežela pokrivala potrebščino v svrho pospeševanja zgradbe železnic nižje vrste.
Dalje železnični odsek nasvetuje naslednjo resolucijo :
Oprt na uvaževanje — s kojim je deželni zbor povdarjajoč pri tem skupne državne koristi in pomen železnice preko Karavank za povzdigo trgovine, industrije in obrti v deželah za Trstom, in eksporta čez Trst sploh, kakor tudi za pospeševanje prometnih razmer mej Kranjsko in sosednimi deželami posebej, svoje večkratne sklepe gled^ nujne potrebe druge samostalne železnične zveze mej Trstom in severom podpiral, in v soglasju s sklepi zastopstev drugih, pri tem vprašanju istotako udeleženih kro-novin — naj visoki deželni zbor — vzdržujoč vse svoje prejšnje sklepe — sklene:
Visoka vlada se poživlja, da še v teku tega leta zgradbo železnice preko Karavank, ki bi se pri Celovcu pričela ter po najugodneiši poti čez Kranjsko in na progi, ki bi naibolje odgovarjala prometu s severnimi deželami do Trsta speljala, ustavno zagotovi.
Posl. Lavrenčlč naglaša potrebo železnice od Postojine po vipavski dolini.
Baron Schvvegel toplo priporoča resolucijo glede železnice čez Karavanke. Poglavitna stvar je, da se gradi čez Kranjsko, naj že gre skozi Tržič in Loko ali Tržič, Lesce, Bohinj.
Posl. Kersnik nasvetuje nastopno resolucijo: Deželnemu odboru se naroča, obrniti se takoj do visokega c. kr. trgoviuskega miuisterstva s prošnjo, da ono primerno ukrene, da bodo vlaki Kamniške lokalne železnice v prihodnje odhajali — oziroma prihajali na Ljubljanski kolodvor južne železnice.
Vsi navedeni predlogi in resoluciji so bili vspre-
jeti.
V imenu večine odseka za volilno reformo poroča dr. Tavčar rekoč, da so vse stranke za razširjenje volilne pravice, katero naj dobe vsi davkoplačevalci, kvalifikovani delavci in moške osebe z večjo inteli-gencijo, ki sedaj nimajo volilne pravice. Splošna in jednaka volilna pravica pa sedaj še ni primerna za Avstrijo. Mneuja so različna le v tem, kako naj delavci volijo, ali potom delavskih zbornic ali v posebni
/
kuriji. Večina sodi, naj bi se delavci ne pomešali med druge volivce, temveč naj volijo gotovo število zastopnikov sami za-se. V kmetiških in mestnih skupinah naj dobč volilno pravico vsi, ki plačujejo kaj direktnega davka, ker imajo iste interese, kakor sedanji petakarji. Kmetiške občine naj volijo direktno, kakor mesta in trgi, in sicer se morajo volitve vršiti v vsaki občini posebe, ne pa pri okr. sodiščih. Ako delavci dobč gotovo število poslancev, morajo se za isto število pomnožiti mandati v kmetiških občinah, so sedaj v tem oziru očividno ^prikrajšane. Od-eekova večina torej predlaga:
Z ozirom na volilno reformo, kojo hoče vlada izjesti, izreka se deželni zbor, da odobrava sledeča načela:
I.	Volilno pravico je podeliti vsem plačevalcem direktnih davkov.
II.	Volilno pravico je istotako dodeliti: a) osebam, koje dokažejo, da so dovršile študije na tuzemski višji gimnaziji, višji realki, ali na tuzemski gospodarski, obrtniški, trgovski ali na kaki drugi taki učilnici, ki stoji nad ljudsko šolo, tem osebam pa le tedaj, če ne pripadajo mej ubfge, po občanih ali dobrodelnih zavodih podpirane ; b) osebam, ki so si pridobile ugodnost enoletne prezenčne službe v armadi; c) osebam, ki so po § 11. zakona z dne 30. marca 1888 vsaj dve leti pripadale kot zavarovanci bolniškim blagajnam v onem zakonu naštetim.
III.	Novi volilci naj se uvrste v sedanje volilne skupine, izvzemši osebe pod II. c) omenjenih, ki naj volijo sami zase in ne v kaki že obstoječi skupini;
IV.	Mandate kmetskih občin je pomuožiti za toliko, kolikor se odkaže delavcem novih mandatov ;
V.	V skupini kmetskih občin naj se vpelje direktna volitev toda le pod pogojem, da ee volitev vrši po posameznih občinah;
VI.	Trgovski zbornici kranjski naj se prizna poseben zastopnik;
VII.	Izpelje naj se pravična uredba volilnih okrajev.
Baron Schvvegel obširno vtemeljuje predloge manjšine, ki se v bistvenih točkah ne razlikujejo mnogo od onih večine ; glavna razlika je, da hoče manjšina ustanoviti posebno kurijo s 50 mandati, v kateri naj bi volili direktno delavci z vsemi, ki že imajo ali še dobe volilno pravico. Konečno nasvetuje : V odseku za volilno reformo sproženi nasveti naj se izroče deželnemu odboru z naročilom, da v primernem času poroča o vplivu premenjeuega volilnega reda za državni zbor na deželni volilni red ter stavi primerne predloge.
Poslanec K I u n v obširnem govoru pojasnjuje razvoj tega vprašanja v državnem zboru ter priporoča predloge večine. Dotični govor smo objavili na drugem mestu.
Poslanec Hribar se ne strinja ne s predlogi večine ne maujšine. Manjšina se norčuje z delavci, ker jih hoče potisniti med druge volivce, večina pa stavi predloge, ki se bistveno razlikujejo od onih, katere je stavil dr. Tavčar in jih je govornik podpisal. Govornik pravi, da on želi splošno, direktno in je dna ko volilno pravico. Delavci so organi-zovani, ker nimajo državljanskih pravic; a če jih dobe, ne bodo več nevarni. Delavci težje nosijo in-direktne davke. Ker se po vseh predlogih delavcem

ne dovoljuje vsa pravica, izjavi govornik, da bode glasoval proti vsem predlogom.
Poročevalec dr. T a v č a r izreka zahvalo posl. Klunu za njegovo obširno pojasnilo glede obravnav o volilni reformi; dalje se izreka proti 8chweglovim predlogom, posl. Hribarju pa oponaša, da ne ve, kaj je prvotno podpisal. V prvotnih predlogih se ni zahtevala je dna k a, temveč le splošna volilna pravica, a danes Hribar zahteva tudi jednako ter očita, da je večina predrugačila svoje mnenje. Gospod Hribar si je spekel poseben krompir za svoj obed. — Pri glasovanju so bili vsprejeti vei predlogi večine, prošnja slov. kat. delavskega društva pa se izroči dež. odboru, ki naj jo jemlje v poštev, ko se bode preminjal volilni red za deželni zbor.
Poslanec dr. Papež poroča o preložitvi in razširjatvi okr. ceste iz Novega Mesta skozi Mer-šečjovas na Krško pri Lešn ci in St. Petru. Vsprejme se dotični načrt zakona in dovoli 5000 gld. podpore.
Dr. Papež dalje poroča o prenaredbi § 22. dež. zakona z dne 28. julija 1889 v napravljanji in vzdržavanji javnih neerarskih cest in potov. Zakon se v toliko premeni, da za gotove preložitve cest ne bode treba posebnega dež. zakona.
Poslanec Kersnik poroča o samostalnem predlogu posl. Povšeta glede prenaredbe domovinskega zakona. Ker primanjkuje Časa, poročevalec ob kratkem naglaša potrebo dotične premembe, v kateri naj bi se oziralo na koristi kmetiških in mestnih občin. Deželni odbor pa naj se s prošnje obrne do vis. vlade, da se tarifi za žito in žitne izdelke tudi v tostranski državni polovici znižajo tako, kakor v ogerski polovici, da bode naši mlinarski obrti mogoče konkurirati z Ogersko.
Isti poroča o prošnji slov. kat. delavskega društva v Ljubljani za ustanovitev dež. delavske zavarovalnice. Dasi to vprašanje spada v državni zbor, vendar se naroča dež. odboru, da v prihodnjem zasedanji stavi primerne predloge.
Poslanec M u r n i k konečno obširno poroča, na kateri način bi dežela kranjska dostojno praznovala petdesetletnico vladanja Nj. veličanstva cesarja Frančiška Jožefa I. Deželni zbor je lansko leto naročil dež. odboru, naj letos predloži primerne nasvete.
Deželni odbor predlaga: 1. Povodom praznovanja 501etnega vladanja Nj. veličanstva cesarja Frančiška Jožefa I. ustanovi dežela 50 ustanov po 50 gld. za revne hirajoče osebe, ki imajo na Kranjskem domovinstvo, in odloči dalje svoto 500 gld. za sirotinske namene. 2. Deželnemu odboru se naroča, da v prihodnjem zasedanji predloži statut o obeh ustanovah ter stavi primerne nasvete glede druzih odredb, katere se bodo izvršile povodom praznovanja 50letnice vladanja Nj. Veličanstva,
Zbornica soglasno vsprejme oba predloga. Ker je bil s tem dnevni red zadnje seje končan, naglaša deželni glavar D e t e 1 a , da je z zadnjim sklepom dež. zbor najdostojneje in najprimerneje zaključil svoje zasedanje in svojo šestletno dobo. Glavar obširneje navaja, kaj je dež. zbor v šestih letih storil za deželo v gospodarskem oziru. Jako mnogo se je storilo za ceste, vodnjake in druge kulturne namene. Proti nemškim poslancem v nemškem jeziku naglaša da so ga vedno podpirali v zaupanji v niegovo pravičnost, dasi mej njim in nemškimi poslanci nikdar ni bilo nikakega kompromisa. Zahvali se (slovenski) načelnikom in članom posameznih od sekov in gospodu deželnemu predsedniku za marljivo sodelovanje. Dež. zbor je uvaževal besede sv. Avguština: In necessariis unitas, in dubiis libertas in omnibus charitas! Govornik konča s trikratnim »slava* in „hoch"-klicem na presvetlega cesarja.
Deželni predsednik v slovenskem jeziku priznava, da so vse stranke složne in jedine v ljubezni do presvetlega cesarja (Dobro-klici) in (nemški) da jih veže ljubezen do skupne domovine; dokler bodo stranke jedine v tej ljubezni, bode delovanje koristno in plodno. V imenu vlade se zahvali poslancem ta njih delavnost.
Poslanec S v e t e c se kot starosta zahvali v imenu zbornice glavarju Deteli in namestniku baronu Apfaltrernu za njiju skrbno in nepristranko vodstvo obravnav.
Baron Schweeel izreče zahvalo dež. glavarju v imenu nemške manjšine. Ob pol 10. uri zvečer dež. glavar zaključi st-jo in zasedanje.
Planinski pašniki *)
Govor dež. poalanoa dr. Žitnika v IX. seji, dne 1. febr. 1895.
(Koneo.)
In vendar stvar ni tako malenkostna, kakor se morda komu zdi na prvi pogled. Dogodki v trii-škem okraji so jeden člen v dolgi in močni verigi kapitalizma, ki skoraj v vseh evropskih drža-vah veže in duši srednje in delavske stanove. Ne bodem dolgo in široko razpravljal o kapitala in kapitalizmu, kajti gospodom je to vprašanje več ali manj znano. Le to naglašam, da treba vedno ločiti kapital od sebične, krute in brezoiirne uporabe kapitala. Kapital je v sedanjih razmerah deželam in narodom potreben, toda uporaba njegova je taka, kakor poje pesnik: .Jokajo se milijoni, da se jeden veseli." Denar je sveta vladar, postal je velemoč, kateri se morajo klanjati države, mogočni narodi in delujoči stanovi. Kapilal je postal mora, pod katero vzdihujejo milijoni, služeč nekaterim denarnim baronom. Priznavam velik pomen zgodovinskemu plemstvu v naši širši in ožji domovini. To plemstvo je bilo najtrdnejša zaslomba avstrijskih vladarjev v burnih časih, stalo je zvesto na čelu hrabrih armad proti vnanjim in domačim sovražnikom. 2al, da izumira in peša in na njegovo mesto stopajo denarni baroni. Poglejte v Italijo, Irsko, bližnjo Ogersko in Galicijo! Komu prehaja domača zemlja v last, kdo gospoduje narodom na rodni zemlji, katero so od pamtiveka obdelavah z žuljavo roko in močili s svojo solzo? Poglejmo v našo ožjo domovino! Na Dolenjskem se je naselil tujec ter dobil v roke širne gozdove, najlepši del Kranjske, divni Bled, je v tujčevi posesti in na kranjskih planinah se širi Bor-novo kraljestvo. »Hic Rhodus, hic salta!" Tu sem obrnimo od neplodnega prepira svoje oči in ohranimo, kar je našega, kar je slovenskega. Kaj pomaga, ako imamo v deželi nekaj denarnih mogotcev, če pa ljudstvo uboža, postane hlapec tujemu kapitalu. Kje je potem slovenski narod, za katerega, kakor vedno trdimo, gorimo in delamo. Ce pojde tako naprej, potem res ne preostane našemu ljudstvu druzega, da ali hlapčuje na nekdaj domači zemlji tujcem, ali pa da se izseli v Ameriko, kakor je umestno in opravičeno pisal neki slovenski list. Vsi, kar nas je tukaj na slovenski strani, rodili smo se pod slamnato kmetiško streho ali vsaj naši očetje. Iz kmetiškega stanu torej pohaja vsa svetna in du-hovska inteligencija. Ako pa ta vir opeša, usahne, potem bode zgodovina pisala: Bil je slovenski rod, a časov sile so ga strle in njegovih vodnikov brezbrižnost. Se vedno velja nemški pregovor: »Hat der Bauer Geld, so hat's die ganze Welt." Toda če kmet pride v pest kapitalu, potem je po njem, ker si ne more in ne zna pomagati, kajti: „wer Geld hat, kann speculieren, wer keines bat, muss halt verlieren."
Pokojni cesarjevič Rudolf je rekel: „Das grosste Capital im Staate ist der Mensch." Kaj je torej dolžnost države? Ali varuje kapital in njega izsesa-vanje, ali človeka, družino, družbo, sploh delavske stanove? Kaj pa ima ljudstvo od toliko hvalisanega ^narodnega blagostanja", katero statistiki štejejo na milijone? Treba je ločiti med „nar. blagostanjem" modernih narodno-gospodarskih pisateljev in statistikov in med onim splošnim blagostanjem, katero si misli in želi navadno ljudstvo. Dolžnost je torej države, da skrbi za blagostanje ljudstva in ne posameznih izvoljencev izmed ljudstva. Blagostanje ljudstva, sreča posameznih narodov je podlaga blagostanju in sreči skupne države. In če mi to podkrepimo, olajšamo obstanek slovenskemu ljudstvu, potem si zagotovimo prej ali slej tudi ugodno rešitev narodnega vprašanja.
To se mi je zdelo vredno in potrebno povedati tem povodom. Iz teh razlogov sem z nekaterimi tovariši stavil dotični predlog. Visoko zbornico pa prosim, da ga izroči v pretres skupnemu finančnemu in upravnemu odseku, koder bodem na podlagi dopo-slanih mi pisem imel priliko dokazati resnico svojih trditev gledl nakupovanja planinskih pašnikov in
zemljišč v tržiškem okraju.
* *
*
Finančni in upravni odsek sta se minoli petek v navzočnosti gospoda deželnega predsednika nad dve uri posvetovala o tem vprašanju in temeljito pretresala vse dotične pritožbe. Ker pa se na podlagi le pismenih izjav nista mogla prepričati, kolike je resnice na pritožbah, in ker razsodba v tej za-
-*) Sluč.jno je zaostal konec tega poročila. Op. vredniitva.
devi spada v področje visoke vlade, predlagala sta soglasno:
1.	Vsi to stvar zadevajoči spisi naj se izroči c. kr. deželnemu predsedništvu;
2.	visoka vlada se poživlja, naj k obravnavam, pri katerih je opraviti z ljudmi, ki so zmožni le slovenskega jezika, deleguje vedno uradnike, ki so slovenščine popolnoma zmožni.
Isti dan je v zbornici poslanec Murnik ■ kratkimi besedami utemeljil predloga, ki sta bila tudi vsprejeta.
Politični pregled.
V Ljubljani, 22. februvarja.
Vprašanje o celjski gimnaziji. Da po zadnjih dogodkih v štajerskem deželnem zboru Štajerski slovenski poslanci niso prišli posebno zadovoljni in dobre volje na Dunaj, to je pač lahko umevno in to se je pokazalo precej v prvi seji Ho-henwartovega kluba. V tej seji so zahtevali slovenski poslanci, v prvi vrsti gg. Robič in Vošnjak, naj se z ozirom na sklep deželnega zbora štajerskega konservativni klub zopet izreče, da glede vsta-novitve slovensko-nemške gimnazije v Celju ostane pri svojem prvotnem, že v zadnjem zasedanju naznanjenem sklepu. Poslanec Karlon je ob tej priliki pojasnil ravnanje konservativnih nemških deželnih poslancev ter povdarjal, da se je njih taktiki posrečilo dotičnemu predlogu dati tako obliko, da je manj žaljiv za Slovence in da ima vlada prosto roko v tem oziru postopati kakor za pravo spozna. Tudi poslanca Povše in P f e i fe r sta povdarjala solidarnost kranjskih poslancev s svojimi štajerskimi rojaki tudi v tem vprašanju. Jednako so se drugi nemškokonservativni poslanci kakor dr. Fuchs itd. izjavili da hočejo v tem vprašanju složno podpirati Slovence. Ko je še grof Hohenwart omenjal, da klub nima nobenega vzroka, da bi se sedaj glede celjskega vprašanja postavil na kako drugo stališše, kakor je že isto proglasil, bil je soglasno vsprejet predlog : Konservativni klub vstraja pri svojem sklepu storjenem v oktobru 1. 1., da se izjavlja solidarnim s Slovenci glede celjskih vsporednic ter izjavlja soglasno svojo voljo, glasovati za dotično točko v proračunu naučnega ministerstva in sicer jedino za Celje.
Shod avstrijskih mest. Včeraj ob 10. uri se je v dunajski mestni hiši zbralo več zastopnikov večjih avstrijskih mest, da se posvetujejo, kako bi se najložje branile mestom pravice. Zanimivo je, da je praško mesto odreklo svoje sodelovanje pri tem shodu in sicer z ozirom na svoje načelno federativno in avtonomno stališče. Zastopana so ta-le mesta: Brno, Crnovci, Gorica, Gradec, Inomost, Celovec, Krakov, Ljubljana, Lvov, Line, Solnograd, Trst, Opava, Zader. V prvi seji so zastopniki izrekli so-žalje zavoljo Albrehtove smrti.
Poljaki na Nemškem. Nedavno se je pritoževal posl. Rzemkovski v nemškem državnem zboru, da zahtevajo uradniki nemške prevode iger, ki se predstavljajo po poljskih glediščih. Minister pl. Koller mu je odgovarjal dne 11. t. m. rekoč: »Ce predstavljajo Poljaki poljske igre, je to njihova zadeva; toda policiji, ki ne umeva poljski, se morajo oddajati nemški prevodi; uradni jezik je namreč nemški, to je vendar preveč zahtevati, naj se tisti ne nastavijo za uradnike, ki ne umevajo poljski.
Gledišče v nemškem državnem »boru. Dne 21. t. m. je minister pl. Koller javno povdarjai v državnem zboru, da sedajno gledišče, vzlasti bero-linsko ne povspešuje več dobrih in plemenitih stvarij, marveč je škodljivi studenec, ki pokvarja nravnost mej ljudstvom. Igre, kakor „die Weber" ne spadajo na oder. Višje upravno sodišče je razveljavilo policijsko prepoved v nekaterih slučajih glede te igre. A to naj nikar ne ovira policijskih oblastev drugih mest, da ne bi prepovedali te igre. Javno zahvalim, je dejal dalje, policijske oblasti, ki jo so že nedavno prepovedale. Očitalo se mi bo, da hočem zatreti omiko. A to me kar nič ne briga. Vsi dobro misleči naj se združijo in ustavijo podkupljivim načelom, da se zabranijo pohujšljive igre.
Egipt zopet dela šum po časopisih. Govori ee o pomenljivi krizi, ki se obeta v ministerstvu. Khe-dive je nasproten ministerstvu Nubar-paše, češ, da preveč drži z Angleži. Tudi ljudstvo kaže po Kajiri javno nasprotstvo proti inostrancem, vzlasti Angležem. Ministerstvo je te dni predložilo postavodajavui skupščini neko predlogo. Toda skupščina se ni hotela o nobeni predlogi razgovarjati in se je svoje-
voljno razšla. Ker se bliža veliki ramazauski post, — se gotovo ne snide pred aprilom. — »Times* piše o veliki nevarnosti, ki preti Evropejcem v Egiptu, češ, da so sedanje razmere stične onim, ki so vladale 1. 1882 pred krvavimi dogodki.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 22. februvarja.
(t Nadvojvoda Albreht.) Danes ob 11. uri so prevzv. knezoškof v spremstvu stolnega prošta mil. goap. dr. Klofutarja izrazili pri deželnem predsedniku svoje sožalje povodom smrti nadvojvode Albrehta.
—	Jutri ob 10. uri bo pontilikalna črna sv. maša za dušni pokoj rajnkega nadvojvode, katero bo daroval stolni prošt dr. L. Klofutar in katere se udeležb načelništza vseh civilnih in vojaških uradov.
(t Nadvojvoda Albreht.) Z včerajšnjim dnem je dovoljen občinstvu vstop k mrtvaškemu odru rajnega nadvojvode. O polu 10 je bila Črna sv. maša zanj in po maši so ga naj preje pokropili nadvoj vodje in nadvojvodinje. Kleče so molili pred odrom, ki je priprosto napravljen. Pred njim so trije klečavniki, na katerih molijo po jeden kapucin in po dve ustni-Ijenki. Truplo je v maršalski obleki brez redov. — Bajni drži v sklenjenih rokah razpelo. Dva častnika cesarskih lovcev stojita ob rakvi za častno stražo.
(Državni zbor.) [Po brzojavnih poročilih.] Vlada je predložila včeraj zakonski načrt, naj se nedeljsko posvečevanje razširi tudi na krošniarie in naj se po-državijo brzojavi in telefoni duuajske zasebne brzojavne družbe. Predsednik se spominja umrlega poslanca Sommaruge. Več peticij se prebere. Poslanec Steinvvender interpelira finančnega ministra, zakaj se je pri zadnjem posojilu izbrala 4odstotna mera, zakaj se je posredovanje izročilo bančni družbi in zakaj se je vreditev izvršila 21/« pod dnevnim kur-zom. Poslanec vitez Kraus interpelira finančnega ministra glede ponarejenih petdesetakov, ki krožijo v okraju Weiz na Štajerskem. — Prebralo se je več druzih interpelacij in potem se je pričel dnevni red
—	razprava o peticijah.
(Volilni shod.) Iz Ribnice : V sredo bil je pri nas volilni shod. Ob 6. uri zvečer zbralo se je v salonu g. Arkot-a okrog 60 volilcev (tudi nekaj nevolilcev je bilo vmes.) Navzoč je bil kočevski kandidat gospod Višnikar. Njegove stranke zbobnali so vse vo-lilce skupaj, nasprotniki niso vsi prišli. Gosp. župan otvori shod in poda besedo kandidatu Višnikarju, ki je začel razvijati svoj program tako, kakor je bil natisnjen v „Slov. Narodu". Od začetka svojega govora omenjal je to, da ni mislil, da bi moral tudi v Ribnici sklicati volilni shod, meneč, da ga Ribnieani itak dobro poznajo, kot poštenega, zanesljivega moža ; ker pa nasprotna stranka želi, toraj je z največjim veseljem pripravljen povedati kakšen je njegov program. „S težkim srcem" tako nekako je začel govoriti „le na prigovarjanje odličnih prijateljev (I) sem se odločil za kandidaturo. Ne pričakujte od mt-ne, da bi se odlikoval s sijajnimi govori; glavno moje delo bode v odseku, ker razprave v javnih zborih so le nekaki okraski. Nikomur se ne usiljujem, le to obljubljam da mi mandat ne bode kak šport ampak jaz želim slo venskemu narodu le zdravja in pravega napredka". Kaj ne, lepe besede! Razvijajoč svoj program zaletaval se je v „Slovenea" »Nolite iurare in verba" »Slovenci" tako je klical nazadnje. Zahteval je svojo neodvisnost in zatrjeval je opetovano, da on ni li beralec, kar se mu predbaciva, da sploh liberalne stranke na Slovenskem ne pozna, tudi ne v deželnem zboru, jedini Hribar je po njegovem mnenji »radikalec" in tako je skvasil še marsikaj skupaj, uporabljajoč navadne fraze, kakoršne se lahko vsak dan bero v „Slov. Narodu". Po končanem ujegovem govoru vzdigne se p. dekan m prav mirno pa stvarno zavrača kandidata Višnikarja in njegov program. Najprvo ga vpraša, na kakšni podlagi hoče delovati v državnem zboru ? pa na to vprašanje ni vedel dati nobenega pravega odgovora. Na vprašanje: »kakšnih mislij je zaradi verske šole, odgovarjal je prav zmešano in prišel slednjič do sklepa: »Ali volite Zupana, ali pa meue, verske š >le vendar le ne bote še imeli". Sklicaval se je na s*, očeta, nadalje na nekatere avstrijske škofe in pripovedoval
je one liberalne laži, ki so se po židovskih časopisih trosile zaradi izjav teh cerkvenih dostojanstvenikov glede verske šole. Pa tudi svojo neodvisnost je zagovarjal, ko mu je g. dekan ovrgel to, da bi bil v resnici neodvisen. On pravi: »Jaz sem popolnoma neodvisen in meni kot sodniku bi se le tedaj moglo kaj pripetiti, ko bi svojo službo zanemarjal". Ko ga je gospod dekan vprašal zaradi Peitlerjevega predloga odgovarjal je, da je on zato, da se notarijat podržavi. Spominjajo ga njegove nedoslednosti zaradi podpisa one interpelacije pravi, da jo je on in tudi drugi podpisal samo zaradi tega, ker je .Slovenec" tako nedostojno pisal o notarjih, ne pa zaradi tega, da bi se notarijat ne smel podržaviti. Opravičeval se je tudi zaradi legalizacije in pa zaradi onih 1000 gld. naglašajoč, daje znanje uemškega jezika dandaneB potrebno in da učitelji niso dolžni zastonj podučevati otroke v nemščini, če to stariši želijo. Ko ga gospod dekan vpraša če je res Sukljetov „alter ego* in če misli tudi on take kozolce preobračati, kot Suklje, pravi da on ni zato odgovoren, kar Suklje o njem govori, vender pa pravi, da ne pozna moža, ki bi bil več storil za Slovence, kot je ravno Šuklj e ki si je neminljivih zaslug stekel v politiki (I!) Ko sklepa začne udrihati po nasprotnem kandidatu, čudeč se, kako da se morajo duhovniki vnemati in potegovati za Zupana ki se ni udeležil katoliškega shoda itd. (To je seveda debela laž! Op. vred.) Slednjič pa je začel naštevati svoje zasluge za Ribnico : ob priliki zadnjega požara, zaradi posojilnice iu pa zaradi železnice in vodovoda. Z milim glasom je nazadnje Ribničanom povedal, da ima on, če vse te zasluge svoje v poštev vzame, neko pravico, da ga voliio poslancem. Po tem ko je gospod dekan končal svoj govor in je kandidat svoj® fak-tične opazke napravil, se vzdigne notar Gruntar in bere neki govor o koristi n o t a r i j a t a. Jezi se na »Slovenca", ki zadnji čas ta stan tako surovo napada. On pravi, če bi se notarijat podržavil, bi bilo to združeno z velikimi sitnostmi. .Le pomislite" tako govori gospod notar »ko bi bil jaz državni uradnik, potem bi opoludne svojo pisarno zaprl in še le ob tretji uri popoludne bi pričel zopet ura-dovati. In tedaj bi morale stranke toliko Časa v največem mrazu na me čakati". (!) In glejte, sedaj ko sem privatni uradnik, lahko tudi čez poldan stranke naprej vzamem in verjemite mi, gospoda, da se včasih do 4. ure popoludne ne odteščam, da le ljudem postrežem. Po tem ganljivem govoru je še g. M. Pakiž nekaj omenjal proti notarjem, gospod Fik je vprašal Ribničane, kaj so pretočeni teden v Kočevji delali in odgovorilo se mu je tako, da se je priznalo, da so Ribničani in sicer župan, P. in L. agitirali po Kočevju za Višnikarja. Okrog 9. uri pa so oče žnpan sklenili zborovanje in rekli: »Tisti, ki so za*Višnikarja, naj obsedijo, drugi pa ki 80 zoper njega naj ostanejo". To je zopet ribniška, navadno nasprotniki sedijo, drugi pa vstanejo; morda pa to pomeni, ker so Višnikarjevi volilci obsedeli, da bodo tudi v ponedeljek obsedeli, v čemur Bog pomozi! Tako se je vsprejela Višnikarjeva kandidatura v našem trgu. A upamo, da bodo volilci ob pravem Času govorili jasneje, nego so mogli pri zmedenem volilnem shodu.
(Iz Kočevja) se nam poroča: Mraz je, mraz! Nekoliko dnij vsak dan ok. — 20 C. Da se nekoliko ogreli, zato se radi zbiramo v družbe. Nedeljo na pr. je b>lo v obližju šest balov. A nismo brez drugih shodov in zabav. Volitev namreč tudi po nekoliko razburja naše duhove. Pred desetimi dnevi so sicer naši očetje sklenili, da se ne udeleže volitve. A glejte! Druga sapica pripiše in — kje ste sklepi? Kako so se vendar tako naglo premislili? Torek, dne 12. febr. je hitel glavar kočevski nemudoma v Ljub-l|ano. Komaj pride domov, že se je povsodi govorilo : Višnikar je vladni kandidat njega treba voliti. In čujte! oni, ki so se I. 1887 Višnikarju tako protivili (ali ste že pozabili na bombardmd z jajci?), postavijo. 19. fehr. zvečer Višnikarja za svojega kandidata! Zanj so se pri shodu ogrevali gg. župan A. Loy, ravnateli Wolsegger, profesor Obergfoll in advokat Brunner. Višnikarju se njega dni pač ni sanjalo, da ima tako navdušeno stranko za sabo v — nemškem Kočevju.
(Iz Črnomlja,) 21. februvarija. V ponedeljek imamo volitev. Dragi rojagi! ne prodajmo se! Pri-
staši Višnikarjevi so rekli: Crnomaljci so navajeni, da ob volitvah dobijo pijače. Gospod J . . č pravi: »Pišimo Višnikarju, da pošlje kakih 50 gld." Dragi omeni: „Dajmo glas Sukljeju, da on Višnikarja namigne." Na to gospod Š.: »Ce nič ne dobimo, dajmo vsak kaka dva petaka, da dobi vsak volilee jeden golaš in vrček piva." Crnomaljci, ne prodajmo se za golaš. Volimo profesorja Tomo Zupana. Vaš znani	Črnomaljec.
(Ljudski shod pri Sv. Lenarta v SI. Goricah) priredili so pretečeno nedeljo dne 17. februvarija slovenski poslanci gg. dr. Gregorec, dr. Radej in Robič. Državni poslanec dr. Gregorec je pozdravil vse navzoče, ki so se zbrali v prav obilnem številu od daleč in iz bližine, s slovenskim lepim krščanskim pozdravom: .Hvaljen bodi Jezus Kristus!" ter je naznanil, da je povod današnjega ljudskega shoda izstop slovenskih poslancev iz deželnega zbora v Gradcu. Prvi je govoril kot starosta dr. Raday o delovanju slovenskih poslancev štajerskih v deželnem zboru. Koncem je dokazal, da so bili prisiljeni slovenski poslanci zapustiti deželni zbor, ker je to zahtevala njih čast iu čast naroda, saj se z ljudmi, ki bi Slovence radi potisnili pod klop, ne da občevati. — Gospod poslanec Robič je prav temeljito pojasnoval koristi, koje bi imel osebni davek za kmečki stan in za celo deželo. Koncem govora pa je gospod poslanec dokazal, da bi bile nove komisije za revizijo zemljiškega katastra v smislu, kakor so za nje slovenski poslanei glasovali, res koristne za vse kmetovalce. — Gospod državni poslanec dr. Gregorec pa je govoril prav prepričevalno: 1. o novem domovinskem zakonu, 2. o jednakopravnosti, kjer je bičal posebno ljubezen do nemškega uradovanja in nemških napisov, in 3. o novi volilni reformi, ki naj bi Slovencem pomagala do jednakopravnosti. — Bog daj, da bi vsi te trdne sklepe: pokazati se odločne katoličane in odločne Slovence, nosili vedno tako živo v svojih prsih, kakor smo to sklenili naudušeni od svojih vrlih gg. poslancev.
(Shod katol. polit, društva na Slatini.) Dne 17. lebruvarja je deželni poslanec dr. Fr. Jurtela na obilno zbranem shodu katol. polit, društva na Slatini poročal o razmerah v štajerskem deželnem zboru ter navajal vzroke, ki so slovenske poslance prisilili, da so zapustili deželni zbor. Zborovalci-volilci so pritrdili poročilu poslančevemu ter sklenili to-le resolucijo: Slovenski volilci zbrani na shodu katol. polit, društva pri bv. Križu poleg Slatine, opiraje se na današnje poročilo svojega poslanca gospoda dr. Fr. Jurtela in na oklic vseh slovenskih poslancev štajerskih z dne 8. febr. 1895 odobravajo popolnoma izstop teh poslancev iz deželnega zbora; izjavljajo, da je bil to jedino primeren odgovor na provokatorično, ves slovenski narod žaleče postopanje nemško-nacijalne liberalne večine deželnega zbora; pričakujejo, da slovenski poslanci ne odnehajo, marveč da nadaljujejo z vsemi silami in vso odločnostjo borbo za jednakopravnost in jednakoveljavnost Slovencev, ter slovesno obljubijo, da jih bodo povsod in vselej neomahljivo podpirali , po geBlu: Vse za vero, dom cesarja.
(Goriške novice.) Odpoved deželnega glavarja, grofa Franca Goroninija je iznenadila in vžalila Slovence in tudi zmerne Lahe. Slovenci in Lahi ga prosijo, naj prekliče svojo stavko. Upati je, da bo to storil. — Povodom smrti nadvojvode Albrehta izrazili so sožalje presv. cesarju v imenu dežele dr. Ver-zegnassi, v imenu mesta župan dr. Venuti, in pa društvo veteranov. Pri pogrebu bo zastopal veterane bi. g. groi Prane Coronini. — V tržaški bolnišnici je umrl 16. t. m. preč. g. Jožef Kumar, vikar t Brestovici, v starosti 68 let. N. v m. p. 1
(Roparski nmor.) Dne 19. t. m. je v Lvovu umoril in oropal tridesetletni Mih. Grečilo staro in bolno ženo računskega preglednika pri namestništva. Morilec Be je nekaj časa skrival, toda dne 21. t. m. so ga zasačili pri neki ženski, s katero je živel v grešnem znanju.
(Naprava za vrborejo.) Vsled vprašanja od strani naučne uprave, bi li mestna občina bila pripravljena prepustiti jej brezplačno potrebni prostor za napominano napravo v Šolske svrhe, sklenil je občinski svet tej prošnji in želji ustreči in je določil in ponudil v to teren pod mestnim rastlinjakom pod Tivoli tik drsališča, ki je v celem obsegu
Najbolje priporočena
za preskrbljenje vseh
v korznem listu
zaznamovanih
menic in vrednostij
Menjalnica bančnega zavoda
Schelhammer & Schattera
Wien,
I. Bezirk,
lep prostor. Ta vrt igradil in i vrbami nasadil sa bode tekom letošnjega leta, tatem pa v šolsko uporabo izročil.
(Potresanje ulic in ceit) v našem mestu je zelo malomarno, dasi je mestni magistrat izdal v tej zadevi stroge odredbe za hišne gospodarje in upravitelje. Vsled te skrajne malomarnosti čuti je zadnje dni obilo pritožb o nezgodah mej občinstvom, in vender se lehkomišljeni gospodarji ne brigajo zanje! Umestno bi bilo, pri tem strogo postopati.
Telegrami.
Nadvojvoda Albreht f.
Aroo, 21. februvarija. Neprenehoma se izraža iz vseh mest sožalje. Poroča se tudi, da povsod opravljajo službo božjo za pokojnika.
Aroo, 21. februvarija. Mnogoštevilno ljudstvo si je ogledalo po dnevu truplo nadvojvode Albrehta. Popoldne ob 4. uri so se poslovili člani cesarske hiše od trupla, potem so krsto zaprli. K pogrebu so prišli namestnik grof Merveldt, pl. Reicher, admiral Sterneck, minister Fejervary, načelnik generalnega štaba baron Beck, 12 generalov in odposlanstvo vitezov Terezijinega reda. V soboto ob 6. uri zvečer preneso truplo z vojaškim spremstvom na kolodvor. Podčastniki bodo krsto nosili, za krsto gredo najprej nadvojvode in nadvojvodinje, potem obersthofmeister Piret, pobočni adjutant So-magyi, generali, vitezi Terezijinega reda. Dva oddelka vojakov bosta delala špalir. Ko bode truplo blagoslovljeno, odpotujejo členi cesarske rodovine. Vlak s truplom nadvoj-vodim odide ob polnoči. Spremljala bosta vlak Piret in Somagyi.
Dunaj, 21. februvarja. Popoldne sta prišla iz Varšave Chrouley in kapitan Wie-lopolsky, da bosta zastopala pri pogrebu li-tavski dragonski regiment.
Draždani, 21. februvarja. Kralja bode na Dunaju pri pogrebu zastopal princ Jurij.
Bukarešt, 21. februvarja. Pri pogrebu bode zastopal kralja vojni minister Poenaro. Odide danes na Dunaj.
Dunaj, 22. februvarija. Časniki poročajo, da se bo razprava o pritožbi ljubljanskega mestnega zbora proti odloku deželnega odbora glede uličnih napisov vršila dne 20. marcija pred tukajšnim upravnim sodiščem.
Dunaj, 22. februvarija. Cesar je podelil ministru Welsersheimbu veliki križ Leo-poldovega reda.
Dunaj, 22. februvarija. Cesar je spregledal kazen 55 kaznjencem.
Dunaj, 22. februvarija. V gosposki zbornici so se desnici pridružili knez KarlosClary, dvorni svetnik Albert, knezoškof krakovski Puzyna, grof Stadnicki, grof Misielski in vitez Czajkovski. Konservativna skupina šteje sedaj 90 članov.
BudimpeSta, 21. februvarija. V današnji seji nacijonalne stranke je potrdil Appo«yi, da se je res razbilo pogajanje o združenju z liberalno stranko, ker liberalna stranka
noče priznati načel nacijonalne stranke glede vojne, nacijonaina stranka pa se jih brezozirno drži.
Berolin, 21. februvarja. Kakor se poroča, namerava državna vlada sklicati kar najpreje državni svet. da se posvetuje o agrarnih vprašanjih. Radi potrebnih priprav se pa pač državni svet snide težko pred 11. marcem.
Berolin, 21. februvarija. Državni zbor se je posvetoval o predlogi glede davka na tobak. Državni tajnik grof Posadowsky je utemeljeval predlogo kot finančno potrebo ter zavračal ugovor, da bode mnogo delavcev odpuščenih, ker se bode manj tobaka porabilo. Govorniki izmed centruma, narodnih liberalcev in konservativcev so se načelno izrekli za predlogo, nasvetovali pa, naj se izroči kaki komisiji, da se posvetuje o posameznostih. Zastopniki prostomiselne zveze, socijalnih demokratov in antisemitov so govorili proti predlogi. Jutri se posvetovanje nadaljuje.
Pariz, 21. februvarija. Kakor poroča „Agence Havas" izTangera, bil je italijanski poslanik brzojavno pozvan ter se je nemudoma odpeljal pioti Gibraltaru.
Pariz, 21. februvarija. Kakor poroča „Agence Havas" iz Petrograda, bili so na ondotnem vseučilišču resni nemiri. Sprijeli so se dijaki tudi s policijo. Več so jih neki zaprli.
Petrograd, 21. februvarija. Listu „No-voje-Vremja" se brzojavno poroča: Brzo-vlak, ki je 17. t. m. iz Kostona odšel, zadel je v neki tovorni vlak. Sedem oseb je mrtvih, trije vozovi brzovlaka in sedem voz tovornega vlaka je razbitih.
Hieroshima, 21. februvarija. Kitajci so napadli Kumo-Tschang v Mandžuriji, a so bili odbiti ter so pustili 30 mrtvih. Japonci nimajo nobene izgube.
Umrli so:
21. februvarija. Pavle Dovjak, delavčev sin, 2 leti 8 mesecev, Dunajska cesta, delavske hiše I., davica.
V bolnignici: 20. februvarija. Matevž Armič, gostan, 84 let, plučniea.
Tujci.
20. februvarija. Pri Slonu: Lindinger, Bachrieh , Kleinberger, Weiss, Freiberger, Goldhammer, Tilseh, Ripper, Lustig z Dunaja. — Schmid iz liremen-a — L6wi iz Stuttgart-a. — dr. fil. Wagner iz Curiha. — Debeljak iz Preddvora. — Grof Margheri iz Novega Mesta.
Pri Maliču: Dannhiiuser, Allina, Puterkailer, Bernar-dinkr z Dunaja. — Miiller iz Heilbrona. — Cešky iz Gradca.
—	Jirik iz Pulja. — Braun iz Arada. — Welebil iz Svitave.
—	Malic iz Jelsan.
Pri bavarskem dvoru: Ivan in Prano Košar z Oger-skega.
Pri Juinem kolodvoru: Povše iz Mokronoga. Pri avstrijskem caru: Oblak iz Novega Mesta.
Vremensko sporočilo.
a oŠ a	Cas	Stanje		Veter	Vre m e	Mokrine 1 na 24 ur v ! min
opazovanja		zrakomera t mm	toplomera po Celzija			
	'1. u. zjut.	739-9	-17-2	brezv.	megla	
21	2 u. pop.	737 9	-5-8	sl. jzapad	jasno	0 00
	9. a. zve«.	736'9	-11-2	brezv.	n	
Srednja temperatura —11-4 za 11-1° pod normalom.
Zahvala.
116 1
Za nam došle pojave globokega sočutja povodom prerane smrti našega nesrečnega ljabljonea
Milana Meden-a,
za darovane prekrasno vence, xa mnosobrojno iprem-stvo k zadnjemu počitku izražamo vsem udeležencem in sosebno velečastitemu gosp. ravnatelju tukašnje o, kr. višje realk« ter sošolcem rajnkega, kakor tudi onim, ki so nas tolažili v teh bridkih dneh žalosti in obupa, tem potom našo najtoplejšo zahvalo z odkritosrčno željo, d» nemila osoda ne bi nikomur naklonila tako težkega gorji.
V Ljubljani, dne 22. februvarija 1896.
Žalujoči ostali
Zahvala.
218 1
Iskrena zahvala se izreka z» tople izraze sočutja ob bolezni in smrti gospoda
Ivana Medič-a
bogoslovca 2. leta.
Posebno se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, gospodom bogoslovcem , šišenski čitalnici , darovateljem krasnih vencev ter vsem, ki so ranjkega spremili k večnemu počitka.
V Ljubljani, dne 21. februvarija 1895.
Žalujoči ostali.
Še prav dobro stoji
Kranjska vinarna v Ljubljani,
Slonove ulice št. 52 115 4-2 ter toči dobra vina po 24, 82, 40 kr. sladek pro-sekar po 48 kr., zeleniko in teraneo po 56 kr., fini maraalec po 80 kr. Prepriča naj se vsakdo sam.
¥
J S
.S
| A
t» H O •O
J
Lekarna Trnk6ozy. Dunaj, V.
m
Protinski cvet
ali
cvet zoper trganje.
Steklenica 50 kr., 12 steklenic 4 gld. 50 kr.
Odločno najboljše mazilo zoper trganje po udih, bolečine v rokah, nogah, v križu ter v živcih, otrpnele ude in kite itd.
Dobiva se pri 566 17
Ubaldupl. Trnkoczyju
lekarnarju v Ljubljani.
Pošilja se z obratno pošto.
Lekarna Trnk6ozy v Gradou.
B
s
Ivan Jax
v LJUBLJANI na Dunajski cesti št. 13
v Tavčarjevi hiši.
Tovarniška zaloga
552 50 19 vsakovrstnih
šivalnih strojev, byciklov,
tryciklov, veločipedov itd.
Ceniki zastonj in franko.
Dunajska borza.
Dne 22. februvarija.
Skupni državni dolg v notah.....101 gld.	85	kr.
Skupni državni dolg v srebru.....102	,	15	„
Avstrijska zlata renta 4%......125	„	15	„
Avstrijska kronska renta 4 %, 200 kron .	100	„	90	„
Ogerska zlata renta 4%.......124	„	15	„
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . .	99	„	55	„
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1087	„	—	„
Kreditne delnice, 160 gld......411	„	50	„
London vista...........123	„	80	„
NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj,	60	„	42l/»„
20 mark............12 „	09	„
20 frankov (napoleondor)............9	„	81	„
Italijanski bankovci........46 „	ri5	„
C. kr. cekini......................5 „	81	„
Dne 21. februvarija.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	152	gld.	50	kr.
5% državne srečke 1. 1860. 100 gld. . .	165	„	—	„
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....1»	,	50	,
4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	99	„	60	„
Tišine srečke 4%, 100 gld.......153	„	50	„
Dunavske vravnavne srečke 5% ■ . . .	134	„	50	„
Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .	108	„	50	„
Posojilo goriškega mesta.......111	„	25	„
4% kranjsko deželno posojilo.....—	„	—	„
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4%	99	„	70	„
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	229	„	—	„
„ , južne železnice 3% .	175	„	25	„
„ „ južne železnice b% .	132 „	50	„
n „ dolenjskih železnic 4%	98	„	50	„
Kreditne srečke, 100 gld...........200	gld.
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	160	„
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	18	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......23	,
Salmove srečke, 40 gld................71	„
St. Gen6is srečke, 40 gld.......74	„
VValdstemove srečke, 20 gld......51	„
Ljubljanske srečke..................25	„
Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. .	180	„
Akcije Ferdinandovesev. železn., lOOOgl.st.v.	3450	„
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	558	„
Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . .	105	„
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	8~>	„
Montanska družba avstr. plan.....90	„
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	173	„
Papirnih rubljev 100 ................132	„
— kr.
75
50 50 50
70 90 62
M* Nakup ln prodaja ~>ja vsakovrstnih državnih papirjev, greto, denarjev itd. Zavarovanje za zuube pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitki K a 1 a n t n a izvršitev narodll na borai.
Menjamična delniška družba
„11 ERCV B"
Wol!zeile it. 10 Dunaj, Mariahilterstrasss 74 B.
<&4rPojaanlla"Ea v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega »brestovanja pri popolni varnosti U0- naloženih glavnic,
urtaiaieli Or. >vnn Mneiia
mkovoiui vnuiutk: Andrej Kalan.
«'»»>• *»uMi«ko i'i»Kwro«i v iiiuoiiacu.