- -1 - Štev. 133 POaaffteifia Itevilka 1 Dih V Ljubljani, v nedeljo 8. julija 1923. PoStnlna pavlallrane.' Leto L Izltaia vsak dan žlutraj, Izvzemši »ondeljke Hesežna nar@Cnina; v Ljučijanl Din lö=—, po pošti Din 12°—, inozefrisrvo Din 2@‘— Uredništvo: Wolfova ulica št, 1/1. Telefon št 213 Brzojavni naslov: „Novostl-Ljubijana“. Upravništvo: Marijin trg št. 8. — Telefon št 44. Ljubljai Rokopis. _ __JH Pismenim vprašanlenTnaT^-^—,;a Račun pri poštnem ček. uramTaTT: D&fiäSfilä iteviika ©feiega 10 straüi la Tssfcais med drugim' Kato je prišla its-üja dc posesti oašega ozemiia. — rraadja la Maia astasta, — Oboraževama tekma, ji--' pHifeeiB, ieaikoYao zbliževanje. — Po= S«st dutovaifi vrednot, ~ Fr. Veber; Pri’ ’s»jafcs k Ideji vsesiovanstoga tilozolskega koaszesi, — Socijalna politika. — češko-slovaške iinance. — Stinnesova kraljevina. 1“ Dr, Evgen de Gyn; O nezavestni du fevsasti, — Ljubljanska opera, — Učitelj- sks atopišina Mariborsko pismo itd. Niše učiteljstvo. Danes in včeraj je zbrano slovensko /5&teijstvo v Ptuju, kjer se vrši glavna letna , skupščina slovenskega _ dela »Udruženja Jugoslovenskega Učitelj" Stva«. , To 'je važen Han ne samo za naše 'Učiteljstvo, ampak za javnost sploh. Saj je ravno učiteljstvo oni činitelj, v kate-cega rokah je pravzaprav bodočnost naroda in države. Njemu je poverjena Vzgoja mladine, ki je naš up in naša na-Sat Kakor si bomo vzgojili mladino, tako bodočnost bomo imeli. Obenem pa W učiteljstvo nosilec narodne, državne Sa kulturne misli med; najširšimi plastmi ljudstva. Naša površna javnost še često nima Pravega vpogleda v nelahko delo, ki se vrši med štirimi šolskimi stenami in Vidi učiteljstvo samo ob prostih dnevih Ser mu zavida počitnice. Koliko važnega Sa nujnega dela za šok) in za javnost se Pa izvrši potom, učiteljstva ravno ob takozvanem prostem času, na to po-misli malokdo. Le poglejte po naših gospodarskih, kulturnih in političnih društvih zunaj po deželi, povsod najdete učitelja, ki opravlja često najtežavnejši la najnehvaležnejši posel ne setä, am* öak druiiin v prid in korist Pogoste Šolske prireditve in razstave pa tudi .Pričajo, da naše učiteljstvo ne dela sa-s&o tega, kar mu veleva suhoparni pa-rs.grat ampak žrtvuje trud in čas nda-in odraslimi tudi izven šole. To ^žno delo morda ne donaša trenutno tovsod toliko haska1, kakor bi ga kdo ^Sakoval, a donašalo ga bo sigurno v g^oSnosü. Saj pravo kulturno delo ni- ne izgine brez sledu in rodi vselej poi sad prejalislej, v tej aH oni obliki a ^ vse naše ddavstvo — zlasti duševno — tako trpi tudi naše učitelj-ptvo pod težo neizprosnih razmer, ki so jearavna posledica preživele težke sve-yüovne krize. Tudi na njegova vrata trka «tomaajkanje in beda prav občutno, a kljub vsemu temu rrm 5e ni klonil duh, še ni izginila trdna vera v boljšo 'bodočnost, ki mora priti nam vsem sku* jSfej. Zato dela in ustvarja kljub vsej mi-,seriji s podvojeno silo, da bodo našemu oaiodu in državi čimpreje zasijali lepši ■öhevi. Naj bo uverjeno, da je to požrt-iVbvalno delo vidno tudi na merodajnih «testih' in bo našlo primerno upoštevaje, kakor hitro bo mogoče. • Stališče našega učiteljstva ni zavedanja vredno tudi: v drugem oziru. Cas w razmere sta ustvarila med širokimi /iudskimi masami ugodna tla in odprla pöt naihujšemu demagoštvu. Ako to ne '.sr® tako v cvet In ne prinaša tistega PjSd», kakor bi ga lahko v sedanjih raz-^erah, je to precejšnja zasluga našega «Vldevnega učiteljstva, ki vpliva po» ^rievalno Ib ne priliva ognju olja. Zato ge 'pri nas vrši ves ta nerazveseljiv pro* ?«es še dokaj mirno in staro neopaženo, t&eatem ko zavzema v sosedni ilryat-.1© omse «a nevarnejše oblike. Naše učiteljstvo ima staro, dobro Preizkušeno in vsestransto izvedeno SPrgandzacljo, kateri se ima pred vsem fsahvahtt za nmoge USpehe, ki jih je do-ig&sdo na _ kul turnem m gospodarskem štoiju. te testne sile in železno voljo sl ;3e ustvarilo razne gospodarske napra» 'V^-. ki so brez dvoma Prinesje njemu sa~ *usgn» gmotne in xnoralne kdristi,- in M donašaie, donašalo in bodö ^ ^ /jašale koristi celokupnemu ^ ;drfavi Razim drugih stanovs^b insti-gicij omenjamo samo moderno urejeno r-rskarno. Razun tega gradi tvornico ««1, M bo brez dvoma velikanskega po drena, ne samo za nas; ampak za Vso državo, ker se bomo osamosvojili tudi na tem polju. . Kljub lepj in dobri organizaciji pa je bdo naše učiteljstvo v preteklem in še ^preteklem času eksponent političnih ^taudr, ki so ga izrabljale in uporab-*}ale za Svoje strankarske namene. Bile -WS ßa* p** katerih Narodno in državno edinsivo — faif accompli. SfaHice HUS naprarn separatistom. Beograd, '7, julija. (B) Današnja »Samouprava« brani v uvodniku z veliko mirnostjo Narodno radikalno stranko pred demokratskimi in hrvatskim! napadi zaradi njene povolitvene notranje politike. List piše med dr.; Pregovori, ki so se vršili med radikalno stranko in hrvatsko repblikan-sko seljačko stranko, aimajo ia ne morejo imeti onega značaja, ki jim ga pripisujejo demokrati. Ako z druge strani ti pregovori niso dovedli do zboljšanja razmer na Hrvatskem in odstranitve težkoč, to še ne pomenja in n& sme pcmenjati, da so vrata zaprta za nove Poskuse pomirjen ja in ureditve naših notranjih prilik. Stjepan Radič ni mogel najti poti, na kateri bi se mogla najti rešitev vseh naših notranjih težkoč. Zaupanja, ki mu ga je naklonil hrvatski del našega naroda, ni znal ali ni hotel izrabiti za pozitivno izgraditev in oja-čenje naše ujedinjene domovine, v kateri bi se mogla nafti rešitev vseh naših notranjih težkoč. Zaupanja, ki mu sa je naklonil hrvatski del našega naroda, ni znal ali ni hotel izrabiti za pozitivno izgraditev in ojačanje naše ujedinjene domovine, v kateri in samo v ujej se morejo zadovoljiti interesi Hrvatske. Ta neuspeh, pa ne preprečuje nadainjega dela pri iskanju poti v ouSh mejah, ki nam jih določa naše državno hi narodno edinstro, Radičev, predlog, ki ga stavlja brošura Rudolfa Horva-tha, je nesprejemljiv za vsakogar, ki zastopa čeprav samo misel političnega edinstva. Na podlagi dualizma se ni mogoče razgovarjati niti z eno stranko. In tega tudi ne more storiti Naredna radikalna stranka. Na koncu veh »Samouprava*, da je treba stremeti za tem, da se v naši skupni domovini svobodno iščejo poti za pomirjenje nezadovoljnih in za ozdravitev vsega onega, kar ni dobro. Pot je težka, ali ne sme ostati zaprta za nikogar. Beograd, 7. julija. (Z) Današnja »Tribuna« piše: Federalistični blok se še ni opomogel od iznenađenja, ki mu ga je pripravila vlada 23. junjia t. 1. z zabranitvijo Radičeve skupščine. Dokler hodi Radič v Zagrebu po posameznih gostilnah, napija zdravice in govori proti Srbiji in proti Beogradu, dokler dr. Korošec in dr. Spaho grozita, da zapustita Beograd, bo ostalo še nadalje tako, kakor je sedaj. Radič bo tako dolgo kričal v Zagrebu, da se uporabi zanj zakon o zaščiti države. Dr. Korošec in dr. Spaho hočeta vreči vlado v parlamentu. Pri vsem tem pa Je vladi le dana možnost, da spravi pod streho vse zakone, ki so našteti v njeni deklaraciji, ker razpolaga s solidno ia homogeno večino, Iz seje zakonodajnega odbora. Beograd, 7. julija (Z) Danes ob 10. uri predpoldne je pričela seja zakonodajnega odbora. Pred predhodom na dnevni red da minister za zunanja dela g. dr. Ni n Čič pojasnilo na insinuacije narodnega poslanca g. Moskov-Ijeviča, ki jih je izrekel na včerajšnji seji glede zidanja njegove hiše. Dr. Nin-čič je pristal na to, da se izbere komisija, ki bo dognala in ugotovila, da je zidal hišo z denarjem, ki si ga je bil izposodil in za katerega posojilo plača 15 edstot. obresti. Poslanec Moskovlje-vič izjavlja, da ni imel namena, da sumniči dr. Ninčiča. Za tem se je prešlo na dnevni red. Minister za izenačenje zakonov gosp. Trifkovič izjavlja, da je k poglavju 7. uradniškega zakona prejel 29 raznih Predlogov. On je nekatere sprejel. Najvažnejša je sprememba, da bodo sodni uradniki polagali drugačno prisego, kakor administrativni. Minister je tudi izjavi), da mnogo predlogov ni mogel upoštevati. Za njim je govoril poročevalec Vaša Jovanovič, ki uvažuje nekatere iz.prem.embe in jih sprejema v imenu odbora. Na to se je glasovalo člen za členom. Sprejeto je celo sedmo poglavje. Za tem se je prešlo na diskusijo o osmem poglavju zakona. Govorih so ££• R e i s n e r, G j o r g j e v i č, dr. Svetozar Popovič, dr. Dušan Peleš in dr. Žarko Miladinovič. Po kratkem odmoru je bilo sprejeto tudi to poglavje z izpremembami, ki so jih predložili poslanci zaradi jasnejše stilizacije. Seja je bila zaključena oh 1. uri popoldne. Beograd, 7. julija. (B) Tekom sedanjega zasedanja bosta narodni skupščini predložena zakonska načrta o železniškem osebju in o pravoslavni cerkvi v naši kraljevini. Določen je odbor ministrov, da pregleda, ta zakonska načrta. REKONSTRUKCIJA VLADE. Beograd, 7. julija. (Z) »Tribuna« piše: V vladnih krogih se vedno več govori o rekonstrukciji kabineta. Zelo ugleden poslanec je izjavil, da bo to vprašaje rešeno v najkrajšem času, na vsak način pa v teku prihodnjega tedna. G. Pašiču se bo posrečilo, da to vprašanje izgine iz dnevnega reda. To vprašanje je zrelo za rešitev in ga je treba čitnprej rešiti, da pridemo do resnega zakonodajnega dela. Nekateri trde, da je vprašanje oseb, ki pridejo pri rekonstrukciji kabineta v poštev, že rešena stvar in da g. Pa-šič samo čaka na «goden moment,, da jih objavi. Bolgarski komitaii napadli naše vojaštvo. B e o g r a d, <. julija. (B) Danes je dospela iz Štipa vest, da je včeraj okoli 7. ure zvečer v okraju maleškem napadla tolpa kakih 30 komit čete bolgarskega vojvode Borisa Tihova pri. Satia-nu našo vojaško edinico. Boj je trajal več tat eno uro. Na naši strani ni bilo žrtev. O (Imetniki so morali imeti po najdenih krvavih sledovih najbrže več ranjencev in morda tudi mrtvih, ki so jih vzeli makedonstvujušči s seboj. Del naših čet je dobil nalog, da zasleduje odmetnike v smeri Debelega Rlda. Za- sleduje naj toliko časa, da jih popolnoma uniči. Na bojišču so našli francosko pšta z bajonetom in več dragih vojaških predmetov, ki so jih Bolgari izgubili.___________________________. Beograd, 7. julija. (B) Nacionalni od'bor narodne skuj)ščine, čigar naloga je določiti leta, ki naj se štejejo v službo kot narodni delavci, se je danes konstituiral. Za predsednika je bil izvoljen Ljuba Davidovič, za tajnika pa Cirkovič. Člana odbora sta Radonič in Todor Božovič. boljše strokovne organizacije, kakor je rs. pr. ravno učiteljska. To dejstvo je prineslo našemu učiteljstvu marsikako trpko razočaranje in posameznikom mnogo nepotrebnega trpljenja in gorja. V zadnjem času pa se kaže v tem oziru, da hoče krenti učiteljstvo na drugo in edino pravo pot in se oprostiti vseh politišta strankarskih vplivov v svoji organizaciji, ki naj služi samo šoli in učiteljstvu La se ne da uprezati v katerikoli voz političnih strank dvomljive vrednosti in trajnosti. Zakaj politišta stranke se rode in propadajo, organizacija — stanovska — pa ostane. Slovensko učiteljstvo pa čaka Še druga težka naloga. Kakor je ono dalo »Udruženja Jugosiovenskega Učiteljstva« v vsej državi in uživa ravno vsled svojega sistematičnega prosvetnega in gospodarskega dela med bratskim srbskim in hrvatskim učiteljstvom in tudi v javnosti visok ugled, tako bo gotovo tudi pripomoglo, da pridemo do enotnega, in dobrega šolskega zakona. Kdor pozna velikanske razlike, ki vladajo ravno na polju osnovnega šolstva v posameznih pokrajinah naše države, ta ve, da to ni lahko delo. Našemu učiteljstvu Želimo, rda bi njegovo delo, ki ga vrši te dni v starodavnem Ptuju k si začrtava nove smernice, rodilo mnogo uspeha njemu parodu ta drfatf. (talila hoče anektirati Reko. Položaj na Reki. • Fašistovska ekspedicija v Dalmacijo / Beograd, 7. julija. (B) Italijanski list »Avanti« objavlja brzojavko z Reke, ki veli, da je začela relka vlada, čije predsednik je Depoli, odpravljati reške znake in zastave in lih zamenjati z italijanskimi. S tem hoče naznačiti bližnjo združitev Reke z Italijo. Zaradi tega postaja razmerje do avtonomne stranke in do Hrvatov na Reki vsak dan slabše. D’Annunziju so obljubili, da mu poverijo vrhovno poveljstvo v slučaju vpada v Dalmacijo in na Reko. Zaradi tega je D; Annunzio opustil svojo namero in ne bö šel v Pariz. Beograd, 7. julija, (B) Italijanski list »La Voce Republicana« piše, da so vladni krogi zelo vznemirjeni vsled vesti, ki se trdovratno vzdržuje in po kateri so fašisti baje pripravljeni na ekspedicijo v. Dalmacijo Fašisti nameravajo, kakor se govori, z nasiljem onemogočiti mirno rešitev, jadranskega spora. Zaradi tega je vlada odredila vse potrebno in naročila vsem ohlastvom, naj bodo pazljiva. Poslala jim je ysa potrebna navodil«. Separacijski problem. Berlin, 7. julija, Ü0 V berlinskih listih je zbudil veliko pozornost članek katoliškega lista »La Libre Belgi-que«, ki je glasilo zunanjega ministra Jasparja. Članek zastopa mnenje, da je rešitev vprašanja vojne odškodnine mogoča le s sodelovanjem Anglije. Velika Britanija ne potrebuje neobhodno zaveznikov, pač pa sta Francija in Belgija navezani nanjo. Ruhrska akcija postaja čim dalje bolj zamotana, ni pa izpolnila upov, ki sta jih stavili vanjo Francija in Belgija, ampak je samo povzročila, da je belgijski frank vedno padal. Belgija bi bila zapisana ruinus ako se ne nasloni na Anglijo, Bruseljski poročevalec »Tempsa« javlja, da je ta članek povzročil v Bruslju veliko razburjenje. V bruseljskem nnnisrstvu za zunanja dela in v predsedstvu ministrskega sveta se zagotavlja po poročilu »Tempsa«, da vlada ni v nobeni zvezi s tem člankom, in da ne misli na kako spremembo zunanje politike. Za danes zvečer se napoveduje oficijelen odgovor proti članku. Pariz, 7. julija. (K) Iz Londona javljajo: Po informacijah na oficijoznih mestih bo italijanska vlada odslej zastopana na diplomatskih konferencah, ki se bodo vršile v Londonu glede nemških predlogov v reparacijskem vprašanju in o zasedbi Poruhrja. Tata se razlaga včerajšnji postit markija Della Torette v angleškeu zunanjem ministrstvu. Bolgarski emigranti. Beograd, 7. julija. (B) Včeraj je dospel v Beograd prvi del bolgarskih beguncev, pristašev politike, g. Stambo-lijskega, ki se hm je posrečilo, da so ubežali iz Bolgarske. Teh beguncev je osem, med njimi tudi zemljoradaiški poslanec Angel Hrisiov iz Trnovega, gimnazijski ravnatelj Aleksander Jordanov in Stevan Zdravkov, načelnik finančne uprave v Pazardžiku. O Zdravkovu so pisah bolgarski listi, da je pobegnil z večjo vsoto denarja. To pa ni res, ker je Zdravkov prišel v Beograd brez denarja, kakor tudi ostali begunci, in so prosili naše notranje ministrstvo, da bi smeli ostati v naši državi Prosili so ga tudi, naj bi jim pomagalo, da bi mogli najti dela in se tata preživljati. Sofija, 7. julija. (B) Tukaj se govori, da sta bivši bolgarski poslanik v Pragi Rajko Daskalov in Aleksander Obov, katerima se je pridružil tudi Košta Todorov, ki je bil do pred kratkim bolgarski poslanik v Beogradu, odpotovala iz Češkoslovaške v Nemčijo, od koder so vsi trije nadaljevali vožnjo v Moskvo v spremstvu zastopnikov moskovske sovjetske internacijonale. Italljansko-avstrljska trgovinska pogodba. Rim, 7. julija. (K) Danes od 4 in pol popoldne je bila podpisana italijan-sko-avstrijska trgovinska pogodba in druge zraven spadajoče pogodbe, med njimi tudi dogovor o meinem prometu. Pri tej priliki so bile izmenjane ratifikacije, Pogodbe stopijo v veljavo đne 15. t. m. NOVA STRATEGIČNA ŽELEZNICA. Beograd, 7. julija. (B) Vlada je odredila, da se ima že prihodnji mesec začeti z gradnjo železnice, ki naj veže Gradsko, Štip, Kočano, Carevo Selo in Perovo. Ta proga bo strategična, služila pa bo tudi zelo dobro tovornemu In osebnemu prometu. Vlada je že odo-, brila potreba^, kredite prometnemu London, 7. julija. (K) Reuterja» urad javlja: Francoski veleposlanik is dopoldne obrazložil lordu Curzonu mišljenje francoske vlade. Lordu Curzonu je dal izčrpen odgovor o točkah, o katerih je zahtevala angleška vlada pojasnila. Berlin, 7. julija. (K) MVoltfov urad poroča: Nasproti brzojavki Agea-ce Havas o nameri Francije in Belgije, eventualno odpoklicati svoja zastopnika iz Berlina, se ugotavlja, da o tem ni tukaj nič znanega. Semkaj ni dospela ni-, kaka vest, da nameravata obe vladi odpoklicati svoja poslanika iz Berlina. Pariz, 7. julija. (K) Ministrski predsednik Poln care je včeraj dopoldne sprejel angleškega in ameriškega veleposlanika. (W) NEMČIJA IN VATIKAN. Berlin, 7. julija. (K) .Wolffov urad je prejel sledeče poročilo po razgovoru državnega kancelaria s papeževim nuncijem. Nuncij Baccelli Je ns poziv rimske kurije omenil čine sabotaže v zasedenem ozemlju in obširno tolmačil misli in želje svete stolice. V; svojem odgovoru je državni kancelar opozarjal na to, da gre za dejanja, ki se dajo razlagati iz razburjenosti trpinčenega ljudstva in kot silobran iz obupa Državna vlada pa sc s sveto stolico strinja v tem, da je treba obsojati vsako zločinsko uporabo sile, Sestanek Male antante. Beograd, 7. julija. (B) Romunski tiskovni urad poroča: Kakor javljajo listi, še ni določen dan sestanka konference zastopnikov Male antante v Sinaju Konferenca bo najbrže otvor-jena dne 26. ali 28. julija. Na dnevnem redu je razprava o stališču Male antante glede bolgarskega vprašanja in o zastopstvu v svetu Društva narodov. (Glej informativni članek »Francija in Mala antanta« na 2t str.). Zadnja inozemtka poročila. DRUŠTVO NARODOV. Ž e n e v a, 7. julija, (K) Svet Društva narodov te imel nocoj poldrugo-umo strogo zaupno posvetovanje, na katerem je sklepal o saarski zadevi. Zaradi različnega mišljenja med lordom Cecilom in Hannotauxom ni moglo priti do nobenega sporazuma. Svet Dru štva narodov se bo jutri predpoldne vnovič bavil s to zadevo. ZVIŠANJE CEN V NEMČIJI, Berlin, 7. julija. Po računih 'državnega statističnega urada so se cene v trgovini na debelo zvišale od 8170-kratnih predvojnih cen povprečno sedaj na 19.38,5kratni iznos, ali za 13 odstotkov povprečnih cen, kakor so bile v mesecu juniju. (W) London, 7. julija. Število stavkajočih ladjedelitiških delavcev, se je zvišalo na 50.000. (W) D£itašiti@ prireditve« V Ljubljani: ( ti Kino Matica: »Madame Sans Gene.« Kino Tivoli: »Čuda džungle,« 1IL del. Kino Ideal: »Na dnu morja.« V pondeljek, dne 9. julija t Ljubljani: Kino Matica: »Dosmrtni obsojenec.« Kino ''■■-'VH: »Čuda džungle,« IV. del Kirn : »Neznanka iz Pontegranda.« Nočna lekarniška služba r Ljubljani: Tekoči teden: lekarna Piccoli na Du-sJafekl. sesti ia Eaksrač na Karlovški ceajL 8ö*bK' »NOTRANJE NOVOSTIH gfgy. 133.; : Francija in Mala antanta. Od našega stalnega panskega dopisnika. Naš dopisnik se je raztovarjal z ođHčnim franc»skiin politikom o pro-blerrdh Balkana in Male antante Mimogrede bodi omenjeno, da se mišljenje tega politika krije z nazori, ki jih negujejo na Qua d’ Orsavu. kV splošnem prevladuje v merodajnih krogih vtis, da je treba vzpričo zadnjih dogodkov v Bolgarski razmotri-vati vsa vprašanja, ki se tičejo interne politike Male antante, s skrajno rezervo. Na tozadevna vprašanja dajejo splošne izjave, ki se pa jedva razlikujejo od običajnih udanostnih brzojavk vladarjev ali pa prijateljskih ministrskih predsednikov. Jedra problema se nikdo ne dotika. Nekoliko več pozornosti se posveča negativnemu delu t. j. odbijanju očitkov. Zdi se, da je odtehtal vpliv onih diplomatičnih in političnih krogov, ki so že od nekdaj delovali na to, da se zapad kolikor mogoče manj utika v zadeve balkanskih držav, najsi bi bilo to tudi s samimi nasveti. Ti politiki povdarjajo, da interesi onih držav, ki so organizirane v Mali antanti, ne teko vzporedno z interesi zapadne Evrope. Problemi, ki jih zapadna Evropa «j-matra kot vitalne, dobivajo, če se jih opazuje z vzhoda, popolnoma drugo lice. Bilo bi nespametno, ako bi se dotičnim državam rešitev kakega problema hotela vsiliti z onega vidika, ki še zapadnemu političnemu svetu najbolj konvenira^ Predvsem je treba onemogočiti slutnjo, ki bi se mogla pojaviti v mladih in življenja polnh dižavah: češ, da si Francija namerava prisvajati kakršenbodi protektorat Samo ena točka je, v kateri bi Francija eventu-elno dvignila svoj veto: ako bi se iz hudobije rovarilo proti sklenjenim in podpisanim mirovnim pogodbam. Od vsake vlade ter od vsake vladavine se mora zahtevati brezpogojno priznavanje in izvrševanje prevzetih obveznosti, tako po črki, kakor tudi po duhu pogodbe. Vsaka, tud! najmanjša, poškodba pogodb bi dovedla do nepreglednih Dr. A. P., Pariz, 5. julija. pretresljajev in resnega motenja mira in ravnotežja na Balkanu. S posebno odločnostjo pokazujejo gotovi krogi na možnost, da, celo na potrebo, združiti srednjeevropske narode z narodi Balkana v eno veliko enoto. Nekaj takih načrtov se je že pojavilo. Zasnovali jih niso fantasti, temveč realno - politično misleči ter deloma tudi odgovorni možje. Na noben način ne sme priti tako daleč, da Balkan ne bi predstavljal element miru, marveč tleče ognjišče sovraštva in podvojenosti. Najhujše bi bilo, ako bi se evropske sile poslužHe te ali one balkanske države (sie: Bolgarska!) samo v ta namen, da uresničijo svoje cilje. To bi büo enako definitivnemu razkroju kopne Evrope. Aluzija v tej točki mi je bila jasna, ne da bi se bilo imenovalo ime dotične države. (Tu je brezdvom-no zamišljena Italija. Op. ur.) S še večjo skrbjo opazujejo tu neki drugi razvoj, ki je trenutno še morda v kali, ki ga pa v balkanskih zadevah dosledno previdna francoska politika manjkuje pojma, je definicija takorekoč opazuje že nekaj časa. Ker trneutno pri-nemogoča, vendar pa se more moment razpoloženja v tem stališču JaKole združiti: V najširših krogih se boje one politične konstelacije, kakor se je izkristalizirala med vojno. Narasla je bojazen pred ojačenjem čisto nacijonaH-stičnih strank in konventiklov, ki so si na temelju okultnega programa postavili popolni razkroj dandanes obstoječih državnih zvez kot neposredni cilj svojega hotenja. O nevarnosti teh kvasnih tvarin si je za.pad danes popolnoma na jasnem. Nikdo pa ne verjame, da bi se preveč rigoroznim postopanjem karsibodi obrnilo na bolje. Rezultanta vsega razmotrivanja je: V narodnem oziru so mnoge srednjeevropske države napravile vsega priznanja vreden napredek. Sedaj je treba osnovati še trdno naddržavno organizacijo, ki bo jamčila na najbolj ogroženi točki Evrope za ono, kar nam mora biti najdražje, to je svetovni mir. Madžar!, ki se preveč „prebujajo“. Te dn! je obelodanil ugledni švicarski list »Gazette de Lausanne« zelo informativen članek o razmerah na Madžarskem. List izvaja v glavnem sledeče: V Budimpešti imajo organizacijo patrijotov, ki se naziva »Probujajoči se Madžari«. Probuja-nje teh levov ne pomeni nič dobrega za deželo, v kateri se Oni nahajajo. Sedaj imajo svoje prste v albanskih nemirih. Zadnji albanski pokret je makedonskega izvora, eden izmed glavnih voditeljev Makedoncev — drugi je Aleksander Todoro\ — general Protogerov živi v Budimpešti, odkoder, dirigira celokupno gibanje. V Budimpešti, Sofiji in v Beogradu je znano vsakomur, da vzdržuje ta general stalne vezi z madžarskimi nacijonalisti. Tem »probujajočim« se Madžarom svetujemo, da kmalu zaspijo. Protogerov je obljubljal vsem, ki so se udeležili germanofilsko-radoslavovskega prevrata, pomoč Madžarske, ki hrepeni po revanži. I AH ne vidite prstov, ki so se pojavili V atentatu na ministrskega predsednika Pašiča? Nekatere depeše govore o tem, da so vodili atentatorja Rajiča osebni motivi, v drugi brzojavki pa se odkrivajo zveze s »probujajočimi se Madžari«. V ostalem je Rajič madžarskega pokolenja. Zatrjuje se, da je hotel Rajič izvršiti atentat v znak protesta proti politiki, ki ie in-avgurirana proti Hrvatom. Kakor da bi bila madžarska politika za časa banov proti Hrvatom boljša od sedanje. Ta atentat gotovo ne bo pospešil prijateljskih diplomatičnih odnošajev med obema deželama. Prečitati je treba samo madžarske liste, pa se brezdvomno vidi, da je Madžarska sokriva pri bolgarskem prevratu. Ta prevrat je bolgarsko politiko, ki je spočetka gravitirala proti Veliki in Mali antanti, zo- pet usmeril proti Berlinu. Sedaj pa so probujajoči se Madžari začeli »buditi« še Ar-navte. Ti Madžari imajo prevelike ambicir je, vsekakor pa so udarjeni s skrajno brezobzirnostjo. Mi teh tipov ne identificiramo z grofom Bethlenom in njegovimi ministri, ker so ti zelo praktični ljudje. Oni uvide-vajo, da je najboljše, če Madžarska lojalno izvede trianonsko mirovno pogodbo. Toda na nesrečo obstoji klika, ki tega noče. In na čelu Madžarske stoji danes človek, ki je tem tipom zelo podoben. To je admiral Horthy. On je v nekem govoru pozvai Madžare na revanžo. Taki pozivi vlivajo raznim Protogerovom in Rajičem vedno več poguma. Admiral Horthy bi storil najbolje, če bi take ljudi, kakor so »Probujajoči se Madžari«, uporabil za koristnejše delo. PREGANJANJE NAŠIH LJUDI NA REKI. Sušak, 6. julija. (Z) Včeraj je izgnana iz Reke Magdalena Paranosič, soproga Simona iz Preloga, ki sta živela že nad 20 let na Reki. Ta izgon je tembolj barbarskega značaja, ker ji leži mož na smrtni postelji v reški bolnici. V obupu se je poskušala zastrupiti s špiritom. Ta poizkus samomora je izvršila na ulici, ali 30 je k sreči rešil neki zdravnik, ki ji je dal prvo pomoč. Včeraj so bili nadalje izgnani z Reke: Boža Morosina iz Dubašnice na otoku Krku, Ivan Marinč iz Banjaluke, Marija Matelj iz Ledenice v Primoiju in Otilija Katič iz Osijeka, ki so se vsi zatekli k našim oblastem na Sušaku. Za ostaie pa se ne ve. Naše oblasti na Sušaku ne vedo, kaj početi s temi ljudmi in jih tudi ne vedo kje namestiti, ker nimajo nikakih razpoložljivih prostorov. — Na ta nasilja reških oblasti, ki se ne gode brez vednosti rimske vlade, bi morala naša vlada odgovoriti naiener-gičnejše in izgnati brez usmiijenia vse sumljive Italijane iz kraljevine. Pokrajinska skupščina Udruženja jusoslo^enskega «Stelstia w Psuju. izvirao poročilo «uirangm Novostim«. Danes ob Id. uri so prispeli v Ptuj delegati okrajnih učiteljskih organizacij iz cele Slovenije, da zborujejo o svojih stanovskih težnjah ter da se pripravijo za učiteljski kongres, ki se bo vršil v teku meseca avgusta v Ljubljani. Na kolodvoru je sprejel delegate, ki jih je bilo po številu okoli 150, zastopnik ptujskega učiteljstva meščansko -šolski učitelj g. Majcen. Pozdravil je delegate na onih tleh, ki so bila v nacionalnem oziru najbolj vroča ter je izrazil veselje nad tem, da je učiteljstvo izbralo ravno Ptuj za mesto svojega zborovanja. Zatem je pozdravil v imenu ptujske občine delegate UJU g. Luka Jelenc iz Ljubljane. Ob pol 11. uri so se vršila v »Mladiki« predposvetovanja odsekov ter seje širšega sosveta UJU. Na teh sejah so zastopniki učiteljstva iz Slovenije razpravljali o internih zadevah učtelj-ske organizacije. Popoldne ob 5. uri se je vršilo v društvenem domu zborovanje delegacije, katero je otvoril poverjenik g. Jelenc s pozdravnim uvodom. G. Jelenc je predočil delegaciji težko delo, ki ga vrši organizacija v korist in dobro učiteljstva ter opozarjal na velike težko-če, s katerimi se ima organizacija bo- ptuj, 7. julija, riti. Nato je podal tajnik ljubljanskega poverjeništva UJU g. Dostai svoje tajniško poročilo. V poročilih se je dotaknil važnih nalog, ki čakajo učiteljsko organizacijo v nacijonalnem in narodno prosvetnem pogledu. Ob tej priliki je tajnik tolmačil čustvovanje celokupnega učiteljstva iz Slovenije, ki obsoja ostre ukrepe proti tako odlični nacijo-nalni organizaciji kakor je »Oriuna« in sicer ravno na ptujskih, na ogroženih tleh. Izjavil je, da stoji napredno, „učiteljstvo v eni fronti z nacijonalistično organizacijo in da učiteljstvo ne ho nikdar pripustilo, da se odstopi le' ped našega narodnega posestnega stanja. Razvila se je nekoliko mučna debata, ki pa ni spremenila splošnega razpoloženja med delegati. V tajniškem poročilu se tudi apelira na vlado, naj čim-prej reši uradniško vprašanje in naj se ne igra z ognjem, kajti uradniško vprašanje je državno vprašanje. Poročila ostalih funkcijonarjev, kakor blagajnika in zastopnika rezervnega fonda so, bila soglasno sprejeta. Zborovanje delegacije je v polnem teku in še ni ob času poročanja Vašega dopisnika končano. Jutri se vrši.slovesna skupščina UJU. Podrobnejše in nadaljnje poročilo sledi Mariborsko pismo. CREŠNJE. — LESKOVARJEVI PRAŠIČI. — ATENTATE - DEMOKRATSKE LIMONADE. Mariborčan se vsako spomlad veseli črešnjeve dobe. Rad gleda že samo spomladi snežnobela črešnjeva drevesa po naših holmih in že takrat se veseli tistega časa, ko bode stala cela vrsta kmetskih voz tam na Glavnem trgu in Koroški cesti naloženih s sladkimi in okusnimi črešnjamt Kadar napoči tisti čas, takrat skoro ne vidiš človeka na cesti, da bi ne držal v rokah papirnate vrečice napolnjene s čreš-njami in bi sproti skušal zjednačiti breme na roki na ta način, da ga preklada v želodec. Bližnji okoličani pä zneso cele košare črešenj, da jih zobljejo mali in odrasli doma in pri kosilu jih za posladek razveseli črešnjev zavitek. V takem času ti je zlasti tam okrog Glavnega trga pokalo pod nogami, da je bilo veselje. Crešnjevih koščic je ležalo po Glavnem trgu in Koroški cesti, da bi jih bil lahko nagrabi! za polne vozove. Zadovoljni in srečni smo bili vsi: Mariborčani, ker smo si do sitega mogli privoščiti nad mesec dni črešenj in čreš-njevih zavitkov, zadovoljni so bili pa tudi kmetje, ki so se vračali s praznimi vozovi in polnimi žepi domov. Ce so bile ljubljanske branjevke ž njimi predrage, smo jih nabasali v vagone in jih poslali v Ljubljano,. da smo cene znižali. Da tako je biio druga leta. Letos pa vsega tega ni. Zaman pričakujemo, da bi se pojavili v našem mestu s črešnjami naloženi vozovi, zaman vprašujejo malčki, kdaj jim bo oče kupil črešenj in kdaj bo napravila mamica sladek črešnjev zavitek. Spomladanski mraz nas je spravil ob ta užitek in kar je ostalo, še tisto je uničilo deževje. Preje so kmetje nas vabili in ponujali črešnje za slepo ceno. Za eno krono in še celo ceneje si jih dobil liter. Sedaj pa naše branjevke sedijo oblastno za svojim napor praznim šotorom, na katerem je par kupčkov neoimsnih črešenj- Na sredi kupčka pa ti pove okorni napis na še bolj okrono izrezani deščici ali lepenki, da velja en četr kilograma 2 do 4 dinarje, kakor je določil sam naš slavni tržni urad. Za pobijanje draginje smo namreč pri nas v Mariboru sila praktični. Ce je kaka stvar predraga, napišemo mesto 1 kg samo en četrt kilograma, cene pa v dinarjih. Ta praksa se jako dobro obnese. Cene so nizke in občinstvo se poleg vsega tega še vadi v praktičnem računanju, kar je tudi nekaj vredno. To je treba omeniti samo radi tega, da bi kdo ne mislil, da radi^ tega ne izstavimo cen v kg, ker smo prišli že tako na kant, da bi si ne mogli privoščiti celega kg črešenj. Tako se pač izpreminjajo časi ne samo glede Črešenj, ampak tudi v drugih ozi- rih. Tako so n. pr. naši klerikalci več kakor leto dni gonili z veliko virtuoznostjo dr. Pfeiferjeve občinske svinje po svojem časopisju in tudi po shodih. Ko so pa prišli dr Leskovarjevi prašiči na dan, ki so ves čas počivali v velikih zabojih in -nimajo kljub vsakomesečnem prekladanju in soljenju najboljšega duha,'-pa ne vejo kam ž njimi. Sam dr. Leskovar , jih gleda , jako začudeno in si umiva roke ter tišči nos, medtem ko nekdaj vsegampgočni in vse-nemški klavniški ravnatelj, znani Kern, tudi premišljuje, suspendiran o. časih, ki so bili. Radovedni smo le. če imata dr. Leskovar in ravnatelj Kern tudi še sedaj ' vso tisto energijo, s katero sta nedavno tlačila Slovenca veterinarja Hinterlechnerja. v klavnici. Ali bodo klerikalni občinski odborniki z dr. Leskovarjem na čelu napram zagrizencu Kernu tudi tako odločni, kakor so bili napram Hinterlechnerju, katerega nedolžnost je bila sodnijskö ugotovljena V zanimivi boj med »Slovencem« in »Slov. Narodom« o »atentatorskern kultu« je seveda posegla tudi »Straža«, ki je modro konstatirala, da je ta kult doma/ samo pri Srbih in v Beogradu, ne pa- pri nas Slovencih, ki stojimo na višku kulture in še nismo ubijali ne kraljev, ne kraljic. Seveda je popolnoma pozabila . povedati važnega dejstva, da še nikoli nismo 'imeli ne kraljev, ne kraljic in se morda ravno vsled te malenkosti pri nas ni mogel razvid »atentatorski kult«. — Dopisnik »Jutra«, dr. Reisman, se je spravil pa na »Glasbeno Matico«, ki se je ravno zadnji čas zopet oživela in se/začela pod pevovodjem Topičem prav lepo razvijati. Ravno to ga menda jezi in bi jo rad ubil najbrže na podoben način, kakor je ubil »Orjuno«, da jo je namreč podemo-kratil. Zato kliče v svojem nedeljskem Pismu, da moramo odpraviti »brezbarvno limonado«. Upamo pa, da ie še toliko treznih in uvidevnih Hudi v Mariboru, da gledajo z lastnimi, ne pa z dr. Reismanovimi očmi in uvidijo, da mora biti »Glasbena Matica« nestrankarska, če hoče vršiti svojo važno misijo med nami. Žalostne izkušnje so namreč pokazale, da je Še vsaka stvar zapadla smrti, če je bila le pobarva, na z demokratsko barvo. Je pač čuden »gift« demokratizem naših demokratov. / Sicer pa se obeta, da bo v našem mestu še prav veselo. Ustanavlja se večji kegljaški klub, obenem pa tudi citraški. Citraški bo citral, kegljaški pa kegljal. -Samo še tega ne vemo, ali bosta nastopala pri vajah in prireditvah skupno, ali z pa vsak zase. Na vsak način bi bil umesten skupen nastop. ljubljanska opera v sezoni 1922-23 le v splošnem kazala lep napredek proti prejšnjim sezonam, bodisi glede izbere repertoirja, bodisi glede uprizoritve posameznih oper, pa tudi glede zanimanja in poseta občinstva, ki je rado hodilo v gledišče in je že pozabilo, da svojčas ni moglo prestajati brez operete. Sezona nam je nudila sledeča operna delai; po številu 19: Foerster: Gorenjski slavček (slovensko), Zajc: Nikola Šubic Zrinjski (hrvaško), Čajkovski j: Evgen Onjegin (rusko), Smetana: Prodana nevesta. Tajnost, Dvorak: Vrag in Katra, Janaček: Jenufa (češita), Delibes: Lakme, Bizet: Carmen, Charpentier: Luiza (francoska) Puccini: ButterfUy, Tosca, Triptih, [Verdi: Rigoletto, Rossini: Brivec seviljski, Boito: Mefistofeles (italijansko), Weber: Carostrelec, d* Albert: Nižava, Ifamperdinck: Janko in Metka (nemška), torej eno slovensko, eno hrvaško eno rusko, štiri češka, tri francoska, šest italijanskih in tri nemška operna dtela. Novitete ( vi Ljubljani do letos še ne uprizorjenih oper) so bile le tri (»Tajnost?. »Jenufa« in »Vrag in Katra«), druge opere so bile nanovo naštudirane, Največ ponavljanj je dosegel »Gorenjski slavček (19 krat v sezo- • nat0 »Brivec seviljski« (13 krat), »Jenufa« (13 krat) in »Mefistofeles« (tudi 13 krat), najmanj »Lakme«, ki bi bila brez škode iz repertoirja lahko izostala (šestkrat) in Luiza, katero so dali tik pred koncem sezone. Pri dirigentskem pultu se je vrstilo pet kapelnikov in sicer so dirigirali: gg. ravnatelj Ruka-vna 6, Matačič 6, Balatka 3, Neffat 3, Jeraj 2 operi. Največji umetniški uspeh sezone je dosegla Janačkova Jenufa, muzikalno najboljše podana, najslabši Evgen Onje. gin. Med posrečene predstave štejemo Dvorakovo opero »Vrag in Katra«, d’ Alberta »Nižavo«, Puccinija »Tosco«, Charpentierja »Luizo« in Poersterjeve-ga »Gorenjskega slavčka«. Pa tudi ostale opere niso bile muzikalno slabo interpretirane, uspeh je izostal ponaj-večkrat zaradi neprave zasedbe vlog. Pohvalno omenjamo vrstitev solistov v eni in isti vlogi, kar je uprava šele letos upeljala. Publika s tem ni vedno zadovoljna, pač pa se nudi prilika zmožnejšim pevcem, da pokažejo kaj ; a jo. Morda je baš to tekmovanje pripomoglo, da so nekateri začetniki solisti tekom sezone precej napredovali. Pa še drugo dobro stran ima dvojna ali celo trojna zasedba vlog: Če eden pevec oboli, ga lahko nadomesti drugi in predstave ni treba odpovedovati, kar se je opetovano V nevoljo gledi-ških obi/knvalcev prepogosto dodajalo v prejšnjih sezonah. — Dalje zasluži uprava veliko pohvalo za uvedbo dijaških predstav oziroma predstav po znižanih cenah, ker umetnost ni samo za premožne, marveč tudi za manj imo-vite sloje. Ročni in duševni proletarijat zbog slabih prejemkov ne more posedati gledališča. Pri znižanih cenah je gledališče odprto tudi tem, vsaj kateri-krat na leto. In ljubše nam je nabito polno gledališče ljudi umetnosti željnih, žuljavih rok ali nežnih otroških srčec kot polne lože gospode, ki iz noblese zaradi bontona obiskuje gledališče. Umetniško vzgojno plat ljudstva zlasti mladine naj ima uprava gledališča pred očmi tudi v bodoči sezoni. S prirejanjem dijaških, otroških, delavskih in sploh predstav po znižanih cenah bo vršila neprecenljivo kulturno delo. Gledališče je bilo skozi vso sezono dobro obiska-slab obisk. Abonmajev je bilo pet, «led no, le prav malo predstav je doživelo abonenti znatno število uradnfštva, kateremu je uprava hvalevredno dovolila znižane cene. Ce je obisk gledališča pešal, je uprava povabila na gostovanje soliste in solistinje od drugod in zanimanje občinstva se je oživelo, gledališče je bilo zopet polno. — [Toliko o sezoni v obče. O solistih, zboru, baletu, režiji, inscenaciji, komparzeriji iq še d marsičem pa drugič. v— _ I Pismo prijatelju v Paradiž. Dragi! Da ne porečeš, kako ti javkam vedno samo o ljubljanskih kolobocijah, naj ti enkrat omenim mal dogodek z naše nove meje napram Italiji. Videl boš, da naši ljudje niso res taka skisana repa kakor morda izgleda zaradi kričanja nekaterih kljukcev, ki mislijo, da pojde ves svet v franže, ako je v njihovi glavi kaj narobe. Dober prijatelj mi je pravil tole zgodbo: »Ako prideš iz Logatca v Hotedršico, zagledaš na levi strani ceste hišo, kjer je gostilna »Novi svet«. Ko so Lahi določali provizorično mejo, so mu ravno pred nosom, tik pred hišo potegnili žico »mejo« in ga tako Inštalirali za laškega oštirja. Gostilničarju to ni bilo prav. Pa je porezal tisto žico in jo lepo napeljal zadaj za hišo, češ: »Jaz hočem biti v Jugoslaviji! No, Lahi so mu pustili to veselje. Toda rekli so: »Tvoja niša nosi ime po vasi Novi svet, ki je v naši posesti. Torej spadaš tudi ti k nam« On je seveda rekel, da ne, vzel tablo s hiše in jo hitro nesel prepleskat. Ko jo je zopet obesil na zid, je oznanjala ljudem, da je sedaj v tej hiši gostilna »Jugoslavija«. Tako mi je pravil prijatelj in je tudi pripomnil, da so Lahi zdaj silno razburjeni, ko se jim kraljevina SHS tako ostro zajeda v živo telo. Najpreje — pravijo — krčma, potem navdušenje, potem pogum, potem bajoneti, potem —? Lahi ne vedo, prijatelj moj tudi ni vedel, jaz sam še manj, pove) nam torej ti pri priliki. Saj veš, da smo radovedni. Te pozdravlja Tvoj „.Tons Zemlja^, „Jutranje Novosti-* „Orjuni“. - V nedeljo L julija smo na kratko opozorili našo javnost na tajne in očitne zve-! ze nacijonalistične organizacije, takozvane »Orjune«, z demokratsidmi voditelji,, kJ skušajo s pomočjo idealno zamišljenega programa nacijonalistične omladinske or-ganizacije splezati zopet, na površje.k.-:r se jim seveda ne bo posrečilo in bodo žal, škodovali samo nacijonaiistični ideji. Včerajšnja »Oriuna« odgovarja na na-' še opozorilo na način, kr priča o neizpod-' bitni inspiraciji s strani skrahirano đefuo-! kracije na Miklošičevi cesti. »Örjuna« la./ Orjuna dobita pravočasno zasluženi odgo-. vor, vendar pa že danes ugotavljamo, ds( se poslužuje imenovani nacijonaiistični -organ ponovno laži. Naš list je že zadnjo m« deijo izjavil, da je izjava, ki smo jö pri-: občili 7. febr. t. 1. popolnoma točna ter’, smo citirali četrto točko omenjene izjave, ki se glasi: »Stranka odločno odklanja1 vsak sporazum, ki bi se križal z njenim’ programom ali z nacijonainimi interesi.«, NRS se ves čas svojega obstoja ni pregrešila niti za las proti svojemu programu, ne pred osvobojenjem in ujedinjenjem —i takrat, ko je še marsikateri član »Onune« bil ravno tak »srbofobs kakor je danes nasprotnik državnopravnih dejstev, ki W ključujejo neko fantastično in megleno »ju-: goslovenstvo* in ki garantirajo enakoprav-. nost Srbov, Hrvatov in Slovencev — in ne po osvobojenju, ki je izključna zasluga ideologije, dela in žrtev Narodne radikalne', stranke. Gospodje Orjunci naj bodo prepričani, da NRS ne bo dala nobene koncesije na račun nacijonalnih pridobitev in Slovenstva in če bi to zahtevah celo naivišji po- -glavarji Orjune, ki v Sloveniji — najbrž, proti svoji volji — vodijo akcijo, katere posredne in neposredne posledice so v nasprotju z državno in nacijonalnopolitično . idejo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Sredstva, ki se jih poslužuje Grjona proti NRS so ogabna in poniževalna Za nacijonaiistično organizacijo. Čemu kazati na mesec v vodi, ko pa je mesec na nebuU Ako so gg. Orjunaši v resnici ie proti go», tovim svojim neprijateljem, čemu vodi . nji- .. hovo glasilo borbo z eminentno .narodno stranko na način, ki priča o demokratskem očetovstvu? Gospodje naj vedo, da hranimo dokaze, ki bodo o pravem času razkrinkali njihovo navidezno borbo proti, po-, sameznim njim neljubim osebam' in.ki.Sodo jasno in brez pridržka pričali, da je njihova borba naperjena proti NRSi • Toliko za danes. Ko bo pa 'sad • dozo -rel, jim ga položimo v naročje. Organizacija NRS. Radovljica. Danes v nedeljo 8. t m. bo v Radovljici sestanek pristašev;' NRS iz mesta kakor tudi iz okolice* Na tem sestanku bo poročal delegat tz Ljubljane. — Gornja Radgona. Ustanovni občni zbor krajevne organizacijo NRS .yt Gornji Radgoni bo v nedeljo 15. t. ni. ob 7. zjutraj v gostilni »Karbaš«. Istega dne se bodo aestavili krajevni odbori za Apače, Ljutomer. Murščak, Plitvički vrh, Radenci in Sv. Jurij ob Ščavnici. Na zborovanju bo poročal delegat iz Ljubljane. — Bohinjska Srednja vas. Ustanovni občni zbor krajevne organizacije NRS v Boh. Srednji vasi bo danes &, t. m. ob 4. popoldne. Na zborovanju bo poročal delegat iz Ljubljane, Iz Italije. Rim, 7. julija. (Stefani) Ministrski svet je odobril številne odredbe, ki še nanašajo na osvoboditev premoženja v prid Italijanom, ki so sinovi ali nečaki bivših sovražnih državljanov. Nadalje so bile sprejete nekatere olajšave glede zasege posestev, ki pripadajo v novih provincah stanujočim Nemcem. Rim, 7. julija. »Tribuna« komentira razgovor veleposlanika marchese delia To-retta z lordom Curzonom tako, da Anglija, ki dosedaj ni kazala nikakega interesa na ruhrskem vprašanju, išče sedaj izhod iz vedno nevarnejšega položaja ter ugovarja vestem o konferenci treh, izvzemši Italijo, O taki konferenci se tačas ne govori. Ako bo pa konferenca v reparacijskem vprašanju sklicana, se je bo seveda Italija udeležila, kar dokazuje tudi razgovor deli» Torette z lordom Curzonom. Iz pmtnep žisijenjo. — Umetniška razstava v Hodonim Strokovno udruženje jugoslovenskih obli-' kujočih umetnikov je prejelo od društva’ moravskih umetnikov v Hodoninu dopis. Vi katerem se nasvetuje preložitev razstava na pomlad 1924. — Ta preložitev konvenira tudi — kakor smo dosedaj informirani — večini slovenskih umetnikov, ker nimajo dovolj gradiva za dostojen nastopi Zato javlja odbor S. U. J. O. U. vsem slovenskim umetnikom, da se nameravana razstava vrši šele aprila meseca 1924, Poživljamo obenem vse umetnike, da se za to razstavo pripravijo z vso resnostjo, ker je želeti, da bi bil ta prvi nastop y bratski državi za Slovence časten. Odbor, — 85 letnica Vatroslava Jagiča. Dne 6. julija je praznoval Vatroslav Jagič, nestor slovanske filologije petinosemdesetletnico svojega rojstva. Njegovo obširno in temeljito znanje mu je omogočilo, da je napisal številna dela in vse polno ^ krajših stvari, Njegovo vsestransko in obširno delovanje se le malo dotika jezikoslovstva. V znanstvenih debatah je pravično pre-vdafil razloge pro in contra. Drži se vedno strogo le dejstev in jma izredni smisel za zgodovinski razvoj. Vedno strogo loči resnično od samo. dozdevnega ali verjetnega. Teoretizira jako nerad in se najrajši giblje v mejah zgodovine. Radi tega je vsaki njegov tudi najmanjši donos velike; vrednosti. V »Zgodovini nastanka slovanskega cerkvenega jezika« 1913 je podal dragocen ieksikalični donos, v leaterem pokazuje spremembo v predaji grških terminov, da bi na ta način ugotovil prvotno besedno bogastvo in po možnosti njegovo, domovino*. v-’ N Štev, 133, »JUTRANJE. ..NOVOSTI« 5triuar 3. „ Tli- ■—.1 Dnevne novostlil — Društva; prireditelja etc. opozarjamo,-da je treba vsaki objavi priložiti predpisano pristojbino, ki znaša za navadne društvene vesti do 30 besed 3 Din, za vsakih nadaljnjih 5 besed 1 Din; za veselice; prireditve z vstopnino ter reklamne notice'in slično do 30 besed 5 Din, vsakih nadaljnjih 5 besed 1 Din. — Listu že itak vedno primanjkuje prostora, poleg tega pa s temi pristojbinami niso pokriti niti stroški za tiskarsko črnilo. Notice brez predpisane zadostne pristojbine mečemo v koš, ker bi morali sicer imeti za te vrste* dopisovanja posebnega tajnika. — K današnjemu članku »Kako je prišla Italija do posesti našega ozemlja«; V osmem odstavku omenjenega članka, se nam je vrinila neljuba pomota. Označeno mesto se glasi pravilno: »Tu pa je jiasto-Pila Rusija... Sasanov je zahteval, da se jMikiopi južni del Dalmacije od reke Krke do Dubrovnika Srbiji, južno od Dubrovni-*fa Črni gori, vsa ostala Dalmacija pa od Krke do Voloskega Hrvatski» kdorkoli bi posedoval...« — Slovaški učitelji v naši sredi. Te dni Pridejo v našo državo slovaški učitelji. To Priliko uporabijo, da se spoznajo z našim narodom, običaji ter kulturo. Ob tej priliki bodo obiskali grobove 44 slovaških voja-;köv bivšega 71. pp-, ki so bili ustreljeni v Kragujevcu, ker niso hoteli streljati proti Srbom. , „ — Proslava Jana Husa v Sarajevu in Osijeku. Češka beseda v Sarajevu je proslavila obletnico velikega reformatorja . Ja-na Husa. Na proslavi je govoril konzul Stanislav Velhaticky in je bila zaključena po starodavnem češkem običaju, — s kresom j m sviranjem čeških narodnih pesmi. Isto-jmko je priredila proslavo tudi češka be-seda v' Osijeku. — Poljski profesorji v Sarajevu, V tor. rek_ je dospela v Sarajevo večja skupina Poljskih profesorjev. Sarajevski profesorji so jim priredili svečan sprejem. Poljaki so jSt ogledali mesto in so prisostvovali kon-i kresu profesorjev, ki se je baš tedaj sestal V Sarajevu - " i — Ostavka upravnika tobačnega. mo-. topola.; Dosedanji upravnik tobačnega monopola Ra v e je podal ostavko. Kot najres-®®iši kandidat za njegovo, mesto se imenuje ^tevan- Todorovič, pomočnik upravnika tobačnega monopola. — Ameriški znanstvenik v Zagrebu, ^rofespr dr. Oorjanovič iz Zagreba je do-, bn pismo od Smithoniana, kuratorja na-ropnega muzeja‘Zedinjenih • držav v -Wa--ningfonu, v' katerem mu sporoča, da pride bkom meseca julija v Zagreb. Spremljalo o»i jl-tudi nekaj dijakov. Znanstvenik si bo < »ledal zbirko krapinskega moža. — -— {z pogane službe. »Službene Novine« jSašajo, da je poštar IV. razr. v Celju, •'vuaolt Lp r b e r stalno upokojen. — Poduk vojakov-analfabetov. Vojno mistrstvo se je obrnilo na prosvetnega ibistra s prošnjo, da ukrene vse potreb-a„’ da bi se tudi letos podučevali vojaki-j:),.aliabeti. Učitelji, ki bodo podučevali, do-brimeren honorar. Turneja pevskega zbora ljubljanskih M . ^bŠčniKov, Po prisrčnem slovesu- iz raio,,ara 80 se mladi pevci odpeljali v Sa-Prvi ^t.^er so bili: svečano sprejeti. Kot klub v Pozdravil tamošnji »Slovenski meri,w,Sredo Popoldne so si ogledali zna-konrl?! mesta> V četrtek pa se je vršit lemiT baro dnem gledališču, za katerega Viaaalo med meščani veliko zanimanje, Dobrovoljska potrdila. Z zakonom brSJl>na?l-nskih dvanajstinah je ukinjen do-ialirn01Si-,odsek Pri ministrstvu za soci-str^wvrwl0 in Prenešen na vojno mini-devah oW™Voltoi naj se torej v vseh za-taomariS ^0 na bdbistrstvo za vojno in svet"7„Z.am’m!lev zasebnih šol. Ministrski to n J k , zatvoritI vse zasebne šole, SrtSviI>0TnaSvtnkladu z zakonom o za-takih šol bodo ka- ^^vilitčence ^ proti W .odredbi Glasen Po‘reba, P0, k/alif iciranih delavcih. daV^Jibves}!Ia,JrŽavl!e horze dela vla- kovnem a podiet]ihpVeIlkKa po stro- tjbem delavstvu. Posebno občutno je po- i^bsanje v kurilnicah državne železnice oarsirt potovanje v Švico, švi- BPOMl„Uronzulat v Zagrebu namerava v ^razumu 2 našimi društvi za tujski pro- Svico or8:anizirati društveno potovanje v ulem „Z. namenu, da bi se s tem potova-toti omogočilo, kljub visoki švicarski druge ™a lrai sredstvi posetiti Švico, va- Pa. da se s takim potovanja Julncm korak naFei v svrho Približanje bi « V£?ov in Švicarjev. To potova-Bačetk-nm ~rSUo koncem meseca julija ali dni, Prf!ipW-eseca avgusta in bi trajalo H *a in 50 dve rute, jedna dalj- ne bihfla kraiSa- Cena za krajše potova-6°00-l ,0 za Fugi razred približno Din iSOOo*- 23 osebo, in 2a tretji razred Din ?rlbiižnožVSn^0* Dab^a ruta bi bila kaltanV 20°, ^in dražja. Te cene so kal-carsjfepn nf te,melju današnjega tečaja švi-POtovan,. ‘ranka za slučaj, da se udeleži to udeletT,fua rilanj 61 oseb. če bode števi. *® bode cen°v vea‘ie ali Pa manje kot 61 drugem slučai./ Prvem slučaju znižala, y *®to ugodno kVvišala- Potovanje bi bilo Za nič brisati + Se ne bi imeli udeležniki l^otni maršal«, & hf0 d,ruStv0, vdod11 P® topote Švice in,?- bi razkazoval div- fctore in industrije. Ä stopnjo tamošnje zabavnega značail tovanie bi bilo po. SSstl Ä«' velfc tof»- trlica, prija— Snreiem„ tr2ovce in indu-Zeza za tu ski promet«, akj »dugoslovenska la«P vse podrobne informa^80 na razP°- voj. d^^a klgoslovensko-ltali]anska%id,rl1?1e,cfin ^kf^ik0d0’ ki i° ]e ^r^čila tah-’ sko a dr- Manj Kraipotič, it.,,!,“* Ränist-J^3 “radnika italijanskega vohmra kam Odškodnina se Izplača s£m£- lansko zahteve dokažejo takoj. ita[. ka iCrirn J 0 ministrstvo izplačuje na fSdS Ono škodo, to }o je naprav^ O’Annu^näfw ,0 ^ povzročeni ^ slišaa7 levül togijonarjih noče ničesar- ^tovenijO^Prilo. Pokrajinska uprava za junija t L ii ila:x v «oči od 24. na 25. °mi 23 i/r» sku1šalo nekaj civilnih oseb nrunicijskem skLH^aritl žičn0 osrajo pri Pa> iz katerih ?£ž£iU v Zalogu, ne ve se ^Pazila, ^ civnr^OV- Ko Uh ie straža tegf^ ^Stoj« se nil Z^..,!ečk_ P?ZiV.ü se se pre- ponočž na .sribfe. kih žuje vojaškim, skladiščeni v Zalogu In na Ljubljanskem polju, da se ne ponove podobni slučaji in da. se„'preprečijo nesreče. .— Rezervni Častniki bivših bosanskih polkov se naprošajo, ..da' pošljejo,, svoje naslove kakor tudi naslove poznanih tovarišev najkasneje do la., julija 1923 na: Janko Jarec, revident Mestne, elektrarne, Ljubljana. Na zadnjem sestanku ljubljanskih tovarišev se je namreč' sklenilo, ustanoviti klub bivših Bosancev v svrho obnovitve in poglobljenja tovarištva in prijateljstva. Naslove nujno rabimo, da zamoremo pis--meno obvestiti vse tovariše radi sestanka, ki se ima, vršiti koncem julija . oziroma v začetku avgusta 1923, — Južna železnica. je začasno zaprla prehodno stezo na'Dunajski cesti Za javni promet radi potrebnega. pleskanja. — Za Jugoslavensko Matico je nabral g. Milan Guštin v II. a , razredu gremijalne šole v Ljubljani na Ledini znesek 114 Din. Iskrena hvala! Posnemajte! — Preprečen vlom, ■ Kuharica Ana Ži-bertova na Tržaški cesti 8 je opazila nekega neznanca, ki je poskušal vlomiti v skladišče trgovke' Marije Jemec. Poklicala je domačega hlapca, ki pa je prišel prekasno, ker je vlomilec pobegnil skozi vrt. — Zaplenjeno kolo. Neki 241etni neznanec je prodal v Rudniku nekemu delavcu kolo, ki je vredno 2000 Din. Kolo je črno pleskano, tovarniška št. -157.148. Kupec kolesa je ovaden, tat. je pobegnil, kolo pa je v shrambi pri Antonu Martincu, Selo 11 pri Rudniku. — Pes je popadel v' nogo Rudolfa Babnika,^ kotlarja' jul, železnice iz Zg. Šiške. Pes je last ž.elezničarke Ane Gabr-jelove iz Sp. Šiške. ' •_ ■;— Nepreviden kolesar. Strojnik v Kreditni -banki Josip Posineg je podrl s kolesom na Dunajski cesti šolarja Gilb. Lombarja. Dečko je dobif’pri padcu težko poškodbo na levi nogi. — Trpinčenje živali. Ivan Levstek, pas. v Malih‘Lazcah je; peljal v malem vozu 8 živili telet, ki so biH tako stisnjeni, da se •je občinstvo zgražalo' nad takim mučenjem .in je opozorilo nanj stražnika, ki je posestnika' ovadil: — Kolo. in harmoniko je ukradel ma-.' znan taf Alojziju "TurkiT’v Tlčjern gozdii-' Kolo-je znamke »Kinta« in je vredno 1500’ Din, harmonika pa je trovrstna tvrdke Fr, Lubas v Slov. Gradcu in je vredna 5000 dinarjev. —- Pazite na perilo. V zadnjem času je bilo pokradenega na vrtovih pod Gradom več strankam razno bžrilo, ki se je sušilo. —- Srabrno- uro in‘zlato verižico vred,-no 2000 Din je ukradel neznan vlomileč iz--voščeku Ernstu... Lipcu—na Sv,- Petra cesti št. 47 iz nezaklenjene sobe. —. Pobegnila je iz' Laške vasi lOletna i erezija Gumzekova. Dekle je za svojo starost izredno močno in je čedno črno oblečeno. Verjetno je, da je bilo dekle odpeljano. — Cigani so vlomili v kočo Magdalene Slakove v Grčavrhu ter so ji pokradli veliko plahto, nekaj perila in raznih drobnarij za okroglo 2000'Din. : — Tatovi v mlinu. V Velikem Obrešu ®b Sotli so vlomili nezani vlomilci v mlin Mihaela Hotka. Odnesli šo več moke, pše-' n!c,? i?, Platna za preko'4000 Din. Hotko je obljubil iz.sledilcu tatov 500 Din nagrade. -- V Vavtavasi je bilo ukradeno Mar-, trnu Strumbehnu izpred .-gostilno Bastaž v Gor. Straži kolo znamke »Ramber« štev. 39.494, vredno 2000 Din. — Izposodil sl je brezposelni delavec Josip Grošelj iz Breznice pri Radovljici pri Blažu Lotriču v Lipnici obleko, pri Alojziju Trpinu pa čevlje in izginil. Tatvino zanika in pravi, da si je.'stvari le izposodil za toliko časa, da si zasluži druge. — Tatinska služkinja Ana Zalarjeva je pobegnila po enomesečni slhžbi pri Ani rmžgarjevi pri Škofji Loki in je odnesla novo obleko vredno 2009:Din. T — Kranjske novosti. Smrtna kosa. tukaj je umrl po kratki, mučni bolezni v mladostni dobi 25 let g. Albin Lengar, asi-stent _ državnih železnic.''' Mladi, simpatični moz je podlegel zavratni bolezni, ki ši jo je ške “službe LiVŠ8yaniu .težavne železni-ške siuzöe na Hrvatskem. Pogreb se je vr,!l v x?etek Popoldne na tukajšnje poko- 2?; Z'r.v„m• p- - jubilej Narodne C'‘ t a i n19 e- ^ačetkom ' septembra bo sla- 7i!a'^a™^aCltwCa y Kranju šestdeset-letmco s jega obstoja, Proslava se bo iz-vršila y em obsegu in že danes nanjo opozarjamov Dne 23. novembra 1862 so s: Škofjelocam ustanovili svojo Čitalnico in 29. januarja 1863 je bil ustanovni občni zbor kramske Citaln.ee v zgornjih prostorih Stare pošte. Mlado društvo je takoj začelo z javnim delom, z besedami, izleti in veselicami, s koncerti in igrami. Na tem narodno-prosvetnem polju je bilo v teku desetletij izvršeno ogromno delo. Narodna Čitalnica je slovesno proslavila tridesetletnico in petdesetletnico svojega obstoja leta 1893 in 1913. Ob slednji priliki je izdala lično spominsko knjižico izpod peresa prof. Maksa Pirnata. Žal, da se sicer Blei-weisove In Koseskijeve dobe ne moremo spominjati z veseljem, kajti ves preporod je tičal v mlakuži kompromisarstva in jokavega narodnjakarstva. Kje je še bil Prešernov duh? Pač so romali na nj’egov grob, ali dejansko so venomer zatajevali njega, ki ni poznal kompromisov in.narodnjakarstva, čigar preroško oko pa je zato že videlo vstajati državno svobodo Slovanov, seveda ne iz narodnih veselic, ampak iz kupov mrličev. Reakcija iz Ljubljane je objela vso deželo in tudi Čitalnice, ki v tako ozkih razmerah niso mogle razviti čistega nacijonalnega ali po potrebi tudi re-volucijonarnega dela. Medtem pa je čas tako jadrno hitel, da smo komaj pokopah Blehveisa in postavili Prešernu spomenik, in že nas je našla usodna ura v globokem narodnem nčgllgč, deloma celo; speče. Toda čenni končno te reminiscence! Narodna Čitalnica v Kranju pa je tudi na narodnopolitičnem polju, kljub opisanim razmeram, tekom dolgih let storila neizmerno delo, v boju proti kranjskemu nemškutarstvu in pozneje proti klerikalizmu. Društvo je na svoj jubilej lahko ponosno, mi pa želimo še mnogo uspehov za narod in državo. — Celjske novosti. Pomanjkanje CIgaret je nastalo zadnji teden v našem mestu. Dobe se samo še v kaki skriti tra-tiki cigarete slabših vrst, zadnje dni je ž: ?!\or10 tudi teh zmanjkalo, boljših vrst pa ni nikjer. Kadilci sprašujejo, kje je temu vzrok? — Telefonska služba ■»a n?? ! u to samo do 9. ure zvečer, kar je 2f|® mesto, ki ni ravno eno najmanjših X ZZZ i: neprijetno. Trgovina, industrija ‘n^art’Z? tuka? zelo razvite, zato bi naše mesto pač zaslužilo, da bi se ga tu Inomost 7 775-0 14-0 • i 11 J Buvrnetori aW Temperatura: višja Jslnm 3, VUJTRANJE NOVOSTI.« ^---------------—— Sfev. m’ LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA Dsiiiiška glavnica Din lSs@@@eö@© l@I@rV©5 m& Din LJUBLJANA, Onnalika tasta v navi palaii Srialavni nasiavs BANKA LJUBLJANA TaL it» m% 41% S@i? l@i in S@4 laitevni ralnni it» 1ö=I@S Podružnice s Bratića Navi Saa Caija Pia! Marica Sarajava Kranj Spiši Hari&ar Trsi Natkavii j mm Izvršuj® vse bančite posle nalkulantneJe. Posestniki novih stavb se vijudno opozarjajo na našo veliko izbiro nižje navedenih predmetov, kateri pridejo pri urejevanju novih stanovanj v poštev in si cen I ® Telita tiMra preprog rseh vrst iz volne, jute, koko= sovega vlakna In linoleja !n umetniško izdelanih zastorov na kose in metre» Moketl in gobelini za prevleko otoman in divanov» Platno za rolete in verande» Bazlieno posteljno perilo, kakor rjuhe brez šiva, gradi za žimnice in blazine, pernice, flanelaste in volnene odeje, šivane od^je iz klota, kretona, volne in svile» Cene ppiiaeme! Postrežba söllüiiai 9.1E.iIiaM,Ljiia.Hil||t RSON Vami pete in iumS psdplate Pocenile so sei Zobozdravnik dr.ALPraunseis ire ©fdinira od 8. do 23« Julija, m. s / GRADBENO POD3ET3E ING. DUKiČ IN DRUG U1SUANA. Bohoričeva uL 20. žapk (Uti ulica Zš m Hl 2§it@pamo neka! časa naibDij poznano tvornico iiiiisi Gffi-iiii Ml in. fr Jate to etavilsüis s» »fsii ta mmeS ležale (Kugeilased postavno skladišče Za§reb t brez» konkurenčnimi cenami» UST' Zahtevajte pamndbe! 'IttU Katalogi se pošiljajo interesentom brezplačno. Enonadstropna hiša 1 dobro idOČO SOStlinOi je v nekem mestu na Štajerskem ob glavni cesti, z vsem inventarjem, gostilniškim vrtom, gospodarskim poslopjem na prodaj. Cena 750.000 Din. Kupec dobi pritličje takoj na razpolago. Vpraša se v uprav» ništvu „Jutrarjih Novosti". Gradbeno podjetje Franjo nerad, Celje. Prevzema In izvršuje vsa gradbena dela« načrte« proračune In statistične preračune. Podpisana vijudno naznanjata siarnamu obcsn-stvu v Ljubljani in na deželi, da otvorita v pon«--del j ek 9. julija t. L nov brivski salon i QälsaM litici, palača Mastne hraniinlce poleg hotela «štrukelj“ ki bo povsem moderno in higijeni&vo urejen. Postrezala bova v vsakem otira točno,- prt* jasno in solidno. Priporočava se kar najbolje cenj. občinstvu sa naklonjenost 3. Doriec & S. Botkai, O sili rotoi priporočata svojo restavracijo pri „Cvičku“ 8 senčnatim vrtom, kjer se vrši dne 15. t m. velika veselica z m godbo in plesom itd. Prvo- -inrstna vina, topla In mrzla Jedila. Za obilen poset prosita Milka in Anton ftšfi. Velika zaloga klobukov in slamnikov se dob! pri FrarK Cerar mia ? üßlsi, m fiaslslž. Prrvsnmejo se tudi stari klo-buM in slamniki v popravilo pri Kovačevič i Träaa v Ljubljani, Prešernova »1. S. Sppejemaaje v »p@dio. Jaioga v Coif«, Gosposka oiiea Štev. 4. «teneo V5EH 2«^MK7A iviO/^OBILE* IN K &LESA Šentianški premog vseh vrst in vsake množine nudi po gmemih cenah za promptno dobavo Šifltjanšhi pmopnih 9HD. 3BH1L, RHSE13, iolsnjišifi. Prodajni urad v Ljubljani, Krekov trg 10. Pohištvo. Spalne in jedilne sobe! kuhinjske oprave,, stalno :'^r. Llkvldacila. Razprodaja se pod dnevnimi cenami v vsaki množim: fCrampi nssajefd. kopalno perilo m. dams In gospode! A. & E. SKABißNE Ljubljana, Mestni trg štev. 10. ^ I Oglašujte v jutranjih Novostih“ J ❖ Hotel SlruHelj Vogal Vogal KolSrke Ljubljana Dal^nwe 40 novo ^ Prvovrstna opremljenih sob restavracija, za tujce Krasen po zmernih cenah senčnat vrt. < « Jernej Černe, lastnik. 1 j lahko vsaki dan, — Za Vozne plahte» : blago jamčimo, — Pft- Strange močne 4Va metra dolge. - _ _ _ ® »£> 2 2 _sa 1 Cjf Trapistonski sir prvovrstni, kg 25*—Din, pirovo In čajno maslo kg SO*— Din razpošilja so zmernih cenah mlekarna Karel Laznicky, Dežanovac (Slavonija.) vzemamo m» dela. Irma» & Arhar, Kltzaifcivo Št. Vid nad Ljubljano. K-Onlske POOKVC sie\ . i uw o. Konjske In volovske podkovščnike ; „Salzer“ štev. 1. Kotle pocinkane vsebina 601. z pokrovom Pojasnila daje brezplačno trgov, prokurist i Peter Šetina, Sevnica ob Savi. PoUpžsaiia tvrdka pr@da|a z Trboveljski la premog in bukovo oglle iz svojega skladišča na južnem kolodvoru, tei suha, trda in mehka drva rezana v dolžino za kuhinjsko vporabo iz svojega skladišča na Zelenem hribu. , , Premog in oglje se oddaja v detajlu v vrečah ali en groš v celih vagonih z * popustom od fakturnega zneska za združene odjemalce ali poss meznike. Vsa goriva se odprernijo po želji po naših vpre** gah na dom. Naročniki naj se javijo pri podpisani tvrdki t „IMPEX“ elisportna in impnrtna dužim z o. z. v LjuMiani Krekov trg štev. ICL I. nadstrople. I. priloga „luifanžim Wavosti»?;“ it. Ili i dne 8. julija 1923. Kake Je prišla Kalila do posesti našega ©zemlja. Razkritja dipiomatičalo tajnosti. Äülaaski ^Corriere della Sera« pri-pasa nekoliko odlomkov iz zgodovine pogajanj za vstop Italije v svetovno trojno. O pogajanjih, ki jih je vodila Italija 2 zavezniki in ki so dovedla do podpisa londonskega dogovora z dne 26. aprila 1915. in končno do oborožene intervencije Italije, so bile dosedaj znane |3e glavne poteze. Edina špranja, ki je 'dopuščala pogled v diplomatične tajnosti tedanjega časa, je bil neki članek, ki ga je v septembru lan. 1. objavil v »Revue de France«, francoski pisec Re-jeouly. Podal je smisel nekaterih dokumentov, ki jih je iztaknil v palači Quai W Orsay. Publikacije so se oprijeli italijanski listi in povdarjali težkoče, ki jih je povzročila Rusija v londonskih pogajanjih. Rusija nikakor ni hotela ugoditi italijanskim aspiracijam na Dalmacijo in je bila spomladi ieta 1915. celo Pripravljena odpovedati se italijanski intervenciji. Ta dejstva so sedaj potrjena in razjasnjena po novih dokumentih iz diplo-matičnega vira, ki je v zadnjem času itdal marsikatero tajnost diplomatičnih potov Gre za Ruski sovjetski vir, ki je dal tudi_ Franciji precej materijala za njeno »Črno knjigo«. Kakor vsi ruski dokumenti, so tudi sedanji nepopolni, raztrgani, ta pa tam celo slabo sestavljeni, vendar brezdvomno avtentični. Gre za dopisovanje ruskega ministrstva za zunanje zadeve in njegovimi poslaniki in za pisma, ki jih je poslal italijanski zunanji minister svojemu pe-trograjskemu poslaniku: nov dokaz, da n» ostane tudi dipiomatična korespondenca za vedno tajna. Prvih poizkusov zaveznikov, pritegniti tudi Italijo v svetovni metež, ni mogoče ugotoviti Benckendori, ruski poslanik v Londonu, je 'ugotovil, da je »nesigurnost italijanskega zadržanja že nevtralizirala precej vojnih sil Avstro-Ogrske na kopnem in na morju, toda zmagoslavni pohod nemških čet proti Parizu bi zahteval kaj drugega«. Razmišljali so o kompenzaciji ki bi jo biio treba dati Italiji. Prva misel, ki jo je ^Prožil Poincare ali Viviani, ni bila baš I^eiikodušna: Italija naj bi dobila Trident in Vaiono. Sir Edvard Grey je ta-fc°i dodal še Trst. Paleologue, francoski Poslanik v Petrogradu, je govoril z ita-hjanskim poslanikom Carlottijem, toda ^iegov ton je vseboval po mnenju zad-5‘jesa »senco grožnje«. Antanta je raz-üiuela, da ne bo na ta način ničesar do-vhSu ^edil 3e rusko - francosko - an-korak v Rimu. Ruski poslanik v Krupenski, je dobil od Sasanova gotrebna navodila. d£°vor San Giuliana Krupenske-* ine iS- avgusta 1914 je bU jasen: Do ostala, bodisi do konca nev-rrama, ali se bo zcjru2iia s trozvezo, Kani zv^eza z Avstrijo je nemogoča, doda v_ danem trenutku se ni mogla od-točitL Ko pa bo prišel čas, bo postavila tri začasne pogoje: pogajanja se bodo korala vršiti brezpogojno v Londonu; f^eška, francoska in italijanska mor-^anca morajo nastopati skupno; zavez- * v'^se zavezati, da ne bodo Oklenili separatnega miru. r ^aQ Giulianu je sledil Sonnino. Di-womati zaveznikov so pričeli upati. Bo-da bi Sonnino združil nevtralne GVETRO GOLAR: prijateljeva žena. _ 2di se nd, da je imela črne oči In da ni Kubila, zakaj njen mož je bil lep »l&volas človek, jaz pa sem zopern po-«abljenec z ostro kozlovsko brado, ^«ke postave in grbastega hrbta. In ^enđar se je zgodilo^ da mi je ta žena, « Kateri sem drhtel v najviši! ljubezni i~ ali __ Sedel sem kakor po navadi za mizo ui sem pisal ne vem že ali povest o . anezu Kapistranu in golobradi ovci äh nekaj drugega- Prav sem zapisal fS° 1ep stuvek, težko ako se ni glasil gko-Je: »In mene črne oči so bliskale glavico m čelo 3e plamenelo kakor biserna gora v srebrnem svitu belih " In teiaJ> Prijatelji moji, * pk^a ona v sobo. BiIa je grozno Take §e videl nikoli pri- »tebeve žene, četudi sem j0 imel pri- Djenega^moža.Se e^ °biskal sn S1'? torej grozno lepa. Njene oči »9 bliskale grozo, iu bilo me je v res. S1jfrah teh divjih, črnih demantov. If lasi? so ji v ostri sapi, ki je privihra_ •T 2 ,Di0 skozi duri, plameneli malone “o stropa. Usta je imela napol odprta, ?-nf°4Se videli Pjeni zobje, kot led bru-J~lJQ ustnice so ji trepetale v ne- pjeif otua20lneni strahu’-10 ^ ob3eI v®s J06’ teSite meI Pri Kristu' ranah vas prosim, rešite me!« 4ja ^ Jo Pred menoj is poljubila feto» »- Pd »» to balkanske države pod vodstvom Italije, je razpršil sam s tem, da je bila zasedena Valona, kot nekaka neizbežna nesreča. Navzočnost Bülova v Rimu je povzročila nov nemir. V svojem poročilu na Sasanova, je Krupenski med drugim sporočil, da je ponudila Avstrija listu »Corriere della Serra« milijon frankov, da spremeni svojo politiko. Sploh sta se Avstrija in Nemčja trudili pridobiti ugledne italijanske liste za Svoje namene. Proti novemu letu 1915 se je razpoloženje zaveznikov napram Italiji nekoliko spremenilo. Rusija, ki se je v začetku zavzemala za italijansko pomoč, je rekla, da je »ta intervencija izgubila velik del svoje važnosti« in je predlagala, da se v slučaju italijanske ponudbe, kar najbolj prijazno seveda, odkloni. Anglija in Francija pa ste bili drugačnega mnenja in tedaj je skušal Sasa-nov doseči, da bi igrala pri pogajanjih glavno vlogo Rusija. Prve dni marca so dospeli v London italijanski predlogi. Beckendorf je opominjaj Sasanova, da je italijanska intervencija velikega pomena. Grey se je na vso moč trudil, da pride do sporazuma. Kraji, ki jih je Sonnino zahteval, so isti, ki so prišli v londonski dogovor. Toda v Dalmaciji je zahteval posest do Neretve, vključivši polotok Pelješac in vse severne ter vzhodne dalmatinske otoke. Tu pa je nastopila Rusija pokroviteljice Slovanov. Sasanov je zahteval, da se priklopi južni del Dalmacije od Krka do Dubrovnika Srbiji, južno od Voloske Hrvatski »kdorkoli bi jo posedoval«. Nasprotoval je tudi italijanskim zahtevam po nevtralizaciji. Končno je bil nagnjen odstopiti Zader. Angleški diplomati so pritiskali in izjavili, da želijo vojaški krogi čimprejšnjega sporazuma, toda Rusija je zavlačevala in ni smatrala italijanskega vstopa v svetovno vojno za tako nujnega. Benckendori je pisani Sasonovu in ga opozarjal na okoliščine, ki dajejo ialijanski sili, čeravno se ne smatra v resnici za veliko, velik pomen. Sasanov je napravil korak dalje in prepustil Italiji severno Dalmacijo do rta Planca, čigar ime je tudi ostalo v dogovora. Pogajanja «o stala še sredi aprila na mrtvi točki. Sledila so pogajanja glede otokov, težkoče so vedno bolj naraščale, potreba po Italiji vedno bolj čutila. Dne 19. aprila je brzojavil Edward Grey Buchananu, angleškemu poslaniku v Petrogradu, da sporoči Sasanovu: »Z ruskega stališča ie morda italijanska intervencija brez pomena, toda za nas, govorim v imenu vojaških in pomorskih angleških oblasti, je italijanska pomoč in njen vtis na nevtralne države velikanskega pomena. Vztraja na tem, da nas Rusija tega ne oropa, čeravno ne moremo zagotoviti, da bo šla Italija na bojno polje tekom enega meseca*. »Tedaj je dospela v Petrograd tudi brzojavka Poincareja, ki je povdaiil, da ne želi italijanske pomoči samo Joffre, ampak tadi generalissimus Nikolajevič. Končno je car 21. aprila pooblastil svoje zastopnike za podpis, »čeravno so go-tove točke v nasprotju z aspiracijami Slovanskih narodov, čijih žrtev vzbuja v. njem bojazen pred bodočnostjo.« Slo je torej samo še za pogodbo, ki jo ie Italija želela, da ne bi kdo sklenil separatnega miru. Slično pogodbo sö sklenili ostali zavezniki že 5. septembra 1914. Nastale so nove težkoče, ker so se Rusi bali, da bi se Italija seznanila za njeno vsebino. Po ponovni Po-incarejevi brzojavki, da se ni treba v tem oziru ničesar bati, je bil memorandum podpisan. Sledila je izmenjava zahvalnih brzojavk in končno 25. maj, ko je Italija posegla v Evropski metež. Oboroževalna tekma. Evropa se ne more pomiriti. V času, ko so največji človekoljubi v neštetih knjigah in brošurah obsodili zločinsko vojskovanje in upropaščanje duhovnih in materijelnih vrednot, se pojavlja na političnem obzorju zopet ona slika, ki je strahovala celi svet: vojna furija. V Angliji in Franciji se mrzlično pripravljajo na neki sunek, o katerem si še niso na jasnem, komu naj velja. Po izločitvi Nemčije sta bili Anglija in Amerika edini resni tekmovalki na morju. Takrat je bilo nakopičenega že mnogo eksploziva, nervoznost je narasla tu in onstran Atlantskega oceana in zdelo se je, da bo prišlo do angleško-ameriškega konflikta. Toda washington-ska konferenca je odpravila trenutno nastalo depresijo, tako da si je svet vsaj za nekaj časa oddahnil. Sedaj, jedva po dveh letih, je evropsko ozračje zopet nabito z dvema plinoma: z nezaupanjem ter s sumničenjem. Tokrat se je porodilo zavidanje med Anglijo in Francijo. Nikdo ni pričakoval, da bo bojno letalo postalo kamen spodtike med obema državama, da-siraVno je bil prestiž vojne ladje že na washingtonski konferenci zelo omajan, in kljub temu, da se je že takrat zatrjevalo, do bo bojno letalo zrevolucijo-niralo vojno. Francija ima danes dogotovljenih 3000 oklopnih aeroplanov. To število je vzbudilo v Londonu večaiimanj utemeljen strah pred francosko »invazijo«. Mnogi angleški listi, katerim nobena senzacija ni dovolj poceni, da ne bi pomnožili števila svojih čitateljev, so storili karkoli je mogoče, da se v mirni publiki izzovejo panična čuvstva. Tudi parlamenta se je polastila mrzlična skrb, tako da je »hiša prostakov« posvetila temu predmetu eno celo debato. Lord Birkenhead je vprašal, kaj Francija pravzaprav namerava s svojim velikim zračnim brodovjem. Ideja o nemškem napadu je absurdna. In po zbornici se je razlegalo ogorčenje. Na eni strani razmetava Francija ogromne svote za zračne - eskadrile, na drugi strani pa niti najmanj ne pokazuje dobre volje, izpolnjevati svojih obveznosti napram Angliji. Angleška vlada je to razpoloženje v javnem mnenju trenutno izrabila in očitek glede pasivnosti ji niti ni bil tako nepovoljen, kakor si je marsikdo mislil, Vlada se je pač postavila na stališče: Ce stopim z razširjenim načrtom o oboroževanju pred narod, ne bom našla velike opozicije. G. Baldwin je situacijo takoj razumel, zato je obvestil spodnjo hišo, da namerava vlada zračno brodovje povečati v tolikem obsegu, da ji bo mogoče »obvarovati Anglijo pred zračnim napadom najmočnejše zračne sile v neposredni bližini dežele.« Od 34 eskadril, se bo angleško zračno brodovje razširilo na 52 enot. To izjavo, ki ie nedvoumno svarilo na naslov Francije, je g. Baldwin opremil z dodatkom, da je angleška vlada rade volje pripravljena ZecEniH se z vladami drugih držav v svrho redukcije zračnega brodovja. Ta redukcija bi se morala seveda izvršiti pod avspicijami Društva narodov. Angleška javnost je sprejela vladni predlog z velikim odobravanjem. Komentar »Manchester Guardian«, torej lista, ki sicer vedno trobi v piščalko mini, je značilen primer kako rezonira vsa angleška javnost. List piše: »Ce pogledamo Evropo kakršna je, in ne kakršno bi radi imeli, ali pa kakršno bi pred leti bili najraje napravili, potem ne smemo trditi, da je ravnala vlada izzivajoče ali ekstravagantno, ako se je v najtežjih razmerah odločila zgraditi zračno brodovje, Id se. bo lahko vzdržalo proti bližnjemu sosedu, kateri poseduje to brodovje očividno ne samo v defenzivne svrhe. — Proti temu načrtu je glasovala samo Labour Party, delavska stranka, vse druge, liberalci in konservativci pa so glasovali za načrt g. Baidwina. Med pacifizmom, kakor ga zamišlja »absolutni pacifist« g. Stipica Radič in med ideologijo s katero garnirajo zapadni novinarji in politiki svoje dnevne politične publikacije, je res velika razlika. O g. Baldwinu se je zatrjevalo, da si želi samo mirne obnove ter da bo zasledoval politiko, ki bo stremila za demobilizacijo duhov in narodov v Evropi. Sedaj vidimo, da je g. Baldwinu specifični interes Anglije bolj na srcu, kakor pa oziri na svetovni mir in druge take iznajdbe političnih sentimentali-stov. Borba med Francijo in Anglijo ]e dobila vidne obrise. Ta borba se odigrava za enkrat v vojnih tovarnah ter po vojnokemičnih laboratorijih. Furija nove vojne je še priklenjena, toda besna zver trga ob verigah in se hoče z brutalno silo vreči na jedva obnovljeno človeštvo. Militarizmu žrtvuje povojna Evropa ogromne milijarde, kakor da se ni v preteklem klanju ničesar naučila. Velika antanta se je razšla ob zgradbi mirovnih pogodb tako, kakor graditelji babilonskega stolpa. Antante ni več. Vsa tragedija zavezniške politike pa obstoji v tem, da ni našla za razrušeno antanto nobenega nadomestila. Zedinjene države so že ogorčeno zavrnile vsako misel, češ, da so še včlanjene v antanti. Ob kantonu, na katerem je zapisano »repa-racijski problem« z mastnimi črkami, »Poruhrje« pa z nekoliko manjšimi, sta se skoro definitivno razšli dve najupliv-nejši evropski velesili Nastane vprašanje, kako se bodo dogodki razvijali v tej strašni smeri. Človeštvo si še ni prav oddahnilo. Temne sile so na delu, da uničijo kulturo in civilizacijo Evrope. PONESREČEN AUTODAFE. V Moskvi je bila napovedana sve čana veselica: »odprava kapitala«. -Kapital, »brezstidni kapital« je bil upo dobljen kot ogromna klada iz lepenk« pod katero so ječali in stokali »zati ranci« in okoli katere so postopali nje govi »služabniki«. V danem trenutki naj bi se bili zatiranci dvignili in slu žabniki zbežali pred naskokom prale tariata. In velikanski kres naj bi bil se žgal ter upepelil »kapital«. Toda zdajc se je ulila nevihta in množica se je mo rala razpršiti, ne da bi bila videla, ka ko gori in gine skladmca iz papirneg; testa. In kapital še stoji! Je li to sim boi? Migljal usode? Upanje? »Resite me, gospod Peregrin, pri pepelu vase matere vas zaklinjam, usmuite se me, dragi gospod Peregrin!« »Ljuba gospa Karla,« sem dejal plaho in ponižno, »ljuba gospa Karla, kaj se je zgodilo, prosim vas, vstanite, prosim vas, vstanite in odpustite! Pri Bogu vas rotim, jaz nisem kriv, da ste se vrgli na tla, in ne vidim vas —* Ona pa je vsa drhtela. Tako Je drhtela, kakor da vidi smrt pred seboj, in klicala je brez prestanka: »Rešite me, gospod Peregrin!« Tisti trenotek so se zaslišali skozi okno trdi in nagli koraki, doneli so osorno s ceste. Gospa Karla je skočila pokonci in se mi ovila okoli vratu. »Moj Bog, moj Bog, skrijte me! Ubije me, kadar me najde! Ubije me!« »Prokleto!« Nekdo je klel in razbijal na vežne duri. Spoznal sem ga: Bil je moj pri-jatelj. »Skrijte me,« je hitela lepa gospa Karla in blazno so strmele njene oči. Prijel sem jo za roko, odprl omaro, in tiho in hitro kakor podlasica se je stisnila za mojo suknjo. Nato sem zaklenil. Veselo sem zažvižgal ter stopil k oknu: »E, — glej ga! Ti si, prijatelj, naj-mlajši Jakobovih sinov! Kaj je, Benjamin!« »Odpri, nekaj nujnega!« »Kaj takšnega, ali si je zlomila no-go tvoja kraljička?« »Ali si videl mojo ženo? K tebi se J« Pravkar skrila. Videl sera jo, zato mkar ne taji!« »Hitro pridi in odpri! Zakaj mi zaklepaš pred nosom?« »Zaklepam? Pri meni ti je zmeraj vse nastežaj odprto.« »Toraj je zaprla ona. Moja žena...« :»Bog te je dal —* »Ustrelim te, ako v hipu ne odpreš.« Grem in odprem, »Kje je Karla, moja žena?« Oči so mu blodile po kotih in mizah in stolih, zabodle so se v kanape in omare. »Zmotil si se! Včeraj sem jo zadnjikrat videl in niti ne vem, ako jo še poznam. Pa kaj naj dela pri meni?« »Skrila se mi je! Pravkar sem jo zalotti v objemu mladega oficirja. Vidiš, in s tem samokresom sem mu razbil črepinjo. Ves kanape je oškropljen z njegovimi možgani______« In takrat se je zaslišal lahen stok iz omare, kjer je bila zaprta lepa Karla. »Ha,« je zakričal njen mož. »Ta glas? To je ona! Pokaži mi jo! Nič ne pomaga tajitk drugače — padeš ti!« »Za božji čas,« sem se začudil, »kako ona? Ali si znorel, ubožec? Ali ne slišiš, ali ne vidiš moje stare mačke?« Osuplo me je pogledal ki ves je drgetal. »Ali ne poznaš moje mačke?« Glejte, prijatelji dragi, to je bilo tako: Ko mi je umrla teta, ki je imela preko osemdeset let, Je rekla: »Ljubi Peregrin! Denarja nimam, da bi ti ga zapustila, ali za spomin naj ti bo tale siva mačka!« In od takrat gledam in gojim dragi spomin na svojo pokojno teto. In prav tisti trenotek, vam povem, gJtotog Benimate drgetal pred menoj, je kihnila moja star mačka. »Ali ne slišiš, da kiha mačka?« Prijatelj je pogledal in videl moj sinjoro, kako se davi pod mizo. »Glej, kakšen si! Mačka je, a ti j imaš za svojo ženo.« Zmedeno in jezno me je pogleda' strahovito je zaklel ter skočil skoz duri. Ko je odšel po cesti in so obrnili nje govi koraki za oglom, sem zakleni vežne duri, zavrtil dvakrat ključ sob nih vrat in odprl omaro. Gospa Karl se je zbujala iz nezavesti. Nato je sko Čila predme in objela moje noge: »Moj rešitelj! Zdaj sem tvoja! Vze mi me, zdaj sem tvoja. Kako si kra sen!« Klečala je pred menoj kakor pre« Bogom in mi je gledala v grdi cigansk obraz, v mojo pokvečeno, nizko po stavo z znamenito grbo na hrbtu. »Kako si lep, kako te ljubim, Iju bim!« In ona, tako divna in Čarna, jasnj in ponosna, je klečala pred menoj. Raz^ jokal sem se kakor otrok. Vzdignil sen jo in objeto in oblito s svojimi solzam položil v zibel ljubezni — »Ničesar nočem vedeti o njem, na beži strah in smrt od mene! Mordi sem jutri že mrtva! Nocoj naj ljubim; ljubim tebe —* —* Mojega prijatelja Benjamina so odvedli blaznega, a lepa Karla mi ie izginila izpred oči Nedavno sem slišal, da je v samostanu, drugi zopet so jo videli v hiši blodnic. A jaz mislim* da sem nedolžep. Svobodno mesto Gdansko, Med maloštevilnimi srečneži, ki jim je prinesla vojna vsaj nekaj koristi, s« nahaja tudi otrok Društva narodov Gdansko. V razgovora z nekim dunajskim novinarjem, se je izrazil predsednik gdanske republike Sahm o življenju in procvitu te vzhodnomorske republike sledeče: Iz spora Velikih' je izšlo Gdansko kot zmagovalec. V Versaillesu sta se prepirali dve skupini sil za njegovo posest: zmagovalka Poljska je upravičena zahtevala izhod na morje, premagana Nemčija pa se je sklicevala na narodnostno načelo. Tako se je, kakor znano, našel izhod iz te zagate in Gdansko je postalo s svojo okolico vred svobodno mesto pod podkroviteljstvom Društva narodov. Ce bi se takrat vprašalo velikega otroka — ljudstvo za njegovo mnenje, bi bilo gotovo za priključitev k Nemčiji. Velikaši sveta pa so sklenili drugače. Tako so postali Gdančani mala Švica in so danes hvaležni oni usodi, iri se jim je tedaj dozdevala neprijazna, V Gdanskem sedi »Veliki komisar« Društva narodov, Mac Donnel. On pa nima druge naloge, kot spravljati s sveta razlike med naziranjem Nemcev in Poljakov. Razlike se včasih sploh’ ne opazijo radi ozkih gospodarskih stikov. Kar se tiče svoje samovlade, pa so Gdančani popolnoma neodvisni in skoraj izgleda, da se Društvo narodov trudi, da bi na tem svojem otroku pokazalo, kako dobro se godi onim, ki so položili svojo usodo v njegove roke. Vsekakor so predsednik Sahm in njegovi Gdančani lahko zadovoljni in v miru čakajo na bodočnost, kajti oni so edini Nemci, ki jim ni treba plačevati reparacij. Sicer bi mogli poravnati nekaj starih dolgov, plačati stroške z* okupacijske čete, dati odškodnino za državno imetje, toda dobri oče Društvo narodov bo najbrže to spregledalo, samo da bo otrok bolj vesel in hvaležen* Davke sicer še plačujejo in sicer po najmodernejšem sistemu, po sedanjih dohodkih, toda, ako gospodarski procvit ne zastane — in zato ni nikakega raz-, loga — bo prišel v kratkem čas, ko bodo tudi davki odpadli. Tedaj pa bodo Gdančani živeli kakor podložniki Njegove Visokosti, kneza Alberta Honore de Monaco. * Gdansko je postalo veliko trgovska središče. Bank je vse polno, trgovin ne« pregledno, prometha sredstva na zavidanja vredni višini. Dnevno ali večkrat na teden odplovejo zrakoplovi v Hamburg, Berlin, Varšavo, Moskvo in Rigo. In odkar obstoja carinska unija s Poljsko in so stopile v veljavo visoke prohibitivne carine, je zrastlo iz zemlje vsa polno novih industrijskih podjetij. Najvažnejša industrija so ladjedelnice, za kar je imelo Gdansko že prej veliki pomen. Tu se je pokazalo, kako lahko gospodarska uvidevnost. premosti politična nasprotstva. Bivši cesarski arsenal pripada sedaj Gdanskemu in Poljski, oba lastnika pa sta ga prepustila neki inozemski delniški družbi za dobo 50 let Za upravno mizo sedijo skupaj zastopniki delničarjev: 50% Angležev, 30%.* Francozov, 10% Poljakov in 10% Gdan čanov. Ali ste že obnovili naro£ mno za Jutranje Novosti? JULES MOINAUX: Dobra šala. (Iz zbirke »Le bureau du Commlssaire« dr. I. S-i) Pred štiridesetimi leti si mestni Človek umetnikov, posebno slikarjev ni mogel misliti drugače nego razcapanih in lačnih. Danes, ko 'ni nič več nenavadnega, da imajo tudi nekateri izmed njih v žepu državne obligacije in lastne vile, mora i meščan priznati, da si tudi oni kupujejo čevlje in da se vsak dan do sitega najedo. K temu boljšemu položaja umetnikov pripada nekaj let sem uprav meščanstvo samo: polastil se ga je umetniški okus, pa je začelo nadomeščati barvotiske in fotografije z originali. Seveda samo z deli že priznanih mojstrov, ki jih tak purgar tudi vpošteva le po podpisih na njih’. Ostanejo torej slikarji, katerih' ime še nima svoje tržne cene; tudi oni imajo svojo korist od spoštovanja, k! ga uživajo njihovi že priznani tovariši In namesto mazačev, kakor so jim pravili prej, so sedaj dobili nazfv »nadebudnih umetnikov«. Višji krogi res da ne M ničesar kupili od njih, toda za to imajo takozvanega »malega človeka«, id Kat daja poguma z nabavami za dvajset So trideset frankov in id obeša Izdelke teh bodočih mojstrov po svojih safocih; vrhu tega vabi na dom mlade umetnike vseh vrst, ker sta njih veselost hi njih vedra šala dobrodošli vsaki družbi / Samo da tak možak lahko naleti d« umetnika, id mu oi do povabOa nam ■ju* MffmJ*- to T. priloga „Jutranjim Novostim*' it, 113 z dne &, ImOI® 1f9t3. Si isiiifiiFMga iieta Purizem, jezikovno zbliževanje. Vuk Karadžič se je pri oblikovanju srbščine postavil na stališče, da je pri bogatenju jezikovnega zaklada upoštevati zgolj narodne tvorbe, pa bili ti izrazi prikrojene tujke, rajši nego da bi naobraženec sam tvoril besede za nove pojme. Ako smo s tem pravilom zabranili pot slabim, napačnim prevodom iz tujščine kot n. pr. »mirodvor« (Fried-bof=o grada) ali spakedrankam kot »kolodvor«, ga je pozdravljati. Ce pa mi Vukovo načelo zavaja v naše besedišče prikrojenke kot »britof«, »paj-nof«, kakor se marsikod čujejo, potem ga moram odkloniti, ker z doslednostjo bi polagoma prišli tako daleč, kakor mnogo beneških in še več koroških Slovencev, ki so pustili v svojo govorico čedalje več tujk in jih je bilo v danem trenutku kaj lahko pripraviti do tega, da so prevzeli nemščino ali laščino za svoje občevalno narečje. S tega stališča se torej ne morem pridružiti sodbi vseučiliškega profesorja Beliča, ki je o priliki svojih predar vanj na ljubljanski univerzi zavrnil hrvaški purizem, stremeč za tem, da za nove pojme ne jemlje morebitnih »narodnih« besed, ki so zgolj zenostavljene ali zakrinkane izposojenke iz madžarščine, švabščine, laščine, albanščine, turščine itd., temveč rajši skuje povsem nov izraz starih slovanskih kore-•nov z raznimi obrazili in predponami. V tej smeri naj bi se vršil razvoj naših jezikov, ne pa v onem pravcu, ki ga označuje naslednji primer iz belokranjske šole. Nadzornik, črni Kranjec, se čudi pri nadziranju gojenčkov, da tako neprisiljeno govorijo besedico »da« za Pritrjevanje, in pove staremu šolniku to podrobnost. »O seveda,« pravi ta, »vendar pogosto že čujete členico »ja«, Jd so se je v razredih naučili.« Vedno mi je žalilo uho, kadar se je Srb ali Hrvat v naši okolid skušal nam prilagoditi in pri tem posebno pogosto rad jemal v usta naše izraze, povzete pri kakem neslovanskem sosedu, dočim M bil vsak Slovenec umel njegov lastni pristni slovanski izrek. Opozoriti je na to, da se spričo jezičnega bogastva dä vsako slovansko narečje tako govoriti, da te drug Slovan izlahka razume ali pa popolnoma nič. Tako šalo bi si lahko dovolil človek, ki bi podrobno poznal razne slovanske govorice ter izbiral en-icrat skupne, drugič različne korene. Za slovenskega razumnika, predvsem za pišoče občinstvo, bi moral kak strokovnjak sestaviti seznam, slovenski pravopis, kjer bi navedel slovenske posebnosti, kadar so samo preko mej naplavljena šara, in nji^ pristno slovansko nadomestilo. Kajti sedanji Breznikov še ni popoln, dasi nudi marsikaj dobrega. Vzemimo nekaj primerov. Namesto laških izposojenk: goljufati, pečati se, očala itd, rabimo splošno umljive so-značnice: slepariti, baviti se, naočniki. Namesto nemških: dreviti (treiben), žugati (scheuchen), ubogati (folgen), reven (Reue), kregati (Krieg) i. dr., naj nam služijo številne domače soznačnice, od katerih navedem samo te: poditi, pretiti, slušati ali pokoravati se, siromašen ali ubog, karati itd. Madjarski k i n č — nakit. Dostikrat je beseda sicer domačega izvora, toda pojem ji je preme-njen po tujem vzorcu: dopasti se (gefallen) = ugajati, prijati; podati se (sich begaben) = napotiti se; naenkrat = nenadoma, zdajci; nimam časa — ne utegnem; prestati — prenehati (ne pa pretrpeti ali prebiti), žalibog (leider Gott) = žal, na žalost. Kateri Slovenec ne razume splošnejšega glagola »obetati« nego je nerodni »obljubljati«? Ako ne gre za kako posebno slikovitost, naj se piše krvnik za rabelj, jadno za klavrno (klageboerne), hrabrost, srčnost za pogum (ki je germanski) itd. To bi bila smer proti zbliževanju. Zakaj se ni pred stoletji pisalo pri nas »drevije«, ko pa ni neznano mlajše vtikanje epentetičnega Z-a, prim. goriški kraj Vrhovlje, triglavsko Bukovlje, ljubljansko Savlje in Dravlje, primorsko drevlje itd» Porast duhovnih vrednot. P a r i z, v začetku julija. Celokupni kulturni Pariz je kot prvi centrum omike ugotovil, da sb v zadnjem času poskočile duhovne vrednote na vseh »intelektualnih tržiščih«. Mnogi delajo prisilni zaključek, da je strup, ki ga je zapustila svetovna vojna in ki je okužil svetovne nazore ter socijalne vrednote, začel nenadoma zapuščati ta čudoviti organizem. Namesto o petrolejski, sladkorni in žitni »haussi«, govorijo sedaj o porastu duha. Ta izraz je dobil v jeziku dnevnega življenja svojo domovinsko pravico. Evo nekaj simptomov, ki nam razodevajo ves problem. Resen socijolog, Id je svojo doktorsko tezo že davno branil na Sorbonni, je nedavno skonstruiral zelo zanimiv primer. Orisal je z grafičnimi pripomočki pregled štirih banketov od leta 1910 do 1923, kakor so se vršili v prvem centru francoske družbe, v Elizčju. Mož je izračunal iz vrstitve pri mizah spoštovanje, ki so ga bili zastopniki čistega duha (filozofi, pesniki, pisatelji, žurna-listi in učenjaki), nadalje oficirji, finančniki, parlamentarci, ministri, industrijalci in diplomati deležni. Slika je zelo poučna. Radi matematičnega značaja in radi prevelikega obsega je ne morem popolnoma podati, poudarjam pa, da so dosegli višek spoštovanja v letu 1919 častniki trikrat, industrijalci enkrat, medtem ko so leta 1923 oficijelne vrednote od zgoraj na spodaj izgledale tako-le: pesnik, filozof, diplomat, finančna veličina (t. j. je bil g. Kahn, torej zelo velika veličina). Gosp. Mille-rand je v Vseh časih imel znamenit talent za razumevanje onega razpoloženja, ki je slučajno splavalo »navzgor«. Ako posadi pri svojem banketu pevca pred generala, potem smo sigurni, da je dandanes glas strune ona prijetna muzika, M jo uho javnega mnenja raje posluša, kakor pa žvenketanje sabelj. Drug simptom za porast duhovnih vrednot je kvalitativen in kvantitativen prostor, ki ga zavzemajo literarne in umetniške zadeve v dnevnem časopisju. Kvalitativno: Ko je umrl Pierre Loti, je hkrati izšel nekrolog s poročilom v 20 velikih listih, tako v prestolnici, kakor v pokrajini, in sicer na onem mestu, kjer se navadno nahaja uvodnik o Po-ruhrju, angleški vladi, ameriški intervenciji ali pa o padcu marke. In ko se je republika svojemu kapitanu oddolžila z oklopno eskorto v Oleron ter mu tako priznala poslednje in najvišje odlikovanje, je prinesel celo čisto borzi-janski list »Cäblogramme« namesto potem se nru lahko dogodi kakšna taka, kakor jo je danes pripovedoval gospod Marion, predstojnik nekega upravnega urada in oče gospodične, ki je znala klavir. Mogoče prav zato, ker se ie gospod Marion bal, da bi bilo morda le premalo, če bi samo ta mladenka zaigrala nekaj komadov, si je zagotovil udeležbo gospoda Karla Hureta. No, ker je ta mladi gospod nečloveško pretepel natakarja, ki si ga je bil za ta obed posebej najel gospod Marion, vidimo pred pol. komisarjem gostitelja, umetnika in tega izposojenca. Kaj se je bilo zgodilo in kaj je prijelo gospoda Karla Hureta, da je v tako odlični hiši premikastil služabnika gostoljubnega gospoda predstojnika? Ne vprašujte tega moža, on prejšnjih dogodkov ni videl. Kar se tiče umetnika, prizna svoje dejanje, pristavi pa, da se lepo zahvali za povabilo, kjer naj H komu zabaval njegovo družino in njegove prijatelje ter naposled pojasni, da se je samo branil proti človeku, ki ga je hotel vreči na cesto, čeprav na povelje svojega gospodarja. Toda zdaj pride do besede ta poštenjak sam m razloži stvar tako-le: Jaz nisem poznal tega umetnika, pe«vi. O njem mi je pripovedoval samo neki njegov znanec, češ, da je izredno zabaven in da zna razne norčije, ob katerih gledalci in poslušalci kar pokajo od smeha. Pa pravim temu znanca: »Ravno prav! Danes teden ima moja hčerka god — pripeljite tega svojega prijatelja s seboj, zelo me bo veselilo!« Dobro, on mi obljubi in dva dni jggcoEtif nii pove, da je oni sprejel in da pride. Moja žena, moja hči in jaz smo bili vsi srečni in smo o tem obvestili tudi svoje prijatelje in sorodnike. Vse se veseli in na večer godu se je vsakemu mudilo k nam, da bi pač dobil dober prostor. Proti desetim pride tisti prijatelj s tem svojim umetnikom. Dečko se nam prikupi na prvi pogled; jaz mu stisnem roko in se mu zahvalim. In če je lačen ali žejen, naj kar pove. O b d o Iž e n e c : Ali ni, da bi človek zdivjal? Ta filister je mislil, da sem prišel k njemu jest! Komisar: Zdaj govori gospod predstojnik! Gospod Marion: Moga hči igra neko varijacijo in ko je naposled končala ----- Obdolženec: Dä res naposled, hvala Bogu! Komisar: Dajte no mir, gospod! Saj pride vrsta tudi na Vas! Gospod Marion: Torej, ko je končala, pravim svoji hčeri: »Prosi no zdaj umetnika, da nam kaj pokaže!« Ona gre k njemu, on se uljudno prikloni in moja hči se vrne vsa vesela; zaploska z rokami in pravi: »Bo, bo, bo!« Vsa soba vzklikne: »Ah!« tako je bilo vse veselo. In zdaj se spravimo bliže in napravimo krog, gospod pa stopi naprej. Jaz se mu približam in pravim: »O, kako ste ljubeznivi! Torej kat pokažite nam kaj!« On se dela, kakor da • premišljuje, potem pravi: »Če bi le vedel kaj!« Naposled pravi, da bo pokazal, kako išče nekdo groš, ki mu je padel v klavir in ga mora razdreti. 2e to je bilo dovolj, da se vse davi od smeha. Moja hčerka razmotrivanja o devizah in kurzih izvrstno počaščenje preminulega pesnika. Ko je v vojni padel veliki Peguy, je objavil visoko literarni »Figaro« tozadevno poročilo na tretji strani med »raznoterostmi«. Kar se tiče kvantitete, pa sledeče: Glede zlorabe letošnjega Flaubertovega darila je bilo v dnevnem časopisju potrošeno več prostora (da ne omenim mnogoštevilnih in brezkončnih debat po klubih in slednjič tudi v velevažnih »literarnih parlamentih« na Faubourgu), kakor o najnovejšem papeževem pismu. Privatni napad na »Socičtč des gens de Lettres« je otvorfl potok črnila, ker se večina pariških pisateljev ne poslužuje pisalnih strojev. Par dni po svoji izvolitve v akademijo je napravil g. de Par-to Riche fino šalo, katero mi je par dni pozneje pripovedoval moj hotelski sluga (seveda brez avtorjevega znanja). Ker smo že ravno pri volitvah v akademijo, še sledeče: Ko je zadnjič kandidiral republikanski senator Jonnart proti rojalističnemu pisatelju Maurrasu, mi je povedal eden izmed priprostega ljudstva med vožnjo v Chantilly z velikim veseljem, da je stavil na Jonnarta: »Pravijo, da je on v najboljšem stanju, dočim je njegov nasprotnik Maurras le nepopolno trainiran...« Priden šofčr je mislil, da rge za kako rokoborbo. To so seveda simptomi in kot take jih je treba uvaževati. Borba še traja in važne postojanke so še v rokah sovražnika* Treba je čakati, čakati in upati.., _____- A. P. JOŽEF WEYSSENHOF. Poljska mladež je te dni proslavila literarno srebrno poroko enega najboljših sodobnih pisateljev na Poljskem, Jožefa Weyssenhofa, ki se je rodil L 1860. na svoji dedini v Litvi. Ta plemič se je najprej izkazal kot nežen in strasten lirik. Nato je krenil po belem svetu in napisal več čudovitih zvezkov s potovanja. Splošno slavo pa si je stekel z romanom »Življenje in nazori gospoda Podfilipskega«, ki ga je Paul Cazin pofrancozil. Po tej mojstrovini sloga, točnega opazovanja, globoke psihologije v ličnem in barvitem jeziku sta sledili zanimivi deli »Izgubljeni sin« in »Zadeva Delenga«, kjer avtor mojstrski riše okolico svetovljanskega boljarstva, ki vlači po prestolnicah, gradovih in palačah svoj brezbrižni skepticizem, svojo plemensko domišljavost, svoj dolgčas, svojo sebičnost Weyssenhof se odlikuje še bolj kot znamenit pripovednik; »Gospodična«, »Sobolj« in »Šuma« so brezprimerne lovske povesti, ki ga delajo dostojnega tekmeca Maupassantu in Turgenjevu. Nihče ni bolje kakor on opisal divje-lepe Litve, njenih neizmernih poljan, temnih in veličastnih gozdov. Kakor se Poljska često naziva »Severna Francija«, tako je Weyssenhof vnet zagovornik Flaubertovih rojakov. Neutrudljivo propagira v svoji domačiji francosko prosveto, V Parizu ga dobro poznajo. Na kratkem posetu L 1912 so ga silno lepo sprejeli VZPODBUDNO ZA BODOČE PISATELJE. Gotovo ste že čitali, da so prezgodaj zreli pisatelji tudi jako rano prestali proizvajati, n. pr. Artur Rimbaud, ki je z 19. letom zaključil svoje slovstveno delo. Nasprotno pa so marsi- ploska z rokami in kriči: »Joj, to'bo imenitno!« Torej dobro! On začne, mi vsi tiho. .Najprej sname obe sveči pri klavirju in ju dene na tla; potem vzame proč svečnika in ju položi na stran; potem sname pokrov in ga položi na tla; potem vzame proč prednjo stranico in jo tudi dene na tla; potem pogleda v odprtino in pravi: »Ga ne vidim,« in vse se zvija od smeha. Nato vzdigne iz oboda gibalo, ga obrača na vse strani in pravi ves čas: »Ga ne vidim.« Potem pobere ven vse tipke druga za drugo in jih polaga na pod zraven ostalega in pravi: »Čudno! In vendar bi bil stavil, da mi je padel groš tu noter! Pa ga šmenta res ni; kdo bi bil rekel!« In nato sede za mizo in vpraša, ali ne bo nič okrepčila. Jaz pravim, naj mu prinesejo krožnike in on pije in jč, da ni konca ne kraja dokler ne popije in ne pojč prav vsega. Služabnik zdaj odnese krožnike in jaz pravim: »Ampak, najlepše bo gotovo zdaj, ko boste klavir spravijali. spet skupaj!« »Skupaj spravljal?« pravi on. »»Tega pa res ne znam. Za to bo treba koga, ki se s tem peča.«« Gospod komisar, kako naj Vam orišem ogorčenje, ko so gostje seveda hoteli plesati! Ne glede na to, da je bila njegova šala jako neslana. Seveda sem potem gospodu v brk povedal, je Prišel k nam norce brit. Obdolženec: Ali me niste sami povabili? In ker Vaši gostje niso bili zadovoljni z menoj, so me hoteli vre-i či na cesto! Taka je bila torej ta šala z zaušnicami na koncu. Končala bo pr ed sodiščem. kdaj veleumi jeli zelo pozno pisateljevati. Zanimiv zgled nudi Andre Annandy, rojen 1. 1822. v Parizu. Petnajst let je bil pri metalurgiji, pri brodarstvu. Med vojno je bil pohabljen; pol leta je ležal, potem jel hoditi po ber-gliah. Tedaj se je spustil v pisanje. Leta 1922 (v svojem 40. letu) je napisal prvo povest »Čudna vožnja« za obzornik Je sais tout. Nato drugo »Jahta Callirhoe« za Lectures pour Tous, potem tretjo »Poslednja zgodba Modro-kožca«, končno roman »Gusarska podmornica«, še eden »Roman novega siromaka«, potlej »Rapa Nui«, »Nevšečni potnik«. Takega pričetka, take sijajne sreče ne pomni zlepa literarna zgodovina. In usoda mu gre na roko. Napisal nam je roman o Velikonočnem otoku; za svojo potrebo je zbrisal s površine ognjeniško žrelo Raočaj ob vulkanski katastrofi. In res: nastopi izbruh, Armandy spremeni tri besedice in ves roman je čez noč povsem aktualen. Vse se čudi njegovi bajni naglici; v srednjem veku bi ga bili sežgali kot čarovnika. V splošnem največ opisuje vodo, saj pa se je deset let vozaril kot Odisej po sinjem morju. m. k. — Francoska Akademija je pričela deliti nagrade. Najprvo so prišle nagrade za zgodovinska dela. Veliko nagrado Gobertovo 9000 frankov je dobil Louis Gillet za Zgodovino francoske umetnosti. Za razne historične spise so dobili cene: Funck-Brentano, J. Bur-nichon, F. Cavallera, J. Pannier, E. Ga-bory, Claude Schmidt, P. Crepin, F-C. Roux, A. Boudou, Gontaut-Biron, Pierre,Paul, Miron del’ Espinai', C. Saint-Andri. — Romain Rolland, Življenje L. N. Tolstega. V tej prelepi knjigi, ki jo je spisal eden najznaTnenitejših in najpopularnejših pisateljev moderne Francije, podrobno in vendar s francosko strokovnostjo govori o življenju in delu velikega slovanskega umetnika in misleca. Romain Rolland priznava, da so dela Tolstega vplivala na njegovo mlado dušo kakor prikazni iz novega sveta. — Kakor znano, so ruski pisatelji: Tolstoj, Dostojevski, Turgenjev i. dr. na Francoskem mnogo čitani. Slavni francoski kritik Hennequin pravi v svoji knjigi »Les scrivains francaises«, o njih, da so mea francoskim narodom popolnoma udomačeni. METEOROLOGIJA. Anglež William Wpeeler se baha, da je zasledil sredstvo, kako se napove potres, ognjeniški izbruh, visoka plima, vreme. Odkril je baje zvezdo, s katero ima tesne stike, da se sleherna nje napoved obistim. Ali bodo kedaj ljudje mogli zanesljivo prerokovati barome-trične spremembe, vsaj tako, kakor to slutijo živali Preden je jela Etna bruhati, so dva dni že psi postajali nemimi in neznasko tulili. Mačke so jadno mijavkale in se privijale gospodarjem okoli nog. Ena je vzela mladiče v gobec in jih prenašala iščoč zavetja. Voli, konji osli so zapadli v nekako mrtvič-nost Ptiči so prestali peti. Celo zajci so zapustili svoja ležišča, zbirajoč se ob potih, in se niso bali ljudi In kateri pe-rutninar še ni zapazil, da ostanejo kure zunaj, če bo deževalo ves dan, ako-prav so mokre; če pa slutijo zjutraj samo mimogrede naliv, ostanejo v kurni-ku, ker znajo, da bodo lahko v kratkem brez bojazni prišle na blagodejno solnce? Po tem utegnete soditi, ali bo jutranji dež trajal ali ne. Fiziolog ne more opustiti načela, da išče vzroke za fizikalne dogodke samo v zunanjem svetu. Paulsen. Giad. »Pokažite, da zmernost in varčnost visoko cenite!« Na to V. točko izmed 16. pravil, ki jih je izdal kitajski cesar Kaug-He v drugi polovici 17. stoletja, sem se spomnil tisti nedeljski večer sredi hrupnega vrvenja v prostorni vaški krčmi, nabasani s tobakovim dimom. Mislil sem si: »Blagi Kitajec, raduj se v nirvani! Po tvojem pravilu se ravna sedaj marsikdo, ne sicer iz srca, a ravna se — primoran.« Poklical sem natakarico, potem pa sem se poslovil od svojih prijateljev. Sveža večerna sapa mi je pahljaje ovijala razgreto telo, ko sem stopal z griča po ozki stezi navzdol. Gozd na moji desni strani je že dremal. Potihnili so poslednji kosovi žvižgi Samo prhutanje komaj vidnih švigajočih netopirjev je stresalo ozračje nad menoj in se izgubljalo v daljavo. Ob stezi čepeči okrogli grmovi so strmeli iz mraka kakor čarovnice, počivajoče poleg svojih debelih cul. Tik pod gozdom me je srečal zakasnel čmrlj, leteč iz paše, s cvetočega deteljišča, me. pozdravil s svojim brnenjem in mi izginil izpred oči v tiho zasenčnino polj. Človek, še v taki samoti, si vedno lahko najde prijatelja; začel sem glasno prepevati: Oj tam za gor6, oj tam za gor6, škrjančkl, žkrjančkl nam poj6,.a Pol streijaja pred menoj je bolestno zastokalo. Iz mraka ob stezi se je dvignilo e- ohlapna malha •— in se počasi Jean Bernard: 363 misli. (Paris* Fi~- guiere, 1923.) Naša doba ima rada kratke iveri. Bernardove svedočijo o veliki treznosti; sicer pa naj sodijo čitaaelji sami': Kadar se človeku vse nasmiha, kadar voz, noseč našo usodo, hiti proti Uspehu, često zadošča samo kamen na cesti, da prevrne in za večne čase pokonča blaženost, uspeh in srečo. Zlobneži smatrajo vašo dobroto za neumnost. Brdka ženska brez lepote je cvetka brez vonjave. Slog ohrani slovstvena dela. Zmaga ima vsekdar za podnožje na tisoče rakev. Brez dela je poštenje nemogoče. Postopač je nujno izprijen. Pobožnjakarji so kakor učenjakarji; prvi so lecemerni y veri, drugi pa tar« tufi v vedi. Obleka ne dela človeka, vendar omogoči marsikaj; dobro napravljenega gospoda splošno poslušajo; prošnjavcu v ogoljeni suknji pa pokažejo vrata. V prekucijah so vselej oni, ki jih delajo, in oni, ki jih izkoriščajo. Domovino ljubiš osobito tedajj kadar si bival v tujini. Ne zaupajte javnemu možu, ki v zasebnem življenju ni povsem pošten* nap tančen ali častitljiv, ITALIJANSKE SUFRAGETKE. Anglosaksonke so dosegle volihio pravico. Njih latinske sestre si želijo istih pravic. Zato so početkom tega poletja organizirale v Rimu shod Mednarodne zveže za žensko volilno pravico, ki je baje krasno uspel. Bilo je 1.500 udeležnic. Glavne zasluge zato si je stekla vseučiliška profesorica gospa Terruzzi, Mussolinijeva prijateljica in znana pisateljica, in gospa Bene-dettini, ustanovnica dnevnika Giornale della Donna. Predsedovala je zborovanju g. Alice Schiavoni Bosio, ki vodi Žensko udruženje. Odlična sotrudnica na kongresu je tudi gospa Ester Lombardo, najmlajša časnikarica v Italiji,, kjer je danes od sile žurnalistinj; ustanovila si je glasilo Vita femminile. — Zraven je imenujmo prvo laško odvetnico, gdčno Lidijo Poet, ki nad 30 let ni smela vršiti odvetniškega poklica; stoprav zakon Sacchi (1. 1919.) je dovolil ženskam dostop v gradjanske službe. Izkazale so se še gna Troise, doktorica prava, tajnica Narodne zveze za ženske Trravice, dr. pML Aneona in dr, Ranconi. — Večno mlad bi bH rad. Pred kratkim so bile regate na Gardsem je. zeru. Med nagradami za najboljše veslače je bila tudi srebrna čaša, ki jo je podaril comandante Gabriele D’An-nunzio. Na odru za gledalce je stal po. leg običajnih stolov tudi udoben naslanjač namenjen za slavnega darovalca. Ko je avtor Svetega Sebasti. a n a in reške ekspedicije dospel, se mtt je zazdelo, da je mehki sedež postavljen zanj radi tega, ker ga smatrajo za starčka in mu hočejo prihraniti vsak napor. Silno ga je to ujezilo, popadel je fotelj in ga treščil v jezero ter sedel na navadno stolico. Prireditveni odbor pa, poznavajoč pisateljevo zani. manje za starinsko pohištvo, si je bil izposodil dragoceni naslonjač v bližnjem gradu. Pocakäli so, da je po končani plavalni dirki, pesnik odšel, in so potem rešili iz vode potopljeni sedež. premikalo navzgor proti meni. Obstal sem za hip in gledal. Bližalo se mi je, temno, mahodravo, in čimdalje boli je stokalo. Ko pa je potegnil veter in je zavihrala v zraku ruta ter se je napele krilo, sem vedel vse. ^ - r' »Dober večer, gospod!« Koščena roka se je iztegnila proti meni, v ruto zavita glava se je nagnila in z ramen bingljajoča cula je zdrknila, ženski na tla. / »Pomagajte mi, siroti ubogi!« Koščena roka je prosila, nagnjena glava, na tleh počivajoča cula. »O, kako me tare glad! Komaj stojim pokonci, tako sem slaba... danes nisem še ničesar jedla. Imam tukaj y culi nekaj pšena in deset krompirčkov — pa kaj, to moram imeti za otroka, kx me čakata lačna doma. Ce se vrnem domov s praznimi rokami, mi umreta, ubožčka. Ne, ne! Raje umrem jaz sama od gladu, kakor da bi morala umreti moja otroka. Grozno je. Ko je živel moj mož, je že še Sle. Pa mož mi je padel na bojišču. Sama sem, revica — zaslužka nobenega — otroka pa hočeta jesti, jesti.,. Ali naj ju pitam s kamenjem? Podrto streho imamo nad seboj, drugega nič ...« ^ »In kam ste sedaj namenjeni?« »V hribe. Lezla bom, lezla vedno naprej, bom že kam prilezla. Ljudje tod še ne veđć, kaj je hudö... vsega imajo dosti, krompirja, kruha, Špeha. Bom že kaj nabrala, tu nekaj, tam nekaj, pa se bo moja cula napolnila.« »Pojdite z menoj!« povabim siroto. »Noč se bliža, v temi lahko izgrešite poi in se izgubite v gozdu. In pokrepčali se boste prt meni. Moj dom je vaš dooj. ZVONIMIR KOSEM: Ci@§p@fe?s!ja politika« Caškos?0¥aške finance. Posebni dopisnik lista »Times« pri-občuje Članek o razmerah, ki so nastale v Češkoslovaški vsled deflacije in nje-Bih posledicah. Med drugim piše: Zelo malo je čuti o češkoslovaških tovarnah, ki ne obratujejo in o delavstvu, Id radi tega ni zaposleno. Zato, ker so Čehoslovaki stoičen narod, ki trpi in molči, češkoslovaška primerja vsled porasta svoje valute svoj sedanji položaj s položajem Anglije:. Visoki davki, visoki tečaj denarja, visoko cene produkcije in odtod tudi industrijska depresija in nezaposlenost. V stvari pa je razlika, ki jo Čehoslovaki ne vidijo, ker služijo Angliji visoki davki za odplačevanje nacijonalnili dolgov, industrijska kriza pa ne sprečuje, da se finančno stanje vsak dan izboljšuje, čehoslovaki puščajo kri iz države, kar postopoma zmanjšuje njeno finančno nroč v onem času, ko najema država nove dolgove, mesto da in plačala Stare. List nadalje premotriva vse stroke češkoslovaške produkcije in z začudenjem opazi, da se v tej industrijski deželi veča izvoz surovin, dočim se manjka izvoz gotovih produktov. Češkoslovaško blago je predrago za izvoz. Temu sta krivi dve stvari: porast češkoslovaške krone in pa veliki davki v državi. Cene padajo le polagoma, krona pa se stalno dviga, tako da so cene, Preračunano v zlatu, stalno iste, kakor Pred letom, ali pa še celo višje. K temu Pridejo še uvozni in izvozni davki, ki so zelo veliki. Gotovo je, da je naložila Vlada* ki veruje v bogastvo zemlje. Previsoka davčna bremena. Velike svote so bile investirane za izboljšanje .Prometa in za druga javna dela, zlasti v Slovaški. Državna oblastva so prenatrpana z uradništvom, kakor je to v Vsaki državi, kjer je socijalistični vpliv želo velik. Izdatki za armado znašajo ža tekoče leto okroglo 17 milijonov funtov šterlingov. Za letošnje leto so predvideni državni izdatki na 19.377 milijo-«ov kron, lansko leto pa so znašali skupno 19.872 milijonov kron. Toda treba pa je upoštevati, da je krona narasla za 25 odstotkov in da je postala tiržava mnogo siromašnejša radi indii-stojske depresije. Obdavčeno prebivalko ne bo moglo prenesti tega bremena. Za leto 1923 je predviden priman ftiaj 565 milijonov kron. Domnevalo ! ^ da bodo pokrili ta primanjkljaj “tedenjem in pa s padanjem cen. Toc ce”e) se niso znižale, izdatki pa bodo : večji, kakor je bilo predvideno. N. p ^!£aeuitu ni bilo nikakih adekvatni ;0ar"~ 28 Pobijanje brezposelnosti Ki Sto 1o?na*lc?'v’ se p,ačuje davek 5 toto 1920 šele sedaj. Radi tega je pi "kovati, da bo Izkazoval sklepni r čun za tekoče leto velik primanjklj: To potrjuje tudi dejstvo, da je mora inajeti država (od novembra 1922) 251 OHhjonov kron pri banki v državn bonih, da je mogla pokriti svoje tekoi izdatke. Zaprosil pa je za dovoljen ^dalnje emisije 225 milijonov kron t Oktobra 1924. češkoslovaška vlada je pridobila prošlosti radi svojih čvrstih financ di bro reputadjo, toda pokrivanje pi manjkljaja s posojilom, ki povečuje nj< ijtolg najmanj za en milijon funtov šte ■™gQv (s procenti), se ne more srn; trati za premišljeno politiko. Sedanja vlada se zaveda resnih težkoč, s katerimi se mora boriti in odločila se je za gospodarsko politiko, ki bi nudila industriji in trgovini predpogoje za razvoj. To pomeni znižanje davkov. Toda ni lahka stvar, najti nadomestek za dohodke, ki se zmanjšajo z znižanjem davkov. Izgleda, da država dosedaj še ni premislila alternative zmanjšanja državnih izdatkov, misel o povratku k inflaciji po izvedeni deflaciji, ki je bila izpeljana za ceno takih žrtev pa je neznosna. Vendar ni vzroka, da bi se posma-tralo situacjio Češkoslovaške s tragičnega stališča. Politika češkoslovaške vlade ima stvarno podlago, vprašanje je samo pravilna izvedba. Na srečo morejo vzdržati gospodarski pogoji, v katerih je bil izvršen poskus, v Češkoslovaški mnogo večje napore, kakor y vsaki drugi nasledstveni državi. Stinnesova kraljevina. Hugo Stinnes, nemški veleindustri-ialec, vodja cele vrste nemških trustov, je danes najmočnejša gospodarska osebnost Nemčije, o katerega moči se širijo najneverjetnejše vesti. Kako daleč sega upliv tega skoraj vsemogočnega moža, nam opisuje dopisnik »Tempsa« v; sledečih zanimivih podrobnostih: Stinnesov trust je kupil Bismarckhütte in Kattowitzer Bergbaugesellschaft, obe v Gornji Šleziji. Prva je posestnica velikih westphalskih jeklarn na zapadu in tvoraic, ki izdelujejo fine jeklene predmete na vzhodu. Vse je danes Stinnesovo: od premogokopov in železnih rudnikov do plavžev, jeklarn, tovarn orožja in municije! Družba v Kattovitzah proizvaja 86.000 ton železa in 3 milijone ton premoga letno. Obe družbe imata 35.000 delavcev. Polagoma pada eno podjetje za drugim v žrelo Stinnesovemu trustu, najprej Rhein-Elbe Union, nato v novembru 1920 Siemens-Schuckert-Konzerv, potem Braunschweiger Kohlenwerke in jeklarna Boehler & Cie. Tako so se Stinnesove lovke polastila najprej kapitala ob Renu, nato v srednji Nemčiji, v Bavarski, in sedaj so se že raztegnile do poljske zemlje. Po francoskih cenitvah — ki so pa zelo nizke — je razpolagal Stinnes pred svojimi zadnjimi pridobitvami z letno produkcijo 18,3 milijonov ton premoga, 4,6 milijonov ton koksa, 2,2 milijona ton litega železa in 2,6 milijonov ton jekla. K temu pride še 'Alpine Montangesellschaft, najmogočnejša železna družba v Avstriji, potem madžarska kovinska družba Liptak & Co, »kontrolirane« družbe na Balkanu pod švicarsko firmo, takozvana Lu-ger-Cruppe itd. Te površne označbe in številke pa nikakor ne morejo dati upogleda v razširjenost in ustroj Stinnesove gospodarske kraljevine. Njen početek, njen sedanji položaj, kaotična slika pridobitev, zvez, fuzij, udeležb in sindikatov, la so v neprestanem razvoju, se statistično ne dajo določiti, a vse to spominja na mnogo imenovane apokaliptične pokrajine v ruhrskem ozemlju: ena delavska naselbina poleg druge, velika mesta, ogromne tovarne, obdane od ne-razvozljivih prog, železnic in kanalov, vrtečih se mostov, gozdov dimnikov, ki bruhajo goste oblake, ciklopski plav- ži, kovačnice, valjarne, elevatorji in žrjavi, ki neprestano delujejo, vlačilci in tovorni čolni, ki kar gomazijo od vseh strani, to je slika moči onega, ki ga Nemci imenujejo »kralja inflacije«. Večina nemških časopisov je bila prisiljena, staviti se v. Stinnesovo službo. Ta je ravnokar kupil svoj 139. (Frankfurter Nachrihten) in svoj 140. (Badener Post) dnevnik. Vkljub pretkanim namenom in velikanskim svotam, ki jih ponuja, pa se mu ni posrečilo kupiti list, ki je njegov najhujši nasprotnik: Frankfurter Zeitung. Ta se je izrazila, da raje pogine! Stinnesova moč v notranjosti nemške države je torej naravnost izredna in nikakor ni pretirano, če se pravi, da — če že ne de jure, pač pa de fakto — presega moč nemške vlade. 140 Stinnesovih časopisov dan na dan bruha sovraštvo zoper Francijo in zato ni čuda, da se mišljenje širokih plasti nemškega naroda po groznem porazu še danes ni izpremenilo. Propaganda je moč! Neki dan je rekel Rathenau svojim prijateljem: Kadar Stinnes reče »Nemčija«, se to pravi »premog«. Zbližanje z Rusijo pomeni: petrolej, rrranganska ruda, les za rudnike, žito, in Še vse drugo! Če njegov Žareči patrijotizem priporoča pomorsko vojno, misli na zvišanje vrednosti njegove tonaže kot posledico te vojne. Kaj ga briga 'Alzacija in Lorena, če misli na svoj žep! To je tip koristolovca (Zweckmensch), kateremu gre le zato, da nagradi vse, kar more, in ko bo pogoltnil vse nemško bogastvo, se bo pa dal povrhu še slaviti kot odrešenik domovine. —žn— Davki. X Hišna nalmarina. Za odmero hišne najmarine za leto 1924 v krajih, v katerih se ta davek ne odmerja dvoletno in ki torej niso zavezani hišni najmarini tudi od poslopij, ki niso dana v najem, so hišni posestniki dolžni vložiti napovedi o donosu hišne najemščine 1. 1922 pri pristojnem davčnem oblastvu do konca avgusta t. 1. Izpremembe, ki nastanejo glede višine hišne najemščine izza vložitve napovedi do konca 1. 1923 se morajo davčnemu oblastvu sproti naznaniti. Hišni posestniki, ki ne bi pravilno in točno prijavili hišne najemnine izgube razen tega, da jih zadenejo kazenske posledice, pravico sodno zahtevati večjo najemnino od one, ki so jo prijavili davčnemu oblastvu. Ako ne predloži hišni posestnik napovedi o najemnini v odprtem roku In ako se tudi na ponovni poziv ne odzove v teh dneh se kaznuje v denarju do 100 Din. Ako se pa niti v naslednjih osmih dneh ne odzove pozivu, odpošlje davčno oblasivo na lice mesta uradnega odposlanca, ki sestavi napoved proti povrnitvi efektivnih stroškov, odobrenih po stroškovniku. Hišni posestniki, katerih v najem dana poslopja nimajo več nego 7 stanovanjskih prostorov, so upravičeni ustno napovedati hišno najemnino pri županstvu, ki zbira take podatke v tabelarnih zapisnikih. X Občna pridobnina. Dne 31. julija t. L poteče rok za vložitev pridobninsldh izjav za dvoletje 1924/25. Posebni pozivi za vložitev izjav se ne bodo razpošiljali, ampak se bo vsem, ki Izjave ne vlože v določenem roku, odmerila občna pridobnina na podstavi uradnih podatkov. Izjave se smejo podajati ali pismeno ali ustno na zapisnik. Vse navedbe v izjavah se morajo nanašati na stanje obratnih razmer v času od 1. julija 1922 do 30. junija 1923., ako se pa podjetje ni vršilo leto dni, pa na povprečno stanje med krajšo dobo njegovega obstanka. Obrazci za Izjave se dobivajo brezplačno pri davčnih oblastvih In davčnih uradih. X Posebna pridobnina. Za vložitev napovedi za leto 1923 je potekel zadnji rok dne 1. julija 1923. Podjetja, ki še nimajo odobrenih računskih zaključkov za preteklo poslovno dobo in torej napovedi še ne morejo predložiti, naj si takoj izposlujejo podaljšanje roka. X Davek na poslovni promet. Davkoplačevalci, ki so zavezani plačati davek po knjigi opravljenega prometa, so dolžni od-premiti davek za II. četrtletje 1923 do 30. julija 1923 in hkratu predložiti prijavo. Zamudniki se še posebe opozore na svojo dolžnost ali s posebnim pozivom ali z javnim razglasom ter z zapretilom uradne ocene ter rednostnih glob. Kdor vloži nepravilno prijavo, izgubi pravico do pritožbe. Davkoplačevalci, katerih promet ni v 1. 1922 presegel zakonito določene meje 360.000 Din in plačujejo torej davek pavšalno, so zavezani do 31. julija t. 1. vložiti prijave o prometu opravljenem v 1. 1922 ali z uporabo stare tiskovine, kjer so še na razpolago, ali po vzorcu, objavljenem v razglasu finančne delegacije z dne 22. maja 1922. A L 6./3. (Uradni list z dne 3. junija 1922, št. 59). Kdor ne predloži pravočasno prijave, izgubi pravico pritožbe in mu davčni odbor oceni promet po lastni vednosti in podatkih. X Dospelost direktnih davkov. Dne 1. avgusta 1923 dospo v plačilo direkni davki za III. četrtletje 1923. Davčni uradi so upravičeni jih po 14. avgustu 1923 prisilno izterjavati in zaračunavati poleg 6% zamudnih obresti še za opomin 4% terjanega zneska. Za plačilo vojnega davka veljajo posebni roki, ki so razvidni iz plačilnih nalogov. X Razgrnitev predpisanih izkazov. O davkih, ki so jih davčna oblastva odmerila v preteklem četrtletju, bodo razgrnjeni izkazi prvih 15 dni meseca julija t. L, kolikor niso davčni zavezanci na razgrnitev tega roka že bili opozorjeni indlviduelno ali z javnimi razglasi. Gospodarske vesti. X Nov praznik češkoslovaških bank. Zveza češkoslovaških bank v Pragi Je sklenila, da v nji včlanjeni zavodi in njihove podružnice na Husov dan ne bodo poslovale. X Stečaji v Nemčiji. V prvem polletju 1923 Je bilo razglašenih v Nemčiji 180 stečajev (v istem času 1922 jih je bilo 676 in 1921 celo 1610. Te številke pričajo, da položaj pridobitnih krogov nikakor ni tako slab, kakor bi Nemci radj prepričali inozemstvo, ampak da se celo izboljšuje. Sicer je število stečajev v drugem četrtletju v primeri s prvim nekoliko narastk», vendar Je v celoti omenjena številka dosedaj najnižja. X ironudba za ureditev Dalmacije. Neko kapitalfcSčno društvo s kapitalom nad eno milijardo dinarjev, povečini tujega kapitala, je poslalo vladi ponudbo za ureditev Dalmacije. Društvo želi zgraditi sanatorije, parke in slično. Ministrski svet pa je prošnjo odbil, ker zahtevajo tri igralnice, ki bi se zgradile na Bledu, Dubrovniku in Crikvenici. X Številčno stanje živine v naši državi. Leta 1922 je bilo po statistiki poljedelskega ministrstva v naši državi 4,058.419 glav goveje živine, 31.938 bivolov, 1,043.528 konj, 15.002 mezgov, 86.036 oslov, 4,887.020 svinj, 8,461.504 ovac, 1,801.409 koz in perutnine 13,810.223. X Posetev sladkorne pese v Ukrajink Po poročilu nekega ruskega Usta meri ploskev, ki je letos posejana s sladkorno peso v Ukrajini 150.000 desjatin. X Uvedba carine na surovo olje v Avstriji Avstrijsko finančno ministrstvo namerava uvesti uvozno carino na surovo olje. Avstrija nima lastne produkcije surovega olja, zato bo ta carina čista finančna carina. X Žetev v Sibiriji kaže po podatkih ljudskega. komisarijata za poljedelstvo zelo slabo. Vzrok je občutna suša. X Finska trgovinska bilanca za prve tri mesece tekočega leta je bila precej pasivna, dočim je bila lansko leto aktivna z 497 milijoni finskih mark. Vlada skuša s povečanjem izvoza doseči zopet aktivno bilanco. Finska izvaža v glavnem lesne izdelke, papir in mleko ter sir. X Koliko bo stal predor pod Rokavom? Predsednik družbe za podmorski tunel, ki bo spojil po suhem Anglijo s Francijo, baron Emi! Erlanger, je poročal, da bo prvi poskusni prerov zahteva! od An-lije 1,250.000 francoskih franloov. Enolikšna vsota odpade tudi na francoski de! predora. Za trajne rove bo treba odšteti 20 milijonov funtov šterlingov, t. j. okoli 1500 milijonov frankov. V celoti bodo stroški za predor znašali 1670 milijonov frankov. Anekdote iz življenja francoskih vladarjev. Julijski zvezek pariške revije »Revue de Paris« prinaša nadaljevanje spominov Julesa Claretie-ja, bivšega ravnatelja Co-medie Francaise. Claretie je bil svoječasno priljubljen romanopisec in je imel stike z uglednimi politiki in književniki. Radi tega mu je bilo možno zbrati precej materija'a za svoje »Spomine«, ki vsebujejo nekaj žeto zanimivih epizod. Tako poroča o kralju Filipu, ki je sklenil po svojem izgonu v Londonu mir s starejšo črto Bourbonov, da je bilo njegovo prvo vprašanje, ki ga je stavil na legitim!-stičnega pretendenta grofa de Artois sledeče: »Potom regenta poznate tajnost železne maske, odkrite mi jo-« Železna maska je bil namreč oni taiinstvent jetnik, ki ga je ‘da! zapreti Ludovik XIV. Da ga ne bi nihče spoznal, so mu prikovali na obraz železno masko. Dolgo časa so domnevali, da gre za njegovega brata-dvojčka, ki ga je spravil s sveta, da bi ne imel ovir pri vladanju. Vsekakor je zanimivo, da ni imel pregnani krali večie skrbi, nego odkriti to tajnost- na svoje vprašanje. Ko je umrl Napoleon IIL na Angleškem in je to zvedel egiptovski podkralj, ki mu je še pred štirimi leti ležal pred nogami je vzkliknil: »Qlej, glej, cesar je mrtev« in nato je odšel v gledališče, kjer je priso-stoval baletu, kot da se ni zgodilo ničesar nenavadnega. Drugače se je obnašal gospod Thiers, ko je zvedel o njegovi smrti Imel je sicer manj vzroka žalovati za Napoleonom HL, vendar se je čuval Izreči svojo sodbo. Ker so pa venomer silili vanj, je rekel: »Bil je mož, ki je vedno zamenjal •glagol »sanjati« z glagolom »premisliti«. Zanimiva anekdota o cesarskem dvoru v Compiegnu: Napoleon IIL je bi zelo ogorčen na neki članek, ki ga je prinesla »Revue Deux Mondes« o rimskih Cezarjih. Pisec članka Boissier se je nahajal med gosti in državni minister Rouher, ga Je po par cesarjevih pripombah poklical na odgovor. Dejal mu je: »Tacitus je pamfletist Sueton sobarica.« Boissier pa je odvrnil: »Ne vendar! Sueton je bil zasebni cesarjev tajnik, nekaj sličnega kot današnji državni ministri.« Napoleon se je smejal, Rouher pa ni nikdar več pozdravil Bolssiera. Tudi o predsedniku Mac Mahomi poroča zabavno anekdoto. Ruski veliki knez Konstantin, brat carja Aleksandra II., je sporočil maršalu Oallfffetu, da je čestital maršalu Mac Mahonu na njegovi Izvolitvi, nakar mu je maršalica odgovorila: »Vaša' Visokost se moti. Mi smo samo čuvarji cesarjevega prostora in smo zato tu, da mu napravimo prostor.« »Nekoliko let pozneje je rekla ista maršalica istemu knezu: »Monarhija je nemogoča « Predsednfštvo ji je že pričelo prijati. H koncu še zabavno Jiterarično zgod- bico. Gabriele D’Anmmzio je prosila neka dama, naj izreče svojo sodbo o njegovem tekmecu, slavnemu italijanskemu romanopiscu Fogazzani. Po dolgem obotavljanju je končno rekel D’ Annunzto: »Fogazzare ]v rojen v Vincenci in s tem Je končano.« BOJ ZOPER MUHE. Po zadnjih znanstvenih raziskavah so nekatere muhe jako opasne. Zato jih je treba zatirati kar se da. Srbski učenjak Zorče vid je pravkar obelodanil razpravo o golubaški muhi, ki je v drugi polovici malega travna umorila v okrožju Tum-Severin nad 3000 volov in konj. Pičeno živinSe začuti na ram! jedko bolečino, ki jo hoče odpraviti z drgnjenjem ali lizanjem. Vse zaman. Podkožno tkivo se vname, nastopijo krči, čez nekaj trenutkov se pojavi dispnoja (težavno dihanje) in bolna životinja zapade v popolno onemoglost, ki se konča s pogibeljo... Doslej še niso ugotovili, kakšen je ta strup. Nekateri menijo, da muha samo prenaša bacil, ki povzroča okuženje. Zdi se, da voda onesnažena po industriji, daje žuželkam to strahovito silo... Omenjena muha se je razbrenčala iz Golubca že med vojno v Nemčijo. Ce pride tudi k nam, bi ji kazalo pripraviti primeren sprejem. ^^vrata in hrani so vam odprta na- ■ Hotela mi je poljubiti roko. »O, blagi gospod--------1« , Rekel sem: Jutri pripeljite k meni še svoja öva otroka! Nič več vam ne bo treba od hiše do hiše in prositi za košček kruha, sestra mi po trpljenju. In nikoli več vam ne bo treba skrbeti za to« r3. ^ ne bila vaša otroka lačna.« Solze so se ji ulile po licih navzdol. 1 tol slišim prav? Ni mogoče, ni «oogoče — saj vam ne morem verjeti, veliko ste morali pretrpeti tudi sami, aa Imate usmiljenje s siroto. Kako naj sc vam zahvalim — »Idite, ne govorite!« sem ji mignil z roko. »Brat ne izprašuje brata, ne ?estra brata. Kar je moje, to Je vaše. bratje in sestre smo si vsi ljudje na ze-Bteljskl obli.« . *0, moj Bog — saj msern vredna,« Je zaihtela tedaj sirota in Se zgrudila menoj na kolena. ^ se* obrišite sl In m aa, S sklonjeno glavo Je st< n»? njen rumeni obraz s tf g°2*ranimi od solz, Je ot «na. Naenkrat me Je plašt *°d trpljenja in žalost Kaj - - 'Molčite, molčite!« serr holmu je zablestei inoj dom. »To je S&ok dom!« Poslej tudi vaš in vaših sem popeljal ženo v sob?« »Tu boste jedli, delali, spali, molili. — Angela, večerjo na mizo!« Sirota je odložila culo na klop in sedla za mizo. Hlastno je jedla — roka pa se ji je tresla kakor popotniku, ki ga neznanec povabi k svoji skledi. Po večerji sem rekel: »Tu je vaša postelja tu boste spali. Lahko noč!« In rekla mi je ona: »Lahko noč!« — Ko sem zjutraj priplezal po strmi lestvi navzdol iz svisli. kjer sem prespal noč, in stopil v hišo, ni bilo zenske in njene cule nikjer več. Na mizi pa sem zapazil bel listek in na^listku je stalo zapisano z okorno žensko pisavo: »Tisočkrat vam hvala — ali tolike dobrote ne morem sprejeti. To bi bil zame paradiž — tega pa nisem vajena. Vajena sem na glad in trpljenje. Zbogom.« Med 'duSevnostjo in zunanjim svetom ni nobenega prehoda in torej tudi nobenega vzročnega razmerja. Potemtakem pa se mora poteg načela sklenjenosti 1i-zikalno-kavzalne' vrste postaviti še načelo sklenjenosti dvševno-kavzalne vrste in čudim se samo, da tega načela Se rd izrekel noben psiholog, čeprav leži zgled naravoslovja tako blizu. Kakor je vzroke za fizikalne dogodke iskati le v fizikalnih dogodkih, tako je tudi vzroke za vse duševne dogodke iskati samo v duševnih dogodkih. Dr, % .y,ebgi* tlssod % JHfoagBn. TRISTAN BERNARD: Zdravniški specijalisti Nikdar ne bo pojenjalo norčevanje iz medicine... In vendar ni lahko trditi, da zdravniki niso bili nikoli tako resni in spretni kakor danes. Samo njihovih predpisov se ne držimo. Gledamo jih kot vešnika in če ne ozdravimo po osmih dneh, jih že nočemo ubogati. Tedaj pravimo: »Ta in ta mi ni storil ničesar.« Toda vi ga samo ubogali niste, če bi ga poslušali, bi vas bil ozdravil. Za opazovanje vašega stanja bi mu bilo treba štiri do osem mesecev. Saj poznate Simeona... Je to debel bradat fant s površnikom. Toda, da ... poglejte. Vi ne veste nič drugega. Simeon me je prišel obiskat pred štirimi leti. Vedel je, da sem bil vselej v zvezi z nekaterimi dikami zdravniškega sve-tS v Parizu. Simeon je v tisti dobi tehtal dvestoinsedemdeset funtov. Rad bi shujšal... Dal sem mu naslov doktorja Belarthurja v ulici Lafayette... Šel je tja... Beiarthur ga preišče... in mu nasvetuje sredstvo, ki je že hnelo sijajne uspehe, dolge izprehode. Dve uri zjutraj in dve uri zvečer. Po šestih tednih je Simeon shujšal za 25 funtov. Samo začutil Je, da so mu nožne piščali nekoliko prešibke za tako telo. Ni mogel več hoditi. Imel Je noge čisto otekle. Prišel me je obiskat. Tedaj sem mu nasvetoval doktorja Seditzmerja, doktorja avstrijskega pokolenja, M Je zdravil take bolezni z nožnimi kopebni Moj Simeon se je podvrgel za tri mesece temu zdravljenju in po treh mesecih je imel popolnoma zdrave noge. »Ah,« mi je rekel tedaj, »kako sem vam hvaležen. Kako mi je odleglo, ko ne čutim več teh bolečin v piščali.« Bil bi presrečen, če me ne bi grlo tako bolelo. Moram vam povedati, da si je s tem, da je držal noge v mokrem pesku, nakopal hude bolečine v jabolku ... Toda nič lažjega, kakor ozdraviti to. Hitro sem mu naznanil doktorja Cholomela. Cholomel je izjavil, da mnogo bolezni v grlu izvira iz neredne cirkulacije krvi. Doseže se pa to z elektriko. Simeon se je podvrgel tudi temu in to je vse trajalo komaj par mesecev. Bolečina mu je popolnoma izginila iz grla. K nesreči pa je Simžon rodom iz nervozne rodbine; njegova nervoznost je bila posebne vrste in se je zlasti razvnela ob elektriki. Zapadel je v strašne krize. Imel je vsak dan po tri ali štiri napade... Rekel sem mu: »Dragi moj, Pri tem ne sme ostati. Pojdi obiskat v mojem imenu doktorja Langleventa In mu razloži svoj slučaj.« Langlevent mu je zapisal brom. Brom je sijajno zdravilo zoper nervoznost, če se človek natančno drži predpisov zdravnikov. Niti preveč niti premalo. Simčon se je skrupulozno držal zdravnikovih navodil. In po kratkem času — gest mesecev — so živčni napadi prenehali. Moj prijatelj je začel zopet normalno živeti. Toda bil je zelo jezljiv človek kakor vsi, ki so bolni na želodcu. Brom pa seveda ni najboljši za želodec. On ga oslabi in povzroča slabo prebavo. Ka- Treba je iti k profesorju Biridovu. Tekom enega četrtletja vas on pozdravi. Poslal sem Simeona k profesorju, ki ga je preiskal in mu predpisal škrobno zdravljenje. Zelo malo mesa, malo vina, ampak vode, zelenjave, krompirja. Simeon se je v kratkem popravil. Bil je ves srečen. Srečal sem ga ravno na stopnicah, ko se mi je prišel zahvalit. Bil je malo truden ... kajti bdi je zelo debel. Za vraga, same močnate stvari! Ni tehtal nič več kakor 323 funtov ... Bilo je že preveč... Rekel sem mu: »Treba je biti zelo pozoren in se nekoliko varovati.« — »Toda,« je odgovoril, »če zopet začnem z zdravljenjem, tedaj bom moral hoditi, meča ml otečejo iznova itd., itd. »Saj se ne gre za bojenje,« sem mu rekel, »saj so še druga sredstva zoper debelost. Pojdem s teboj k enemu svojih prijateljev k doktorju Leven ckyju. Levencky oznanja in priporoča predvsem jahanje. Levencky mu je dal na razpolago dvanajst slug in odredil ure za odhod, kolikokrat, koliko časa mora jahati le v lahnem diru in koliko časa v kalopu... Simeon je izbral močnega, krepkega konja In začel z vajami. No, in začel je že pred tremi dnevi in njegova teža se je že zmanjšala za 36 kilogramov. Pač uspeh. Treba 11 vam bilo še povedati, da Je tekom svoje prve ježe padel n» konja, in da so mu moral! odrezati levo nogo, ki je tehtala ravno 36 kilogramov. Evo vam možaka, ki se je vedno držal zdravniških predpisov in tako tudi dosegel od medicine vse, kat ie zahteval. i* »rifeaa .Jutranjim Newoslim“ iL IIS % dne S. lušiia 1923. TU UH l; ' —'-1- I.i. muuiui .'Ul ur nmii i in ui,»i J.i . .u.L.iii.i'mL^'.:.i.T- , ii.ij.u .1'.J il—-l n- OgnieniM. Ko sc prišla pred § tedni iz Sicilije poroda, da se je otvorilo ca pobočju Etne Sktto žrelo, iz katerega se je izlila žareča Sava in se vama navzdol, medtem 3so je iz Slavnega žrela žarel proti neba velikanski ■ pgnjeni steber, se je lahko s sigurnostjo pričakovala velika in močna erupcija. Stoletne skušnje so pričale, da mora Zopet enkrat priti do izbruha. Vsakih 10 let izbruhne navadno Etna. ki sicer tudi med tem časom ne miruje. Gora je tako-rekoč v pepel in law strjeno spričevalo za to v lOletnih perijodah se ponavljajočo .vulkansko silo. Vsekakor je Etna geološko še zelo mladega datuma: njena absolut- na starost se računa na 50.000 let. Sicer le pa tudi Sicilija geološko mladega izvoza, Etna pa je gotovo najmlajši del otoka. Ako vzamemo» da so se ponavljali izbruhi Vsakih 10 let, potem bi nastal velikanski sorski stožec, ki je visok 3331 metrov tekom 5000 erupcij. Lahko celo domnevamo» da so bili Izbruhi v njenih mladinskih letih bolj pogosti in neprimerno močnejši kot v zgodovinski dobi. Da je gora nastala potom erupcij, nam priča že njena oblika stožca. Ta ogromni stožec, čigar obseg meri na vznožju 145 km, se dviga popol-f ooma osamljen in skoro brez vsake zveze * z ostalim gorovjem otoka. Krono tega centralnega stožca tvori glavno žrelo, čigar premer meri 600—700 m. To je strašanski kotel, iz katerega se neprestano dvigajo rumenkastobeli oblaki» ki zelo dišijo po žveplu. Oblaki se dvigajo in se valijo na površje iz brezmejne globočine in skrivajo dno pogledom predi znežev, ki se drznejo plezati do njegovega roba. Spodaj v okrilju zemlje pa se sliši šumenje in vrenje, kakor V velikanskem kotlu, Le redkokdaj zapiše 'veter in otvori pogled na nasprotno ležečo steno žrela, Tam se vidi kamenje, pokrito s rumenkastim žveplom in v globočini se [Talijo velikanske žareče reke. is tega žrela pa se nikdar ne izlije Sava; žareča reka nikdar ne prispe do vi-šžae osrednjega stožca. Žareča masa prebije iz rahlega materijala stvorjeno gorsko skorjo, predno pride lava do gorskega vrha. Med potresnimi sunki in bobnenjem» kakor se je zgodilo tudi sedaj, si skuša naj-■SS izhodu skozi kako špranjo, na čigar spodnji, strani ob takih prilikah vedno nastane nov stožec. Takih manjših stožcev je na južni strani gore v višini 1000 do 2000 m, »koli 300 in vsaka nova erupcija pomnoži Mihovo število za enega ali več. Tokrat je lava izbruhnila med Monte Rosso in Mon-*» Bianco, pri čemur gre za severovzhod-a» pobočje Etne, 1 Žadnja velika erupcija v tej smeri je iSa leta iS6$. Kavno pred 40 leti je bil zadnji izbruh na severni strani ognjenika. , Od leta 1383 .so bili Vri izbruhi na južni ijftrani, Tudi zadnji velikanski izbruh leta ipiO, poslednji katastrofalni dogodek v ggodoviaj Etne, se je odigral na južni strasi in je ahičil kraj Nicolsi, kakor tudi zapadao ležeči Bcreko. Ta Izbruh je trajal cel mesec in je Izviral iz nove 2 km dolge špranje, ob kateri je nastalo vse polno novih žrel. Velikanske množine lave so tedaj pred 13 leti opustošile rodovitna južna pobočja gore. Neka 50 m široka struja je tspatam dosegla globokost 100 m. Na strmejših mestih je padala nad 20 m globoko in je nudila grozen prizor naravne igre. Bljuvanje ognjenika Etne je zbudilo po-pmaost celega sveta. Politika In vojna je »vzela skoraj edino mesto v mišljenju ev~ jrovpskih narodov ta šele ia izbruh je spomlad Široke plasti narodov, da živijo v na-•asvi. ki je močnejša kot vsi moderni izumi. Skoda» ki jo je napravil zadnji Izbruh to pa nikakor ne da primerjati s strašnim potresom» ki je pred kakimi petnajstimi leti Uničil mesto Messino in stotisoč prebivalcev v osemindvajsetih sekundah. Zelo velika razlika je med potresi !n vulkanskimi izbruhi. Potres preseneti Hudi in uniči v par trenutkih cele pokrajine, med tem ko navadno izbruhi pridejo tako počasi, da se ljudje še lahko rešijo. Seveda morajo pustiti vso svojo nepremičnino ia Večkrat tudi premičnino. Etna je zadnjič bruhala predvsem lavo, širina lavine reke je znašala en kilometer, toda to še ni noben rekord» če se smemo tako izraziti Dogodilo se je, da je dosegla peka lave, ki je tekla iz Etne 24 km širine in nad 100 metrov višine! Ce bi nam ne manjkalo prostora, bi razpravljali o izbruhih Krakatve na Japonskem ia gore Pelee na otoku Martinique, M so se vršili pred nekaj leti ia katerih silovitost se ne da nikakor staviti v isto Vrsto z zadnjim malim izbruhom Etne. število delujočih ognjenikov na zemlji le selo veliko, Etna in Vezuv sta malenkost V primeri z velikimi kot so Hecla, Cotopaxi, Guunguntur, Areauipa» Popocatepei, Mowna-Kah ia tisoči drUgih, Vzemimo n. pr. Cotopaxi, ki neprestano bruha ogenj la katerega vrh se dviga šest-tisoč metrov nad morje. Lava, ki jo bruha, |e že pokrila cele dežele. Znameniti znanstvenik Humboldt je Skušal priti na njegov vrb, a vkljub nad-ižtoveškim naporom se mu ni posrečilo pre-toračiti mejo večnega snega. OgnjenilcI pa ne bruhajo samo lave In kamenja, takozvanih »lapilli«, temveč zelo raznoBčn» tvarine: kisiine, blato in celo Velikanske množine zraka. V vodi, ki jih izmotavajo nekateri vulkani, se našli zelo veliko število rib. Znamenita mesta stoje tam, kjer so prej bljuvali ognjeniki, tako n. pr. Rim. V prazgodovinskih časih je delovala cela vrsta vulkanov tudi v Franciji (Vivarais, Velay, Purjr» itd.). —žn— Pisalni stroji itd. Mehanična delavnica (popravljalnica) LJUBLJANA Seienburgova ulica 6/1, L. BARAGA. THE REX Co, LJUBLJANA. ggLgr. frr. m» mr. cbapiSCe to. THizice za pisalne stroje. lanlifil¥@šfl. vissja mkM ¥ sodobni Kitajski Odgoja današnjih Mfcajskih deklet je otroška, ter obenem praktična» V šolo hodijo navadno le do 10. ali 11. leta, ker se hitro nato možijo. Naimlajše »ščijee« se učijo po slikalnicah brez besedila. Punčke gledajo podobice, učitelj pa razlaga. Pomalem se pridruži nekaj črk, za njimi kratke pripovedke. Znana kitajska vljudnost se poučuje v šoli, kakor tudi doma V učnem jeziku stoji, kako pozdravljamo, sprejemamo obiskovalke, po vseh obredih, kako se streže s čajem, kako se starejši osebi ali pa mlajši ponudi solnčnik. Gospodinjski pojmi se preudarno stopnjujejo: pomagaj mami pri hišnih poslih, zrači in solnči očetove knjige, da jih ne sklestijo molji, pokoplji roditelje pravilno in brez nepotrebnega sijaja. Zadnje leto pride dokaj obsežen grajanski in domoljubni pouk. Velepomembno poglavje mlade žene tvorijo njene dolžnosti napram moževim staršem: pokornost, odreka in sa~ mozatajevanje. Boljša zakonska polovi-čica mora bodriti svojega možička, ki šteje 12 do 16 let, naj pridno hodi v šolo in se marljivo uči. Deli naj z njim njegovo siromaštvo in složno živi z njegovimi sestrami; zlasti pa mora biti brezpogojno posiužna svoji tašči Ako si soprog vzame drugo ženo, naj jo smatra kot lastno sestro, ter odgaja nje delo kot svojo. Zvestoba v vdovstu se prikazuje kot zgled najvišje kreposti in v skrajnem slučaju zna dobra družica žrtvovati svoje življenje, »da reši videz«. »Življenje pač traja samo nekoliko desetletij in nekoč bo vsekakor treba umreti«, pravi modrijan. Dobre In slabe strani Hvalnega strofa. Kar se tiče zgodovine šivalnega stroja, bi se dalo marsikaj napisati. Prvi stroj^ je napravil Saint in ga je uporabljal izključno za šivanje podplatov. Marsikdo ga je skušal izboljšati, toda nikomur ni dolgo časa uspelo. Priti je moral navaden krojač, ki si je dolgo vrsto let služil svoj kruh s šivanko v roki. To je bil Francoz Thimonier. Čutil je potrebo za hitrejšim delom in pričel je varčevati, samo, da si je prihranil toliko» da se je lahko pet let preživljal. V tem času se mu je posrečilo napraviti stroj, ki je bil seveda mnogo bolj enostaven kot današnji, ki je pa vendar znatno hitreje delal nego delavec na roko. Leta 1830, je bil prvi stroj gotov in prihodnje leto ga že vidimo v Parizu v lastni delavnici. Okoli 120 delavcev Je bita zaposlenih pri 80 strojih, ki so hitro izgo-tavljali vojaške uniforme. Toda delavci so videli, kot na Angleškem, v stroju svojega nevarnega tekmeca in nekega lepega dne so razbili celo delavnico. Škodo pri tem pa je imel edino lastnik, ki je nato umrl v bedi Medtem pa so drugi njegov stroj izpopolnili in vzrastlo je precej tovaren, ki so izdelovale zelo praktične stroje. Toda popolni stroji, ki se v malenkostnih razlikah se danes uporabljajo, so bili napravljeni šele v 80 letih. Danes pa je šivalni stroj razširjen že po jpeiem svetu in celo družine marlzivih Eskimov se ga že posiu-žujejo. Kar se tiče zdravja, bi bilo omeniti, da povzroča stroj s pogonom na nogo pri šiviljah precej nervoznosti Srčna hiba, zvenenje v ušesih, bolečine v ledvicah, so zelo cesti pojavi pri ljudeh, ki presedijo cele dneve za šivalnim strojem. Posebno sKOd- Ijiv je stroj za Ženske, K trpijo na spodnjem delu telesa. Take ženske postanejo navadno neozdravljive. Pri vztrajnem delu se često pojavijo tudi želodčne bolečine, radi kojih trpi cel organizem. Razumljivo je, da najbolj trpijo noseče ženske. _Nič manj pa ni nevarno za premlade deklice. Poleg vseh teh bolezni pa je treba zaznamovati tudi najrazličnejša telesna pohabljenja. Vse to bi se dalo odpomoči s stroji _ na motorni pogon, ki se seveda radi raznih težkoč še ne morejo tako razširiti * Babilonski stolp. Po svetu se je razširila te dni vest da so neki ameriški raziskovalci, ki uh je poslal na vzhod chika-ški muzej, odkrili podnožje slavnega babilonskega stolpa. Podnožje se nahaja 15 km od Bagdada in se je nahajalo na njeni svetišče boga vojne Haba in boginje Ikshe. Neki napis, ki so ga našli, kaže, da je bila prestolica asirskih kraljev mesto Kič. Poleg tega so odkrili tudi neka vrata, ki baje vodijo v knjižnico, ki bo nudila marsikaj koristnega za nadaljno delo arheologov. — Morska kača. Ponovno se govori o njej. Zlobni jeziki trdijo, da se opetovano pojavlja ta pošast, ako ne v oceanu, pa vsaj po dnevnikih — kakor ameriške race. Res pa je, da je ameriški športnik, kapetan Charles Tromp-son pravkar ujel ob obali Floride ribo kitovega rodu» Washingtonski institut opisuje ta nestvor tako: dolžina 15 m, premer 2.50 m, teža 15 ton, žrelo 1 m široko in 1.20 m globoko. V želodcu so našli polipa (črnilico) težko 400 funtov, neko ribo, ki tehta 1500 funtov, in za 20 kg koraiov. Kakšen zajtrk! — Prerok Jona, ki se je svoje dni udomil v somovem trebuhu, bi bil tokrat našel dosti udobnejše stanovanje. Pa še hrano bi bil imel zastonj. In zabogatel bi bil. Kajti 20 kg koralevine že nekaj vrže. išiit (Odklonjeni damski gambit ) Beli: dr. M. Vidmar. Črni: E- Kramer, 1. Ö2 — d4 2. c2 — c4 3. Sol — c3 4. c4 X d5 5. e2 — e42) 6. Lfl — C4-) 7. Sgl — h3 8. Sh3 — g5! 9. d4 — d5! 10. Sg5 X e4 11. Ddl — a4 + 12. Da4 X c4 13. Lel X h6 14. 0 — 0 — 0 15. d5 — d6s) 16. Sc3 — d5 17. Tdl X dč IS. Kcl — bi 19. TĆ5 — a5 20. g2 — g4! 21. Thl — cl 22. Tel — c25) 23. Ta5 — !5 24. f2 — f3 25. a2 — a4 20. Ti5 X e5 27. a4 — a5 d7 — ĆS; -e7 — e6... bi *— b6 e6 X 03 öS X e4 Lc8 — b7 SbS — c6 SgS — h6 Sc6 — e5 SeS X c4 Dd8 — d/ 0-^-0 — o g7 X h6 Lf8 — gT zl — a6 Lb7 X d5 Kc8 - hi cl — c64) Td8 — a3 Th8 — c8 Ta8 — a7 Tc8 — e8 Kb7 — b8!*) g6 — c5 Te8 — e5? Lg7 X.c5_ Črni s« vda«, 1. S to potezo dobi beli takoj boljšo igro. . - 2. Jako močno je tudi Lb5 +. 3. Začetek napada« 4. Na f7 — f5 sledi 19. Ta5!; TaS, 20, Dd5 +, Ka7, 21. Ddö X f5, 5. Na Db3 sledi 23. ... Ka8!, 24. DfcS X b6, Tb8. 6. Na Ka8 bi sledilo 24. Dc6:. Dc6:» 25.1 Tc6:, Tc4:, 26. Tc8 + Kb7. 27. Tc7 to, KbS. 28. T X T, K X T, 29. Tf7 X. — (»Sah 1922«). . Glavni urednik: Ivan Podržai Odgovorni urednik: Miha Gaberšek, Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani. Franzensbad sanatorij dr« Josipa Saloma bivšega asistenta na kliniki v Beču, najmodernejše urejen za vse ženske, srčne in želodčne bolezni ter slabokrvnost, ^^Cene ugodne, KI na dan,) »ter Vodja špedicije! * Špedieijska družba v Sloveniji, možna velikega razvoja, išče zmožnega in dobro vpeljanega vodjo, kateri je obenem dober akviziter» Moči s prima- *• plačilnih pogojev žn dosedanjega vanja, ter kedaj lahko nastopijo službo pod šifro: _ špedicija*, na Aloraa Company, anončna dražba, S Ljubljana, Kongresni trg 3» - Zahvala in obvestilo. Slavnemu ohSmstrc vljudno naznanjam, da *®m pren^iai obratovati svojo tein© Jieir i ii! M i toi Hü bx d« sem prevzel Enim ni ii jir ? lili. Vsem svojim dosedanjim gostom v Rogaški Slatini se za njihov obilen poset in naklonjenost najtopleje zahvaljujem. V na novo prevzeti restavraciji „UNIONA** v Ljubljani bom cetoene goste postregel najboljše^ jamčim s svojo 20 letno prakso v Svio, Nemčiji in Jugoslaviji, da bode cenjeno občinstvo prostreženo najfinejše ki po najnižjih cenah, da bom nudil z najboljšim personalom vse udobnosti rud1" finejše restavracije ter dvignil isto zopet na ono stopinjo, katera ji pristoje. Imel bom vedno v zalogi najboljša in najfinejša vina iz lastnih _ ste-ferskih vinogradov po zmerno nizkih cenah, imel na izbiro najfir.ejše ia najokusnejše pripravljena jedila od najbolj priprostih do naj finejših. Povzemam na obed in večerjo zaključene družba, poročne obede, «t kar «Bara n« razpolago posebno dvorano. . Cenjeno občinstvo vljudno vabim, da se samo o vsem prepriča ta mu zagotovljena, da bo vedno lahko v vsakem oziru povsem zadovoljne, Za obilen posest cenj» gostov se nejvijudnejše priporočam ter beležim s odličnim spoštovanjem Moiarad Mist restavrator in ravntae^^rsnd hotela „UNION" BBfi rsahtetoa pisama T Ljubljeni, pojjaaa'ua cesta št 12. Kupi: Stektocao osateaio ah malo industrijo z vodno silo v bližini mosta ali trga. — Kišo s trgovskim lokalom in stanovanjem v prometnom kraj« v mestu ali na deželi. — Kišo s kako obrtjo in prostim stanovanjem v Ljubljani ali v predmestju za 25Q.00Q —325.000 D», Proda; Hišo « 8 trg, lokali 5a stanovanjem za S00.000 D. — Hišo e gostilno, mesarijo in stanovanjem v mestu na Dolenjskem za 175.000 Dia. —1 Gozda aecnjega 8 oralov o'p železnici sa 10Q.0O0 Din, — Stavbena parcele v Kožni dolini in ob Tržaški časti. — Odda: Stanovanje v novi bist, — Hipotečna posojila. Išče: Trgovske lokal*« Stanovanja. Oglašujte v „Jutranjih Novostih". MU OGLASI: Cena oslasote do 20 besed Din S*—; vsaka nadaijna beseda 25 para, e davščino vred. BBfi Usa »a ia s lepim vrtom in prostim stanovanjem v Ljubljani se ugodno proda. Vprašati pri društvu hišnih posestnikov. Dunajska o, 17 od 4»—6. ure ali pismeno. Blazine. M morska trava. Peter Kobal Kranj, Glavni trg tvornica vseh vrst blazin in žime in morske trave, modrece na peresih Spsoijelna tvrdka sa izdelovanje klttbgarnittur. — Najnizja cene! —• Najsolidaejši izdelki 1 — Zahtevajte oferte in cenike! WshoBi Ufa »a prometnem kraju v Mariboru s dobroidočo trgovino z mešanim blagom ia dvoriščno hišico s veliirim skladiščem. Kupec dobi takoj stanovanje, trgovino in skla-dišče. Vici, Maribor, Glavni trg 5, dobra oseba bi vzela 15 mesecev staro deklico za svojo? Ponudbe se prosijo poslati spravi Kata pod šifio „Sirota“. Ma m rdečo deteljico, semensko ajdo, lipovo cvetje, suhe gob« Itd. plačuj® najbolje Sever & Co. Ljubljana, Volfov* uh 12. biiacclst, a večletno prakso SSe službe. Ceaj. ponudbe pod „Perfekten“ na upravo lista. kh iz dobre rodbine ia samo s dobrimi šotekiml spričevali, kateri bi stanoval pri starišik ali sorodnikih ro sprejme takoj sli keooim šolskega teta pri tvrdki R Stenneeki, Celje. Ljubljanska borza sprejme glavnega tajnika. Ponudniki naj navedo dokaze o: a) jugoslovanskem državljanstvu} b) dosedanji neoporečnosti; c) dovršenih pravnih študijah; d) sposobnosti za sodnijsko službo (dokaz o položenem praktičnem aodnijskem izpitu); e) dosedanjem sodnijskem in borznem ali bančnem službovanju; f) znanju jezikov. Detajlirane ponudbe z navedbo referenc In zahtevkov je nasloviti „ do X, avgusta j, aa Slovensko banko y Ljubljeni pod Bfre „ßoTztf, smo osebni, Kesselsdcrfer, selo dober, lepa karoserija 15/45 H-P, 6 sedežev, se po ugodni ceni proda. Chvatal, Ljubljana, Martinova cesta 80. iifo Z Vlil z» Dolenjskem, 5 minut od postaje prodam. Cena 180 000 K. Ponudbe na upravo Ust* Pođ »Ugodna priiika«. GUBI U je dne 3. julija zvečer zamenjal dežnik v kavarni .Emona* noče imeti posledic. 1 Patit Bitfi mm - ää MuuiwHMM fguoyjj.gaa, od tedaj stala kod rezerva. Popolna garancija. 1 Vollgatter 45 cm okvirne širine v telo dobrem stanu, fabrikat Häuf, Roseaheim. Obe malini se takoj proda. — Cena za obe maline 9500 Din. M. Podlesnik Rosenheim Adel«, rsiterstrasse 10 (Oberbayera). Ili jf i. Mm iip želi v svrho ženitve mlad trgo- i ss odda preko stanovanjske vea s gospodično ali mlado f oblasti v Gslje ena soba za vdovo s premoženjem. Pound- samca pri g. Maks Kraus« fca, cs mogoča s sliko, katera s® pozneje vme na upravo lista. Mntev les ššno. Ponudbe s ceno, franko vagon, v Sloveniji in množino na Rudolf ZorS & Co., Ljubljana, Gledališka ulica 7/H. Posestva pa ut Pekama na deželi 600.000 K, Vila z 2 oraloma posestva pri ________Mariboru, 500.000 K. Posestvo za tanin kupujem vsako mno- j 26 oralov, vse kulture 800.000 H ^ " " kron. Graščina, 115 oralov po- sestva in gozd. Posestvo, 64 oralov, gozdi, travniki, njive, lepa poslopja, 2,500.000 jnOn, Vila, 7 oralov posestva, 1 milijon 8CO.OOO K. Gostilna, dobro idoca, 800.000 K. Hiša s trgovino na glavnem trgu v Mariboru, 3,500.000 K, Tovarne, hiše, gozdna posestva se prodajo. Iščejo ss pa novi prodajalci nepremičnin ter ss jamči reeien in brzi uspeh potom pisarne Zagorski, Maribor, Barvarska ul. st S. ____ (L (Ul! Proda se v Trbovljah zraven cerkve velika hiša, v kateri se nahaja večletno dobro vpeljana trgovina s pivom in vinom na debelo, z vodovodom in električnim pogonom, gospodarsko poslopje in travnik. Potreben kapital Ž50.000 din., drugo po dogovoru. Dobijo se tudi tam stavbene parcele z zemljo. Več se poizve pri g. Ivanu Orešniku, zaloga piva »Union«. Trbovlje. tira polis. VPesa pteoi H plete nogavice na Stroj, naj javi «voj naslov v upravi lista, Dobi delo ______ ; obednica (mahagoni) ia salonska garnitura (pilš), skupno ali j „ .. posamezno se proda najvišjemu i (privatna) paviljona nz Ljub')63 oonudniku. Za ogledati v brze-? skem velesejmu S® prodast*. voznem skladišču južnega ko-1 Pojasnila v ve) essjmski pisarni lodvora v Ljubljani dnevno med S 8.—l L in 14.—16.. aro. Pismene ponudbe, vezane na 8 dni je vposlati pod štev. 631/H-23 na obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani do 7. julija. Loy (ali sobo) primersa aa čevljarsko obrt iščem za takoj. Cena postranska stvar. Ponudb* pod »podjetnik« sa upravo Usta. Ira ii 4 sobe, 2 kuhinje, jed. shramba, klet in delavnica, velik vrt, še za zidavo na prometnem kraju za vsako obrt se proda. Kupcu če* mesa« dni stanovanje na razpolago. Zadnja cena 175.000 Din. Poizve se pri sodarju na Viču št 113. Priporočam se vsemu p. n. občinstvu za vsa soboslikarska in pleskarska dela; posebno priporočam svojo novo iznajdbo, odpravljam vsako mokroto od od zidov v roku 48 ur; vse po najnižji ceni. Na plačilo počakam do 1 ieta dni. Naročnike sprejemam, Hugo Piesko, Zagreb, Mandičeva ul. 5. Ira Mi Mi čisto moderni, najfiaejše sukno, se poceni proda. Naslov v upravi list*. Hi z večletno prakso vseh pi'ar' niških del išče primerne službe Sprejme tudi mesto delovodje, skladiščnika ali poslovodje. Ponudbe * navedbo plače pod »Delaven« s* uprav« »Jutranje Novosti«. ti je absclvirala trgovski tečaj s dobrim uspehom, želi primerne službe, najraje v Ljubljani Cenj« ponudba prosi pod „Zanesljiva“ na upravo lista. Pozot. lan! Prodam poceni rokopis prevoda znamenitega angleškega, romana v svrho ponatisa in.. založbe. Naslov v upravi. - večjo svoto posojila proti popolni papilarni varnost* ia ugodnimi obrestmi, Ceaj. ponudb» na upravo lista pod „Varnost“ lin iz dobre rodbine in samo z dobrimi šolskimi spričevali se spreja» takoj pri tvrdki R. S ter m e c ki, Celje.__________ Ho lote Jaf s prostim tekom, malo rabljeno, se proda. Zelo lahek tek. Krača», Čretnik — Poljan« Mil dobro ohranjena in snažna i« event. tudi ena omara se kupi 'ponudbe pod „postelja“ aa upravo lista z vrtom se kupi. Naslov v upravi lista. f«. 5 PS 115 -220 W komplet Ul 6 mtr transmisij« 45 cm. z Ringsohmirhagelager in lesena jermenioa za prodati — Cena 6000 Din. Elsner Dravograd 25, iS. prii@g<§ „Jutranjim ftow©siim“ štev. 133. z dne & lullla 1923. talno psihologijo kakor tudi ono širše razmerje med filozofijo in vsemi ostalimi pozitivnimi vedami, kakor duhovne tako prirodoslovno-matematicne vrste. Zgodovina slovanske iilozoiije. Samo iz tega razloga, ker so bili to jasno povdarjali že inicijatorji omenjenega kongresa, se niti na kratko ne spuščam posebej v končno vprašanje, tikajoče se zgodovine osobito slovanske filozofije. Tudi po mojem muenju, bi baš to vprašanje na slovanskem filozofskem kongresu moralo zavzemati najodličnejše programatično mesto kakor tudi ne dvomim, da bodo naši histeriki filozofije popravili znano dejstvo-, da v nobeni pretekli in sodobni v svetovnem jeziku pisani zgodovini filozofije malone ni nobenega govora tudi o posebnem razvoju filozofije pri — Slovanih.. Celo pri nas Slovencih, ki smo v okviru vsega slovanstva neka mikro-skopična narodna celina, sem v osebi zdravnika Jožefa M i s 1 e j a (iz prve Petine preteki, stoletja) trčil na misleca, ki ga celo malokateri naobraženi Slovenec komaj po imenu pozna; in vendar je njegova »Panmathesis«*) osnovana na ideji, ki dobiva prav danes vedno odličnejše mesto v filozofiji sami in pričenja pronicati tudi v ostale, pozitivne vede, namreč na ideji univerzalne a k s i j o m a t i k e celokupnega (faktičnega in nefaktičnega) vesoljstva. Ta izreden mislec je izdal še druge sPise, med njimi tudi svojo »Alle r -ziehungs - Wirtschafts - Math esi s«, ki vsebuje bržkone njegovo n k s i j o m a t i č n o sociologijo. Teh drugih spisov pa nisem mogel dobiti ne v ljubljanski štud. knjižnici ne iz kraške in tudi ne iz dunajske vseuč. knjižnice. Morda jih vendar ima kaka domača zasebna knjižnica in se tem potom obračam obenem na domačo javnost z vljudnjo prošnjo, da mi blagovolijo sporočiti svoj naslov oni posestniki str o-k ovni h knjižnic, ki posedujejo tudi kako Mislijevo delo. Naj pride torej v resnici do zaželje-nega kongresa in naj ta kongres svetu Pokaže, da hočemo in moremo enakovredno z ostalimi narodi tudi mi zidati na oni kulturni zgradbi, ki je med vse-111 i kulturnimi činitelji najobčnejša last vsega človeštva, na njegovi filozofiji! . *) — »Grundriss einer Totalgrundma- nesis oder Anwendung der Mathe-Tnutli* ^ au* reingeistige Gegenstände ver-ipn Jst der Oonstructi'on einer reflexionel-iuappe des Totalgrundes und der Grös-rhältnlsse a,ler im Weltall winli en Wissens- und Sittlichkeitsent-dPr «,ngen zum unbeendbaren Wachstume se ^ ’tn.ünrziehungswirtschaft« von Jo-\a/;D 1 Misley, Doctor der Arzneikunde. Wlen, 1818. mistični fašizem. Ku-kluks-klan se neznansko razvija Ameriki, zlasti po vzhodnih državah tjnile- Nedavno se je bilo zbralo do 30 bSOc Poverjencev na Long Islandu, da ! Prisostvovali posvečevanju 900 na-mateljev. Kukluksklanci so se pripe-a 1 na 500 avtomobilih in sicer vsak o svoji cesti, da ne bi prišlo do zme-iav na potu. Sestali so se pod noč a sirnem polju. Tedajci je zaplamtel „ en križ, visok 50 čevljev. Žarometi ra , x?evali obred in omogočali, da si otv ° • ^rtvenik> na katerem je bilo nr„?rj dotične občutke v zmislu Ponovi ali reproducira. üa n. pr. mlinar ne sliši mlii Pota, vendar takoj opazi r biembo, če se mlin ustavi. ‘nab ko je mlin tekel, dc občutkov dotičnega rop mKPa ven(^ar M zavedal), n" 'lačin ne mogel op knn-me?lbe’. ko se mlin ust; v Je stenske ure nam ostan Podzavesti, dokler ura nit le ^ vzemimo še sledeč Prehpr-° S0 Znan dušeslovcei Se Nav™0*V bmdernizirani o Navijač« gre p0 cesti, r; o lepih izkupičkih. Kar postane silno slabe volje, čudeč se sam, odkod ta slaba volja. Ko tako izprašuje samega sebe po vzrokih "svoje nejevolje, se nenadoma spomni, da je pravkar šel mimo hiše, v kateri se je, kakor se je to videlo iz napisa, nastanil nov urad proti verižnikom. Tukaj torej se kot nezavestni doživljaji, katerih reproduciranje zgolj omogoča dotični spomin na hišo, ve-rižniški urad, posledice prekupuštva itd., ne upoštevajo samo prosti občutki, temveč celo nujno višji doživljaji kakor n. pr. razmišljanje. Ti in slični primeri jasno kažejo, da moramo več. krat — če že ne vselej — vso smer svoje trenutne zavestne duševnosti izvajati iz toka lastne, nezavestne duševnosti. ❖ Pisana sugestija in reklama Lepak, okrožnica, naznanilo v novi-uah so danes velikega pomena v trgovstvu in izdatki za reklamo znašajo precejšnjo vsoto v skoro vseh obrtnih , in kupčijskih tvrdkah. Kakor za stavo iščejo najduhovitej-so formul0, kako bi vzbudili pozornost, oobili zaupanje, zanikali kupca ter nad-'li tekmece. Izobilica lepakov, ki so J' i Poslikali prvovrstni risarji specia- 15 k krije po naših mestih vse vidljive točke Org za to, da se z izvirnostj0 privabijo pogledi in da se s prebrisanim besedilom zadržuje domišljija: vse to je nazadnje zgolj poskus, kako bi se ustvarila dojemljivost in se učinkovalo na podzavest. Ako hoče biti to; priporočilo uspešno, se mora tolikanj ponavljati, da obsede duha, da v ujem vzklije in pozneje vzcvete izkušnjava, ki bo prej ali slej obrodila sad. Veletrgovine zaupava jo svojo reklamo posebnim anončnim zavodom, ki pripravljajo lepake, sestavljajo oglase, kataloge, prospekte, okrožnice ter poskrbijo, da se nalepijo, natisnejo in odpošljejo. Dovolj pa je tudi ravnateljev skromnejših podjetij, ki se ogibljejo stroškom in kar sami vzamejo v roke izvršitev svoje reklame. Sicer pa se to vprašanje tiče tudi razumnikov, ki žele širiti kako idejo, braniti tezo aii sistem: le poglejte si lepake kandidatov ob volitvah, časnikarske boje, Protialkoholne, verske, strokovne letake itd., itd. Opiraje se na splošna načela sugestije, sem se vselej držal naslednjih smernic, pri sestavljanju reklam: — Ako gre za lepak obsežne oblike ali pa samo za ponižen letak, vedno skušajmo vzbuditi pozornoist. Sugestivna risba utegne doseči ta smoter prav tako dobro kakor jedrnat naslov, natisnjen v debelih črkah.. Besede, takisto postavljene na videlo, morajo bosti v oči, vzbuditi pozornost in priganjati čitatelja, da bere do konca. Za to je neob-bodno potrebno, postaviti se na stališče ljudi, na katere se obračamo, in jih Dalje pa ne smemo pozabiti, da je pokojninsko zavarovanje najmlajša panoga socijalnoga zavarovanja, da vsled mladosti ni še zavarovalnotehni-čno dovolj razvito in da imamo — ne-glede na vojne skušnje — pred seboj problem, ki ga ne bo lahko in hitro rešiti, in sicer na nekoliko trajnejši in solidnejši način, kakor pa se je stvar-jala naredba iz leta 1921. S tem sem — upam — v glavnih točkah preludiral predmet, ki je središče vprašanja: po katerih potih jo moramo udariti, če hočemo spremeniti sedanji zakon o pokojninskem zavarovanju, da se ne zgodi nikdar več, kar vidimo pri današnjih rentnikih. Zdelo se mi je potrebno povedati, da in kako se da mašiti luknje, dokler ni sprejet novi zakon, dalje, da se sedaj še aktivni zavarovanci ne smejo precej vznemirjati, kajti preden bo sprejet novi zakon, utegne poteči še dovolj vode — in preden stopamo k novemu zakonu, moramo delovati na to, da pomagamo za prehodni čas. In, kar je glavno, računati z razmerami! Trpljenje političnih zločincev v Rusiji. Ječe za politične zločince v sovjetski Rusiji se nahajajo v Moskvi na Lubjanki. Podrejene niso, kakor bi bilo pričakovati, pravosodnemu komisarijatu, ampak glavni policiji. Uprava glavne policije je odsek ministrstva za notranj'e zadeve; njen šef je komisar za notranje zadeve in ječa docela odgovarja razvpitemu tretjemu oddelku ca-ristične Rusije, z razliko, da nastopajo danes mesto orožnikov sovjetski komisarji. Za politične zločince se smatrajo v današnji Rusiji vsi oni elementi, ki se protivilo sovjetski oblasti. Cesto zadostuje brezimna ovadba in nesrečna žrtev mora v ječo, ne da bi vedela zakaj in za koliko časa. Ječe štejejo, danes okoli 15.300 stanovalcev. Politični zločinci iz vrst duhovništva, se zapirajo v andronjevskem samostanu. Nad 60 odstotkov kaznjencev so delavci, kmetje in vojaki rdeče armade, ostalih 40 odstotkov tvorijo; izobraženci. Straži jih posebna garda. Ta garda je nekaka »tujska legija« Rusije in je povečini sestavljena iz Kitajcev in Litvancev. Ker ne. poznajo ruskega jezika, je popolnoma izključeno, da bi se mogli z jetniki razgovarjati ali sporazumeti. Nadzorstvo nad jetniki je nenavadno strogo: dopisovanje, čitanje knjig in obisk sorodnikov, je strogo prepovedano. Za najmanjši prestopek, se jetniki kaznujejo s temnim zaporom ob suhem kruhu in vodi. Pretepanje kaznjencev je na dnevnem redu. Nadzorniki pretepajo reveže za vsako malenkost; ako slabo pospravijo svojo celico, da celo, ako ne morejo zaužiti hrane, ki često obstoja v gnilih odpadkih. Ker so ječe prenapolnjene, se nahaja v vsaki celici pet oseb in je radi tega popolnoma razumljiva velika umrljivost med arestanti: nad 30 odstotkov jetnikov umrje na jetiki. Sicer ima tudi Lubjanka svojo zasilno bolnico z 20 posteljami, toda ravnanje z bolniki je nepopisno. Pregled bolnikov se vrši v navzočnosti poveljnika in vojaške patrulje; povsod vlada pomanjkanje zdravil in obvez. Položaj političnih zločincev je tem slabši, ker so nadzorniki navadno pijani. Usmrtitev se izvrši v ječi. Smrtni kandidati se odvedejo v neko staro mrtvašnico. Za streljanje žrtev je določena posebna četa, takozvana »tujska četa«. Zaman iščeš pri ustrelitvi kakega zdravnika. Streljajo se navadno ponoči. Trupla se nato skrivaj odnesejo na polje, kjer so bili nekdaj kronani romanovski carji. Zakopljejo s e na različnih mestih; grobovi se pokrijejo s travo in nikdo ne zna, kje je in kdo pokopan. Posebno nevarne politične zločince odvedejo pod močnim varstvom v ječe severnega Kavkaza, kjer jih sodijo krajevna bolj-ševiška sodišča. Na ta način je bilo nedavno obsojenih 20 delavcev, ki so> bili osumljeni, da so hoteli izvršiti atentat na »nekronanega petrograjskega carja« Sinovjeva. Med ustreljenimi se nahaja v lubjanski mrtvašnici tudi petrograjski nadškof Venja-min, ki je bil prepeljan kot težko bolan iz Petrograda v Moskvo. Starčka so morali nesti na morišče nadzorniki... Ta slika pač ne potrebuje posebnega komentarja. smatrati čim najmanj voljne, dati svojo pozornost, in treba se je vprašati »kako jim dokazati, da gre za njih koristi«? Ne bi bilo kaj pametno', če bi se postavilo na vidno' mesto ime kake znamke ali pa zagotovilo o odločnosti proizvoda. Predvsem je nujno, da je čitatelj osebno prizadet, da misli na osebno korist in prijetnost, na mamljivo udobnost, dojem ali občutek. Za debelim naslovom more priti dvoje ali troje vrstic manjše razsežnosti, tako preudarjenih, da podpirajo smisel začetne formule in dovolj podžigajo radoznalost in radovednost čitatelja, ki naj si želi izvedeti še nadaljnje besedilo;. Kadar se izkorišča slika, mora biti taka, da nazorno predstavlja dobiček, prijetnost, udobnost, ki utegnejo vzbuditi željo. Dostikrat opažam alegorične, simbolične, dekorativne lepake, sicer čedno izvršene, toda z nejasnim pomenom. Gotovo bude zanimanje, ga celo šiloma obračajo nase, vendar za trdno ne dobe toliko pristašev kakor konkretna predstava, kjer se interesiranec utegne spoznati. Celokupno; besedilo, odmerjeno po prostoru, ki razpolaga z njim, je kajpada omejeno na ilustriranem lepaku. Ako ne utrdi prepričanja, da bralec potrebuje predlagano stvar, da bo od nje imel večjo korist nego od katere koli druge konkretne znamke, da je njegova blaginja, naslada, sreča odvisna od njegovega sklepa, slediti vašemu nago- Piggly Wiggly. To je velikanska kopica dišavin ali špecerijskih produktov. Kakor v mlin stopiš skozi posebna vratca, ki pa ne dovoljujejo izhoda nazaj grede. Pred seboj imaš po brezštevilnih policah zavojčke dišečin z označenimi cenami. Pri roki ti je košara, kamor devlješ nakupljene stvari. Kadar je zadosti, greš proti izhodu, kjer ti uslužbenec, edina živa duša v hiši Piggly Wiggly, odvzame košaro in bliskoma dene vaše stvari v papirnate zavitke in zaklopee. Račun vam sešteje in vrne drobiž avtomat. Naposled odidete skozi samo-gibna vratca. Spričo te ureditve ima amerikanski trgovec Clarence Saunders v Mem-phisu dovolj časa, da premišlja o borznih poplahih v Novem Yorku. Še več, dovoljuje si kornerje (corner), o kate-rih gre glas od Novega Yorka do San Francisca, od Columbije do Matamo-rosa! Komer obstoji v tem: kadar je preveč nasprotnikov kakih vrednostnih papirjev javilo prodajo, potihem pokupiš večino zadevnih akcij in nenadoma rečeš prodajalcem: »Sedaj pa mi izročite akcije«. Prodajalci, ki po večini nimajo tega kar so prodali, se morajo javiti kot kupci teh akcij, ki jamejo omotično naglo rasti. Kajti prodajalcem sta preostala samo dva pota: prekršiti dano besedo ali pa jo po vsaki ceni držati. Na borzi lahko zadaviš protivnika, če se nudi prilika; zaveze pa ne smeš prelomiti, drugače si sam zapreš vstop vanjo. Mister Saunders, videč, da ne\v-yorški špekulanti venomer pritiskajo na Piggly Wiggly, si je eno izmislil: Potajno je nakupil po jako nizki ceni akcije lastnega podjetja, katere so dobičkarji (baissier) ponujali na trgih. — Nekega dne jih je že imel 198.872 od 200.000. Stopi k samogibnem telefonu in da nalog borzi, naj takoj zahteva od ponudnikov izročitev prodanih akcij. Eno uro pozneje je bil urad, kjer je šlo za Piggly Wiggly, pravcati vrtinec, nato polom. Odsek Stock Exchangea je sklenil, da se s Piggly Wiggly ne bo več trgovalo na borzi, obenem pa naročil kupcem, naj se prijateljski pobotajo ter odrinejo namesto akcij po 150 dolarjev, dočim so akcije same navadno stale samo 75 dolarjev. Tedajci pa je Saunders izjavil, da sprejme samo delnice ali pa po 250 dolarjev za vsako. Toda še več. Predsednik podjetja Piggly Wiggly je prišel na sijajno misel. Agenti so ponudili po anonsah delnice. Bil je to Saunders, ki je prodajal svojo zalogo; tako je vpostavil izven Stock Exchangea kupčijo ter takoj dosegel nove dobičke. Koliko je zaslužil? Ljudski glas ceni, da med 2,500.000 in 7,500.000 dolarjev ... To je resnična zgodba o častitem štacunarju, ki je v kozji rog ugnal vse borznike Novega sveta. — Sistem D. Tako naziva francoska: latovščina zmožnost, da si v stiski pomagamo; (se debrouiller). Marsikdo se spomni, kako so pred vojno vojaki neradi kopali na vajah strelne jarke. Ko pa je prišla sila in so krogle žvižgale okrog ušes, si je vsakdo, ko bi trenil navrtal primerno skrovišče v tla. Sila kola lomi. Slično je bilo sedaj, ko je Etna bruhala. Na vse možne načine so si ljudje pomagali z mesta. Videl si vprežene pujske, ki so; vlekli vozičke; nekje so celo štirje purani cijazili otroški voziček! Deco so odpošiljali v košarah na volovskih hrbtih. Prvo je pač ohranitev življenja. varjanju, tedaj je tekst in potemtakem iepak zgrešil svoj smoter. Strune, ki jih je treba ubrati, je lahko pogoditi: to so praktična korist, želja po blaginji, počutnost, prijetno raz-draženje, zvedavost, hrepenenje po imenitnosti in nasladi ter po ljubeznivem mamilu. Vsa publicistova umetnost obstoji v tem, da ugotovi razvidno zvezo med predlagano rečjo in zadoščenjem teh različnih teženj. Zato imamo izkustvene načine in pripomočke poklicne zvijače in bistroumnosti, zvanjske prevejanosti, ki jih ne morem obravnavati tu. Veselilo pa bi me, osebno odgovarjati vsem onim, ki se zanimajo za vprašanje. Sklep. Treba bi bilo knjige v 10—12 in-fo-lio, da bi se podala popolna kritika pojavov, o katerih obravnavam. V predavanju, kakor je bilo to, sem mogel kvečjemu nuditi načrt za študij. Iz dejstev in razglabljanj pa se mi vendar-le zdi, da se že lahko potegnejo nekateri zaključki. Dosedanje proučavanje okultizma še ne zadošča, da bi ga odpravili, to se pravi, da ostanejo tajne činjenice izven pozitivne vede. Vendar te študije dovoljno dokazujejo, da ni nedostojno za učenjake, baviti se s temi vprašanji, in da se sme pričakovati trenutek, ko bodo nekatera dejstva okultizma nehala biti skrivna in bodo postala znanstvena. a prilaga ggliilra^Iim it@¥. France Veber: Pripombe k ideji vseslovanskega filozofskega kongresa. ii. Problem vrednote. V najožjem stiku z orisanimi normativnimi disciplinami pa stoji tretjič vprašanje, kaj so s p 1 o h v r e d n o-te. Tudi glede tega vprašanja se bije še dandanes ljuti boj, pri čemer se oklepa zopet večina sodobnih mislecev Približno sledečega naziranja o tem vprašanju: Da pripadajo izvestnim pojavom določene »vrednote«, se nič drugega ne pravi, nego da eksistirajo subjekti, ki spričo onih pojavov efektivno' ali pa vsaj po možnosti tako ali drugače čustvujejo. Koliko vrst je tega čustvovanja, toliko vrst je tudi pristojnih vrednot, pozitivnih ali vrednot v ožjem pomenu besede, v kolikor gre za pozitivno čustvovanje (ugodje), negativnih, t. j. nevrednot, v kolikor gre za negativno čustvovanje (neugodje). Tako jo torej n. pr. z ozirom na tako zvano estetično čustvovanje v smislu tega sodobnega naziranja »lepota«, oz. »grdoba« kakega pojava istovetna z njegovo lastnostjo, vzbujati v subjektu, ki si ta pojav predstavlja, pristojno estetično pozitivno, ozir. negativno čustvovanje. Vsaka vrednota je torej neki po lastni naravi samo relativen pojav, ki pomenja samo izvestno relacijo1 med objektom in subjektom, namreč relacijo', da subjekt spričo kakega objekta efektivno ali po možnosti bodisi pozitivno bodisi negativno tako ali drugače čustvuje. Kdor si odmisli ta subjekt in njegovo pristojno čustvovanje, si mora odmisliti tudi vsako vrednoto kakršnihkoli pojavov in je torej pojem pojavov, ki bi jim pripadala kaka v strogem pomenu besede objektivna vrednota, 'že načelno protisloven. Ako bi to naziranje bilo; resnično, tedaj bi tudi oni, ki pripisuje n. pr. kaki sliki lepoto, ozir. grdobo-, ji pravzaprav ne pripisoval nikake vrednote, temveč bi izrekal samo dejstvo, da doživlja spričo nje pozitivno, ozir. negativpd estetično čustvovanje. V tem pptrferu bi pa njegova misel, da je oma^Suka lepa ali grda, že po svojem srtnslu, torej brez ozira na svojo pravilnost ali nepravilnost, morala hiti istovetna samo z njegovo m i s n j o, da spričo one slike tako ali drugače čustvuj e. Ako je vsaka vrednota po lastnem bistvu istovetna edino s faktom ali pa vsaj z možnostjo pristojnega čustvovanja, tedaj bi tudi vsaka misel na kako vrednoto že po svojem smislu morala biti istovetna samo z mislijo na fakt ali na možnost pristojnega čustvovanja. Takšno pojmovanje vrednote pa postavlja naravnost na glavo že najvsakdanjejšo prikladno izkušnjo'. Tako n. pr. tedaj, ko pripisujemo melodijam, ki jih slišimo na koncertu, njih izredno lepoto, prav nič ne mislimo ne nase ne na lastno pristojno čustvovanje, temveč smo popolnoma zatopljeni V one melodije same in v njih lepoto samo, mislimo samo na one melodije in na njihovo lepoto. Nasprotno nam1 začenjajo te melodije s svojo lepoto vred tembolj ginevati, čim bolj postajamo pozorni tudi nase in na lastno pristojno čustvovanje. Isto velja tudi za vse druge slučaje te vrste in govori torej proti gari orisanemu relativističnemu pojmovanju vrednot odločno' že neposredni smisel najrazličnejših vsakdanjih naših vrednostnih, izjav: Vselej ko neposredno izjavljamo, da pripadajo izvestnim pojavom te ali druge vredno'-te, ne mislimo na lastno pristojno čustvovanje, temveč edino na ene pojave same in na nji hvrednoto, kar bi pa moralo biti naravnost vnaprej izključeno, ako bi veljalo gorenje pojmovanje vrednot. »Vrednota« ima torej lastno naravo in po tej naravi nikakor ni istovetna ne s faktom ne z možnostjo pristojnega čustvovanja in to brez ozira na vprašanje, ali sicer kakemu pojavu tudi objektivno pripada ali ne. Prav tako sem pa seveda i sami mnenja, da bi vsako bitje, ki bi mu takorekoč načelno1 nedostajalo vsakega čustvovanja, že načelno bilo naravnost’ »slepo« tudi za vsako »vrednoto«. S tem pa ni nič drugega rečeno nego to, da so čustva in prav čustva ona edina naša sredstva, s katerimi dojemamo tudi najrazličnejše vrednote kakor nevrednote, kakor je n. pr. tudi naše slišanje in naše gledanje ono edino zadnje naše sredstvo, s katerim dojemamo glasove in barve. Kakor pa se vsled tega tudi v slednjem primeru oni glasovi in one barve same nikakor ne smejo zamenjati ne s faktom ne z možnostjo pristojnega slišanja in gledanja, tako se tudi vrednote same nikakor ne smejo zamenjati s pristojnim čustvovanjem, dasi nam je slednje neobhodno potrebno za dojemanje prvih. Vsaka vrednota je torej pojav zase, ki stoji s pristojnim čustvovanjem samo v takem razmerju, da nam jo edino ono čustvovanje tudi kaže ali predočuje, to pa prav tako, kakor nam tudi n. pr. »slišanje« kaže ali predočuje glasove, »gledanje« pa barve itd. Vrednota ni samo fakt ali možnost pristojnega čustvovanja temveč ima lastno naravo, nastopajoč po tej naravi samo kot orisani predočevanec onega čustvovanja, ter se razlikuje torej n. pr. od glasov ali barv edino po tem, da nastopajo slednji pojavi kot isti pre-dočevanci samo poslušanja: ali gledanja, ne pa kakega čustvovanja. Tako pa bi lahko tudi vsako čustvovanje nazivali posebno, namreč ono »gledanje«, s katerim gledamo vprav vrednote, ne pa n. pr. kakih barv. Pri tem je pozitivna vrednota predočevanec pozitivnega, negativna vrednota (nevrednota) pa predočevanec negativnega pristojnega čustvovanja, estetična vrednota (lepota — grdoba) predočevanec estetičnega čustvovanja, etična vrednota (»dobro« — »zlo«) pa etičnega itd. Vsekakor je že s tem, ako prav sodim, pokazana neznanstvena plitkost omenjenega relativističnega pojmovanja vrednot in nam torej samo še preostane, da svoje nasprotno naziranje vsaj na kratko tudi še pozitivno dopolnimo, namreč glede važnih konsekvenc takšnega ali drugačnega pojmovanja. Rekel sem že, da bi v slučaju veljavnosti onega še sodobnega naziranja stroga objektivnost vsake vrednote bila ,že načelno izključena. To pa nikakor ne velja, ako akceptiramo gorenje lastno pojmovanje vrednot: Ako je vrednota brez ozira na vprašanje, ali kakemu pojavu tudi objektivno pripada ali ne, vsekakor pojav zase, ki ni istoveten ne s faktom ne z možnostjo pristojnega čustvovanja, temveč ki ga nam slednje samo »kaže« ali »predočuje«, tedaj vrednota sama tudi ni nikak pojav, ki bi že po lastni naravi bil določen p o A z v e s t n e m razmerju do pristojnega tako ali drugače čustvujočega subjekta; vrednota, kakor jo pojmujemo sami, torej sploh ni nikak »relativen«, temveč strogo-absoluten pojav, ki raznim objektom vsaj lahko pripada brez vsakega ozira na pristojno čustvovanje, ki jim tedaj, ko jim pripada, neobhodno pripada v smislu stroge objektivnosti, t. j. brez vsakega ozira na vprašanje, ali kaki subjekti spričo onih objektov tudi efektivno tako ali drugače čustvujejo ali ne. Tako pa je edino z našim pojmovanjem vrednote podan vsaj k 1 j u č do strogih objektivnih vrednot, kojih obstoja ne odloča goli fakt ali gola možnost pristojnega čustvovanja, temveč po katerih se mora ravnati baš to čustvovanje, ako nam naj kaže tudi objektivne in ne samo dozdevne vrednote. Spoznanje in zmota. Četrti in zopet eminentno filozofski problem pa stoji v najožjem stiku z vprašanjem, kaj je spl o h spoznavanje in zmota. Seveda je vsaki vedi cilj izvestno spoznavanje, vsaka veda skuša spoznati izvestne zakone, kar pa zdaj tudi posredno osvetljuje važnost in lojalno potrebnost drugega vprašanja, kaj je torej spoznavanje samo in v čem se spoznavanje samo razlikuje od zmote. Tudi glede tega vprašanja še danes ni došlo do nekega enotnega naziranja in hočem si torej samo malce ogledati eno teorijo, ki jo priznava vsaj večina' sodobnih mislecev, stoječih sicer tudi izven školastike, namreč teorijo tako zvane »evidence«. Spoznavanje je v smislu te teorije vsako evidentno prepričanje, zmota pa. vsako tako prepričanje, ki sploh ne more biti nikdar »evidentno«. Evidenca je pri tem posebna realna psihološka komponenta na prepričanju samem in se da ugotoviti toraj že potom »notranjega zaznavanja« pristojnih prepričanj. Proti tej teoriji navajam v tem stiku samo to, da se iz kakršnihkoli zgolj psiholoških činiteljev že načelno ne da izdvajati ne »spoznavanje« ne »zmota«. V psihološkem, to je onem pogledu, pri katerem pride v poštev že golo notranje zaznavanje, nahajamo samo razliko med »večjimi« ali »manjšimi« prepričanji, ki se vzporedno s tem vsakemu subjektu, ki jih efektivno doživi, zde in morajo zdeti obenem več ali manj »evidentna«. V kolikor sem o čemerkoili iz katerihkoli objektivnih (in meni samemu neznanih) vzrokov »maksimalno« prepričan, se mi to prepričanje v zgolj psihološkem pogledu ipso facto zdi in mora zdeti tudi »popolnoma evidentno« in narobe, dasi je lahko ono moje prepričanje sicer najhujša: zmota. Sem spada tudi okoliščina, da ne more noben subjekt imeti kako takšno večje ali manjše prepričanje, ki bi ga ipso facto ne smatral obenem za več ali manj »resnično«. V trenutku, ko smatraš kako svoje prepričanje za neresnično, tudi onega prepričanja več nimaš. Ta zakon pa velja za vsako prepričanje, naj bo to prepričanje sicer v istini spoznavanje ali pa zmota. Vse to pa jasno dokazuje, da 133 a dna 8. isiiiüa nam pojem evidence kot posebne psihološke kategorije na izvestnih. prepričanjih že načelno prav nič ne hasne za znanstveno utemeljitev razlike med spoznavanjem in zmoto. Zato je tudi povsem umljiva zgodovinsko nepobitna okoliščina, da se razni evidenčni teoretiki sami glede ostalih svojih mnenj drug drugega pobijajo in se pri tem vendar vsi sklicujejo na isto svojo »evidenco«, da, da en in isti evidenčni teoretik trdi zdaj to, v poznejšem času pa nekaj diametralno nasprotnega, a to vse s sklicevanjem na svojo »evidenco«. Vsa ta tragikomedija te teorije pa temelji, kakor rečeno, na tern, da skuša ta teorija podati objektivno razliko med spoznavanjem in zmoto s pomočjo zgolj psihološkega aspekta izvestnih prepričanj. Dasi na tem mestu ne morem podrobno orisati svojega nasprotnega naziranja, ga vendar približno lahko izrazim tako-le: Kadarkoli se nam posreči, da lahko izvajamo izvestno prepričanje kakega subjekta po vseh straneh edino že iz zgolj psiholoških činiteljev istega subjekta, ki sami tudi nimajo nič opravka s smislom onega prepričanja, to in takšno prepričanje ne smemo smatrati za »spoznavanje«. Ko pridemo komu na sled, da smatra kako drugo osebo na primer za nemoralno, ker jo sicer sovraži, ali pa da smatra karkoli za resnično, ker mu je sicer neskončno na tem, da bi to njegovo mnenje veljalo, ali pa da je o čemerkoli prepričan samo zato, ker ima to prepričanje kaka druga oseba, ki jo on sicer izredno ceni itd,, vsako tako prepričanje še daleko ni nobeno spoznavanje in je naravnost zmota vsaj vselej tedaj, ako sploh ne more drugače nastopati nego na orisani zgolj psihološki način. Popolnoma zaman bi pa iskali po takih in podobnih zgolj psiholoških kriterijih za nastop kakega prepričanja pri vseh onih prepričanjih, ki jih doživlja n. pr. matematik, prirodoslovce, zgodovinar itd. Sicer lahko tudi tu nahajamo nasprotne slučaje, ki pa tem bolj potrjujejo mojo gorenjo tezo, zato namreč, ker vsa taka prepričanja, ki izvirajo zopet samo iz orisanih in podobnih zgolj psiholoških činiteljev na pristojnem znanstveniku samem, v hipu odpadejo iz okvira znanosti, kakor hitro se izkaže ta njihov značaj. A ne samo v znanosti, tudi v dnevnem življenju nahajamo ne-broj prepričanj, kojih nastopa ne moremo razlagati z zgolj psihološko metodo in ki jih vzporedno s tem tudi vsakdo imenuje »spoznavanja«, ne pa »zmote«. Torej pa razlike med spoznavanjem in zmoto ne smemo po načinu še sodobne evidenčne teorije utemeljevati s posebnim in že psihološkim značajem izvestnih prepričanj, temveč moramo to razliko smatrati samo za funkcijsko razliko med prepričanji, ki so spoznavanja, in pa med onimi prepričanji, ki so zmote. Pri tej razliki gre torej samo za vprašanje, odkod izvirajo prepričanja v prvem, odkod pa v drugem slučaju, namreč ali tako, da njih nastopa vsaj po vseh straneh ne more razložiti nobena še tako popolna psihologija sama, ali pa tako, da se njih nastop vsaj načelno da izvajati že z golim psihološkim znanjem. V prvem slučaju gre za spoznavanje, v drugem pa, vsaj načelno, za zmoto. Edino to funkcijsko pojmovanje spoznavanja nas obenem najuspešnejše odvrača od onega naravnost protižnan-stvenega dogmatizma, ki se baš z omenjeno evidenčno teorijo vsaj po navadi veže kakor leva plat z desno. Samo oni, ki išče zadosten kriterij spoznavanja že v posebnem P s i h O' 1 o š k c m aspektu izvestnih prepričanj samih, mora tedaj, ko mu neka prepričanja kažejo ta aspekt, biti mnenja, da je s temi prepričanji dosegel absolutno resnicoi, veljavno takorekoč za vse večne čase in za vsak še tako oddaljen bodoči razvoj človeštva. Nikakor pa sc ne moremo postaviti na to stališče s svojim funkcijskim pojmovanjem spoznavanja, s katerim smo podali samo idejno razliko med spoznavanjem in zmoto, se pa že načelno nismo dotaknili povsem drugega vprašanja, ali torej tudi v poedinem slučaju v smislu tega razlikovanja karkoli v istini »spoznavamo« ali ne. Tega slednjega vprašanja pa baš s stališča našega pojmovanja spoznavanja ne moremo nikoli z absolutno gotovostjo odločiti, ker se nikoli z isto gotovostjo ne da odločiti, ali v poedinem slučaju kako na videz še tako »znanstveno« prepričanje končno morda vendar ne izvira samo iz golih psiholoških činiteljev na pristojnem subjektu samem. Naše pojmovanje spoznavanja pa nas v enaki meri odvrača od vsakega nihilističnega skepticizma, to pa zato, ker dokazuje popolno opravičenost in potrebnost vsaj idejnega razlikovanja med strogim spoznavanjem in zmoto. Zopet sem seveda dokaj na kratko in še to samo načelno orisal le svoje naziranje o tem vprašanju, ki se mi pa zdi tako važno, da bi tudi njegova pro-gramatična razčistitev po mojem mnenju morala tvoriti eno izmed glavnih točk strokovnega dnevnega reda na prvem vseslovanskem filozofskem kongresu. To občuti tem bolj oni, ki ve, ka- 1823» ko nekateri zastopniki ostalih, pozitivnih ved baš filozofiji kaj radi očitajo samo neki neznanstven dogmatizem ali pa se baš napram filozofiji postavljajo na stališče totalnega skepticizma. Filozofija in eksperimentalna psihologija. Petič pa bi spadalo sem vprašanje, ki se tiče zopet posebnega razmerja med filozofijo in ostalimi vedami, namreč vprašanje, ali so tudi ostale vede v marsikaterem pogledu na filozofijo navezane aii pa lahko vsaj same popolnoma shajajo sploh brez vsake filozofije. Da ostanem najprej še v okvira filozofije same, spada sem prvič vprašanje, ki postaja prav danes vedno spornejše, namreč v kakem razmerju stoji v tem pogledu filozofija do tako zvane e k s p e -r i m e n t a 1 n e- psihologij e. Vedno bolj prevladuje namreč mnenje, da eksperimentalna psihologija sploh ne spada več v filozofijo1, temveč jo je smatrati za posebno »pozitivno« vedo in sicer prirodoslovno-matematične vrste. Proti temu naziranju govori že moja uvodna definicija filozofije, kot organič-nega sestava onih znanosti, ki se ex pro-fesso pečajo n. pr. baš z duševnimi ali psihičnimi pojavi. Tudi eksperimentalna psihologija pa ima za svoj obligatoričen objekt vprav našo duševnost samo in se razlikuje v tein pogledu od tako zvane deskriptivne ali analitične psihologije samo po tem, da poedine duševne pojave kavzalnim potom izvaja iz drugih poedinih duševnih pojavov in jih v tem smislu razlaga ter podaja one zakone, ki zadevajo tako empirično genezo vsega duševnega projavljanja, dečim ima deskriptivna psihologija predvsem to nalogo, da poedino duševno projavlja-nje opisuje, razčlenjuje ter podaja one psihološke zakone, ki zadevajo tako analizo celokupne duševnosti. Tako pa stoji v okviru filozofije eksperimentalna psihologija z deskriptivno v enakem razmerju, ki spaja n. pr. v okviru prirodoslovno - matematične skupine tako zvane »prirodoslovne« (fiziologija, fizika itd.) s tako zvanimi »prirodopisnimi« disciplinami (zoologija, botanika itd.). Tudi eksperimentalno psihologijo bi lahko imenovali »duše-slovje«, deskriptivno psihologio pa »duše-pisje«. Jasna je torej napačnost sodobnega mnenja o razmerju eksperimentalne psihologije do filozofije. Eksperimentalna psihologija ne spada med prirodoslov-no-matematično skupino ne po svojem objektu, ker raziskuje tudi ona ex pro-fesso dpševnost samo, ne po svojem razmerju do deskriptivne psihologije (ki jo vsakdo šteje med filozofske discipline), ker jo veže s slednjo isto razmerje, ki ga v okviru prirodoslovno-matematične skupine nahajamo n. pr. med fiziko in geografijo, med fiziologijo in zoologijo, med fiziološko in deskriptivno botaniko itd. Kdor stavi eksperimentalno psihologijo izven filozofije, sploh izven »duhovne vedoslovne skupine«, bi n. pr. tudi fiziko moral staviti izven sestava prirodoslovno-matematič-nih ved. Kar sc pa tiče znanega ugovora, češ, da sc tudi eksperimentalna psihologija poslužuje vprav eksperimentalno-induk-tivne metode, torej one metode, ki jo vporabljajo tudi prirodoslovne discipline, je reči, da to dejstvo že načelno ne more odločiti vprašanja, v katero vedo-slcvno skupino naj torej stavimo baš eksperimentalno psihologijo. Saj nahajamo tudi v okviru prirodoslovno-matematične skupine vede, ki že načelno nc poznajo nikake eksperimentalno- induktivne metode, za kar je baš matematika najlepši primer, katera pričenja samo z izvestnimi aksijomi in izvaja iz teh aksi-jomov golim deduktivnim potom tudi vse ostale svoje zakone. Na drugi strani pa nahajamo tudi v okviru »duhovne vedoslovne skupine« vede, ki so prav tako predvsem zgrajene na izkušnji in vzporedni eksperimentalni ali pa historični indukciji, za kar sta poleg eksperimentalne psihologije same najlepši primer n. pr. baš moderno jezikoslovje in moderna zgodovina. Prav tako pa nahajamo v vseh vedbslovnih skupinah od najspecijelnejšega naravoslovja do najsplošnejše filozofske discipline enakomerno raztreseno tudi empirično metodo golega (neeksperimentalnega) o-pa-zvite kakor v okviru prirodoslovno no - matematične skupine poslužujejo predvsem vse prirodopisne panoge v ožjem pomenu besede, v okviru filozofije same pa n. pr. celokupna empirična deskriptivna psihologija. Tako Pa je jasno, da iz golega metodičnega značaja kake vede sploh ne moremo izvajati mesta, ki ga zavzema ona v sestavu vseh znanosti, ker nahajamo vse glavne metode enakomerno arzvite kakor v okviru prirodoslovno-matematičnih, tako duhovnih disciplin, kar velja v okviru slednjih tudi za filozofijo samo. Morem in moram torej ponovno izjaviti, da lahko vedoslovno mesto vsake vede določimo edino po njenem obligatoričnem objektu, po katerem pa spada tudi 'eksperimentalna psihologija v sestav filozofskih disciplin, tvorec organičen komplement gole deskriptivne psiliologije, na katero je tudi neobhodno navezana. Filozofija in ostale, pozitivne vede. Isto vprašanje pa se ponavlja zdaj tudi glede razmerja med filozofijo in vsemi ostalimi, pozitivnimi disciplinami. V prvi vrsti pridejo tu v poštev pač vse duhovne discipline, ker se tudi one vsaj posredno pečajo in morajo pečati z duševnostjo. Tako pa je umljivo, da so baš duhovne discipline po lastnem objektu navezane tudi na filozofijo, ki se, kakor smo rekli, ex professo peča z duševnostjo samo. Iz tega pa sledi samo ob sebi, da so duhovne vede t u d i v s t v a r-n e m p o g 1 e d u neobhodno1 navezane na rezultate psihologije povsod tam, kjer morajo tudi one vpoštevati psihične činitelje. Za primer navajam samo sodobno jezikoslovje, ki se pričenja takorekoč samo vedno bolj zavedati, da vseh svojih problemov nikakor ne more dojeti edino z onimi sredstvi, ki stoje v tem pogledu na razpolago baš prirodo-slovno-matematični vedoslovni skupini. Sem spadajo osobito vsa »sintaktična« vprašanja, ki se brez skrbnega vpošte-vanja sodobne psihologije ne dado niti — načeti. Tako so me bila moja lastna sem spadajoča raziskovanja*) dovedla do prepričanja, da je neobhodno potrebna popolna preobrazitev tudi sodobne in najmodernejše sintakse, ki boleha v enaki meri kot starejša ali na tem, da zamenjava logiko s psihologijo človeške misli, ali na tem, da sploh ne vpošteva nvkakih strogih psihičnih činiteljev, ali na tem, da se v to svrho poslužuje samo nekega vsakdanjega »psihološkega čuta«, ne pa da bi vpoštevala ono ogromno podrobno delo, ki je v tem pogledu s strani strokovne psihologije več ali manj že storjeno. Sicer se prav danes kaj rado sliši mnenje, da tako zvana »sintaksa« strokovnega jezikoslovca sploh nič ne zanima, mnenje vendar, o katerem ne dvomim, da bo kmalu spadalo v košaro onih človeških dogem, ki izvirajo samo iz prenapetega omejevanja problemov in hočejo za vsako ceno videti na teh problemih samo one strani, ki se vjemajo tudi z ostalim: »sistemom«. Ako pa pomislimo, da je ves faktičen razvoj' jezika predvsem sintaktičnega značaja in da bi brez sintaktičnih kategorij naš jezik ostal na stopnji pasjega lajanja ali kokošjega kokodajsanja, ne more biti dvoma, da mora temeljito ra na strokovnem psihološkem znanju fundirano proučevanje celokupne jezikovne sintakse biti neoporečnega pomena tudi za ostale jezikoslovne probleme. Mutatis mutandis velja isto tudi za ostale duhovne vede, kakor n. pr. za ju-ridlko, sociologijo', sociografijo itd., ki jim vsem tudi v materijalnem pogledu treba vpoštevati izsledke strogih filozofskih disciplin, kakor psihologije, spo'-znavne teorije, logike, etike itd. Nič manjšega pomena pa je filozofija tudi za prirodoslovno-matematično vedoslovno skupino in to vsaj v toliko1, v kolikor imajo vse vede en skupen cilj, namreč spoznavanje. Tako so pa vse vede, duhovne kakor prirodoslovno-matematične, vsaj teoretično in f o r m a 1 n o navezane na posebno teorijo spoznavanja samega in na vse one zakone, ki jih prepostavlja analitična struktura človeškega spoznavanja. Sem ne spadajo samo vsi najsplošnejši logični zakoni, ki se jim vsaj načelno brez izjem mora pokoriti vsaka znanost, temveč tudi pojmi, kakor indukcija, dedukcija, analogija, relativnost, absolutnost, »prehodno« (kontinuitetno) in »neprehodno« (diskontinuitetno) razmerje, kavzaliteta (vzrok-učinek), razložnost (razlog-posiedica), izkušenjsko ali empirično in neizkušenjsko ali neempirično spoznavanje itd. Ni vede, ki bi s teoretičnega stališča ne bila navezana na: legitimen značaj ene ali druge izmed orisanih in podobnih kategorij našega mišljenja, dasi je na drugi strani prav tako jasno, da ne more nobena: izmed vseh pozitivnih disciplin z lastnimi sredstvi podati povoljne analize ne ene izmed orisanih in podobnih kategorij. Vse te kategorije so namreč v organičnem stiku s spoznavanjem samim in jih D mogoče doumeti onemu, ki ne proučuj0 analitične strukture človeškega spoznavanja samega. Tako si pač tudi vsaka pozitivna veda tekom svojega razvoja edino sama ustvarja, naj ustvarja i11 more ustvarjati vse one metode, ki so naiprikladnejše za uspešno raziskovanj0 njenega objekta. Nekaj povsem drugega pa je zdaj njeno spoznavanje onega objekta samo, ki ga je treba tudi proučit) in čigar proučevanje da in more dati oN posebni znanosti šele njen teor'etič011 vrh. To proučevanje pa stoji že izveb predmetne sfere vsake take pozitivu0 znanosti, dasi nas na drugi strani t° proučevanje edino vede in more ve8*1 do zadovoljive znanstvene analize oni0' njenih in podobnih kategorij človešk0 misli. In zopet sem mnenja, da bi tudi ^ vprašanje moralo tvoriti eno izfli0d glavnih točk strokovnega dnevnega re' da na prvem vseslovanskem filozO\ skem kongresu, ki bi torej zopet vsa programatično moral razčistiti ono razmerje med filozofijo in eksperim011 *) Izsledke teh svojih raziskovani P dajam v svoji knjigi »Psihologija J.ä. | z i ka s posebnim ozirom na slovenski 1 zik«, Zvezna knjigarna 1924,