Štev. 39. (Tek. račun s pošto. C. C. con la Posta) V Trstu, petek 21. septembra 1928. - Leto
«MAL[ LfST» — TRLESTE MCEJSKA 'T,tt- •
Leto VI.
Izhaja vk petek dopoldne. Izdaja konsoroij Malega lista. Naslov: Mali list, Trioste, ca-sella centro 37. —• Urad : via Valdlrivo 19-111.
Odgovorni urednik: dr. L. BEBCE.
POSAMEZNA §TEV. 30 STOTINK. NAROČNINA za celo leto 10 L., pol leta fi L., četrt leta 8 L. - IZVEJf ITALIJE pelo leto 24 L., pol leta 12 L., četrt leta 5 L.
IHALII
TEDNIK ZA NOVICE IN PO
CESTA OGLASOV IN OBJAV
Za I cm višine v I stolpcu 4 L.
Pri stalnih objavah se daje primeren popust po dogovoru.
MAI.1 OGLASI: 80 stotink Vsaka beseda v navadnem tisku : maslnu 40 stotink beseda; z VILTKIS!] ČKKA1HI 50 st, beseda. Pri stalnem oglašanju primeren popust.
Mali koledar.
Petek, 21. septembra; kvatre; Matej, apostol in evangelist. — Sobota, 22.: kvatre; Tomaž Villanova; Mavricij. — Nedelja, 23.: začetek jeseni; kvaterna ned.; Lin; Tekla. — Ponedeljek, 24.:	Marija
rešiteljica jetnikov, — Torek, 25.: Kamil; Firmin. — Sreda, 26.: Justina. — Četrtek,
27.: Kozma in Damijan; Gaj. — Petek,
28.: Venceslav (Vaclav). — Sobota, 29.: nadangel Mihael.
MALE NOVICE.
Ko pojdem v Južno Ameriko.
Slovenski delavec, ki odhaja iskat zaslužka v Argentino, piše na uredništvo: «Mali 1 is.t» pošiljajte naprej, da bodo čitali žena in otroci. Kar bo v. moji moči, bom tudi onkraj luže agitiral za vaš list in nabiral naročnike in večkrat bom kaj pisal, da boste vedeli, kako se nam v tujini godi«. — Veseli nas ta dokaz ljubezni do svojine in značajne zavednosti. Odgovarjamo z najboljšimi voščili in upi veselega svidenja po letih ločitve.
Kaj zahtevajo katoličani v Mehika.
138 odličnih katolikov je državnemu zboru v Mehiku predložilo spomenico, v kateri zaihtevajo svobodo božje službe, zborovanja, tiska, vzgoje in cerkvene lastnine. Izvede naj se ločitev Cerkrve od države po vzorcu Združenih držav.
Vojaški nabori bodo
24.	septembra za Slavino, 26. za Senožeče, 27. za Hrenovice, 28. za Vreme, o oktobra za Sežano, 6. za Lokev in Štjak, 8. za Dutovlje, 9. za Divačo, 10. za Tomaj, 11. za Zgonik, 12. za Repen-tabor, 20. in 22. za Tržič, 23. za Breži-no-Dcvin, 24. za Doberdob, 29. za šem-polaj, 31. za Slivje.
V Trstu (via Armando Diaz, prej via Sanita, št. 23) bo nabor za Mile 5. in 6. novembra, za Dolino 7. nov., za Trst 10. nov. in sledeče dneve.
Nadomestni nabor bo v Trstu 9. januarja za mladeniče i« Postojnskega, sežanskega, Senožeškega in Tržiškega okraja, dalje za mladeniče iz Mil, Doline in iz Trsta do št. 1500, 11. januarja pa za št. 1501 in do konca.
Inšpektorji.
V fašistovski direktorij stranke je du-ce imenoval šest novih članov kot inšpektorje (preglednike); ti so:	Karel Scorza, Ivo Olivetti, Robert Malpini, Karel Basile, Ferdinand Pierazzi, Arduin Severini.
Obsojeni atentatorji.
Pred posebnim sodiščem v Rimu je bil Mamolo Zamboni. Obdolžen je bil, da je sodeloval pri atentatu na Mussolinija v Bolonji hkratu s svojim sinom Antejem, ki je na mestu poginil. Razprava se je končala 7. t. m. Mamolo Zamboni je bil obsojen na 30 let zapora, enako Virginija labarroni, ki je sodelovala. Oproščen je bil radi pomanjkanja dokazov Ludvik Zamboni.
Seja fašistovskih tajnikov.
V Gorici so se zbraili na skupno sejo deželni itaijniki fašistovskih organizacij dne 16. t. m. Bili so navzoči tajniki iz provinc Julijske Benečije ter se pogovarjali, kako nastopati tembolj enotno v vseh faustovskih zadevah posebno z ozirom na tujerodno prebivalstvo v Julijski Benečiji.
Obaojenl komunisti.
Posebno sodišče v Rimu je na 14. t. m. razpravljalo proti 14 komunistom iz Srednje Italije. Obsojeni so bili 1 na pet, na štiri, 1 na tri leta in šest mesecev, 6 na tri leta, 2 na dve leti, 1 na 1 leto. Oproščena sta bila dTa.	'
CIGANSKA SIROTA.
j Tam nekje na Srbskem je enajstletni I Mile Jovič pasel čredo. Pridejo po poti cigani: «Dečko, pokaži nam pot naprej!» Dobrodušni paštiček gre z njimi, da jim izpolni željo. Ko se hoče vrniti k svoji živinici, mu cigani razodenejo, da mora iti po sili z njimi za vselej. On se brani, roparji ga vržejo na tila, vlijejo mu v oči strupene tekočine, da ga oslepijo, nato mu še nogo polomijo in takega vlečejo seboj. Po vaseh in mestih kažejo slepega in kruljavega dečka, da bi vzbujali sočutje in več miloščine nabrali. Gorje fantiču, ako bi se pritožil, ali hotel kaj govoriti. Stara ciganka, ga nabunka, da je joj.
Minejo štiri leta. Cigani priciganijo zopet v srbske kraje. Ljudje vidijo, kako stara čarovnica bije dečka, pa se jim zasmili mali in jo svare. Ona jim odgovarja, da je njen sin, pa neposlušen ter ga zato bije. Slepi revček se nenadoma ojunači in pove pred vsemi, da ni
cigan, ampak Srb in da so ga cigani ukradli. Prosi ljudi, naj ga rešijo strašne sužno&ti. Babnica tedaj pograbi fantiča za roko in jame bežati, kmetje pa za njo.' Orožniki so potem prijeli celo družino cigana šariča. Ta je trdil, da je dečka kupil od njegove matere za 1700 dinarjev.
Dečku je trenutni oni pogum zopet upadel. jKdo ve, kakšno maščevanje mu je ciganka obljubila na tistem begu pred aretacjjo. Orožnikom sirotek ni hotel nič izpovedati. Slednjič je obljubil, da bo govoril, če poprej ustrele čarovnico. Nič ni pomagalo. Privlekli so jo na dvorišče ter ustrelili v zrak. Slepi revež je verjel, da so jo ubili, poskakoval je od veselja i.n si mel roke in potem je brez strahu povedal žalostno svojo zgodbo. Ljudstvo je hotelo cigane zmleti v solnčni prah, pa so jih orožniki ubranili ter gnali v zapor. Deček bo prišel v sirotišče v Belgrad.
Papeževa okrožnloa.
Za Mali Šmaren je sv. Oče v Rimu izdal novo okrožnico na škofe. Nje prve besede so «Rerum orientalium«. Pismo obravnava študije vzhodnega cerkvenega vprašanja, vzhodnih jezikov, zgodovino teh študij in ((Vzhodnega zavoda« v Rimu ter priporoča, naj vsi podpirajo njegovo delo.
Skrb za mažarske duie.
Reški škof Šajn je ukrenil, da bo na Reki vsako nedeljo ena pridiga v ma-žarskem jeziku. Mažarov biva na Reki otkoli 1500 in znajo italijansko. Pravilno pa je, da jim Cerkev Kristusova oznaju-je blagovest v materinem jeziku. To stališče je edino pravilno tudi proti drugim Adamovim potomcem.
V Švioi ao nervozni.
Zvezni svet v Švici se je bavil s slučajem Cezarja Rossija in baje bo na prihodnji parlamentarni seji posebna interpelacija v ti reči. Cesar Rossi namreč je znan emigrant (fuoruscito), ki je zdaj zaprt v Rimu. Švicarji trdijo, da ga je italijanska policija prijela na švicarslkih tleh, kar bi bilo nedopustno preseganje čez mejo. «Tribuna’» in drugo italijansko časopisje se je s svoje strani bavilo s to rečjo in ugotavlja, da je bil Rossi aretiran na ti strani meje. Iz polemike, je soditi, da ima Rossi švicarsko državljanstvo, »Tribuna« pa spet ugotavlja, da je prišel čez mejo brez pravilnih listin. O priliki , te polemike pripominjajo časniki, da se sploh po Švici širi m6čna gonja proti fašizmu.
Kellog ima srečo.
Nedolžna pogodba za večni mir, podpisana”' o počitnicah v Parizu,. je ameriškemu zunanjemu ministru prinesla dokaj zadoščenja. Ena za drugo pristopajo države in pristavljajo svoj križ pod njegov pakt. Celo ruski beljševiki so mu to ljubav storili. Zato misli on, da bi morale Združene države dobro z dobrim povrniti, to se pravi boljševiško vlado uradno priznati. To partijo dobe seveda boljšoviki, saj podpis ne stane dosti. Boljšo srečo ima Kellog z Noblovo komisijo. Ta je namreč določila, da bo mirovno nagrado iz Noblove ustanove naklonila gospodu Kellogu.
Konflnaolja odgojena.
^Komisija za konfinacije odredila je nedavno, da se pošljejo v konfinacijo: dr. Dorče Sardoč, zobozdravnik, dr. Josip Dekleva, odvetniški 'koncipijent in Roman Pahor, dijak trgovske visoke Šole. Ta ukrep je sistiran in imenoTani pridejp pred redno rodišče t Trstu.
Smo predaleč narazen.
Mehikanski notranji minister se je v državnem zboru potožil, da edino katoliška cerkev ni priznala1 CaLlesovih ver-skih^ postav. Proti Mehiku se dela velika propaganda po katoliških državah Evrope, zlasti pa v Italiji. Zato SO' napete razmere zlasti z Italijo in bodo še bolj, če ne bode ponehala gonja ('neodgovornih)) krogov. Tako je minister pomignil s pestjo, pa kdo se\ ga bode bal tostran oceana.
Odvetnik dr. Čok aretiran.
V soboto 15. t. m. je bil v svoji pisarni oblastveno aretiran dr. Ivan Marija Čok, znani odvetnik in javni delavec. Odveden je bil v koprske zapore, kjer so mu dali posebno sobo na plačevanje. Razprava proti njemu je določena «per di-rettišsiinai» na 27. t. m. Obtožen je, da je on naročil nekemu Pečariču, naj odnese iz Pobegov neko staro slovensko zastavo, katero so tamkaj držali v svojih prostorih fašisti. Pečarič je baje res izmaknil zastavo, je bil ujet in zaprt. Nato so poslali k drju Čoku fašista, ki se je pretvarjal v zavednega Slovenca in prašal, kam naj zastavo prineso. Dr. Čok mu je rekel, naj jo prinese k njemu ali pa k Ivanu Staremu ter mp. na listku napisal naslov ■tega poslednjega. Na podlagi teh dejstev je bil dr. čok aretiran.
Kogejev slučaj.
Časopisje se je obširno bavilo s slučajem Viktorja Kogeja, katerega je ubil v Gorici Lojze Bregant. Dognalo se je, da je Kogej že popred iz Trsta dobival grozilna pisma. Očitno je, da so ga komunisti smatrali za ovaduha in policijskega zaupnika ter ga iz tega razloga pokončali. Iz zapora «Pri jezuitih« v Trstu je> pisal zaprt komunist s skrivno pisavo baje le besede: »Viktor me je spravil v zapor. Naročam vsakomur, ki naleti nanj, naj ga ubije kot psa. Umrje naj kot izdajavec!« — O stvari smo pisali zadnjič bolj obširno.
Sodobno.
V Gorici so imeli 16. t. m. v cerkvi sv. Justa zadostilno pobožnost za žalitve, ki jih dela Bogu nedostojnost v obldki.
Ne kradi grozdja!
V lvašini na Hrvaškem je ustrelil paznik Imbro Šeletič 451etnega Gjuro Turčiča iz Novoselcev. šeletič je ponoči pregledoval vinograd posestnika Benčaka in zapazil tam človeka, ki je trgal grozdje. Ni še gotovo, ali je šeletjč pozval tatu, naj se uda ali ne, gotovo pq je, da jo Šeletič ustrelil s puško in Turčiča ubil na mestu.
Koneo poletja.
Vse letošnje poletje bilo je zgolj vročina in suša. Samo za vzorec .je padlo kaj dežja in za škodo nekaj toče. Še grmeti in treskati ni znalo prav. Po Malem Šmarnu vročina kakor o sv. Jakobu. Tega hudega poletja je zdaj konec. V soboto 15. t. m. je prišel slednjič dež v znatni meri, z njim burja, ki je pognala živo srebro za 10 stopenj navzdol. Začelo se je kvaterno deževje.
Sodnikova frajla.
Ko so mladega Hugona Stinnesa v Neoi-čiji zaprli radi milijonskih sleparij, so njegovi prijatelji podkupili tipkarico preiskovalnega sodnika, da jim je izdajala vse preiskovalne skrivnosti. Sodnik je prišel na to in začel preiskavo še proti podjetni svoji uradnici.
Zarota sa Španskem.
Proti španskemu diktatorju Primožu de Riveri je bila v tekiu obsežna zarota, katero so pravočasno odkrili. Veliko oseb, tudi odličnejših, je bilo aretiranih, nekateri so poprej zbežali. Namen zarote je bil dvigniti upor in vreči diktaturo.
Tržaška dobrosrčnost.
Za Anico Hnbetovo, ki je ob tramvajski nezgodi zgubila noge, so zložili Tržačani že preko 20 tisoč lir.
Mrličem ne zaupajo.
V Bukareštu na Rumunskem je umrl uradnik na madjarskem konzulatu Richard Eichhorn. jKrsto so plombirali, opremili z diplomatskim pečatom ma-djarskega poslaništva ter odposlali na Mažarsko. Romunski obmejni uradniki pa so strgali zastavo s krste, odtrgali pečat in odprli .krsto pod pretvezo, da je treba pregledati, če se nahaja v krsti kako tihotapsko blago. Madjarska vlada trdi, da se je Romunija pregrešila zoper določila o diplomatskih uradnikih in prelomila spoštovanje do mrtvecev.
Komunizem in svoboda.
Ruski komunizem se je zaključil z vpeljavo splošne vojaške dolžnosti. Bože, car a hrani!
Mehikanski roparji.
Roparji v Mehiki so postali že tako drzni, da napadajo mednarodne vlake. Oni dan so napadli vlak, ga prisilili, da je moral obstati, začeli streljati na vojaške oddelke, ki so spremljali vlak, ter pobili vse razen enega, ki se je s težavo rešil. Ko so tako opravili z vojaško stražo, so vdrli v vozove in oropali vse potnike. Najmanjša vrednost ni bila varna pred njimi. Zaklenjeni poštni voz so odprli z dinamitom in ga izropali. |Ko je prišla pomoč, za roparji nd bilo več sledu.
Iz zvona se kladvo utrga.
V neki vasi na Trentinskem so imeli slovesno praznovanje za Mali šmaren. Ko so se po končani večernici usipali ljudje iz cerkve in zvonovi zvonili slovesno odhodnico, se je utrgalo 25 kg. težko kladvo iz enega zvona ter zletelo na trg- med množico. Padlo je na tla sredi skupine malih otrok, pa niti1 enega ni oprasnilo.
Turika naprednost.
Kemal paša je ukazal, da se bo turšči-na pisala zanaprej z latinskimi črkami (kakor se piše pri nas), ne več z arabskimi, ki so nerodne. Turki se pridno uče nove pisave in Kemal jo že uporablja v svojih pismih. Tudi nekateri drugi vzhodni jeziki prefkladajo pisavo na naše.
• Prepovedane kite.
Nova kitajska vlada ne trpi več, da bi moški nosili kite. Kogar dobe na cesti s kito, ga kar primejo in ženejo strič.
Kako je s politiko.
Razpust poslanske zbornice.
Veliki fašistovski svet je pravkar zboroval v Rimu. Izšel je potem uradni list faš. stranke, »Foglio d’Ordini»,	kateri
prinaša načrt fašistovskega dela	za bliž-
njo prihodnjost.
Načrt omenja najprej novo	cestno
uredbo. S 1. oktobrom začne	službo
10.000 cestarjev na rednih cestah. 'Za izredna cestna dela bo še drugih 10.000. V načrtu je tudi velika avtomobilska cesta od Turina do Trsta.
Dne 10. oktobra bodo v Rim poklicani vsi uredniki fašistovskih dnevnikov. Dne
25.	oktobra pride v Rim 92 deželnih fašistovskih tajnikov. Začele se bodo slavnosti za 6. obletnico, odkar so fašisti prevzeli vlado v Italiji. Med drugimi znamenitostmi bo tudi slovesen požig večje množine papirjev državnega dolga. (Mussolini sam je iz svojega podaril za 100 tisoč lir takih papirjev).
Za 6. obletnico izide poseben oklic na vse črne srajce širom Italije. Dan 28. oktobra se bo slavil tudi z otvoritvijo raznih dokončanih javnih naprav.
Na 3. novembra se snidejo v Rimu kmetje («rura>li»); prišlo jih bo kakih 50 tisoč?. Za 10. obletnico končane vojne pridejo k slavnostim vsi fašisti v masah.
Na 6. novembra se bo sestal senat. Kmalu potem zbornica poslancev. Ves program zasedanja se mora izčrpati. Na zadnji seji poslanske zbornice bo v slovesnem glasovanju odobreno četvero osnovnih naprav novega režima: Veliki svet, Delovna karta, uredba provincij, popolno poitalijančenje državnega ozemlja (boriifica integrale del territorio na-zionale). Kje sredi decembra bo dnevni red izčrpan in zaključena 28. zakonodajna doba.
V januarju 1929. bo N. Vel. kralju predložena lista novih senatorjev.
Zbornica bo razpuščena. Tekom januarja bodo sindikalne organizacije določevale nove kandidate, v februarju jih bo Veliki svet izbiral. Prve dni marca bo petletni občni zbor fašistovske stran-' ke. Udeležili se ga bodo vsi fašisti, ki so na odgovornih mestih. Tam bo imel Mussolini velik govor. Na 24. marca bodo volitve po novem (plebiscitarno:	z
«da» ali «ne»). Novi parlament se snide 21. aprila k prvi seji.
Angleško-francoski dogovor.
Omenjali srno že, da so Angleži in Francozi stopili v tesnejše zavezništvo. Obnovili so takorekoč ono «srčno zvezo«, ki jih je vezala tekom svetovne vojne. V novi pogodbi je glavna točka sporazum o skupnem oborožbenem načrtu na morju. Obe vojni mornarici naj bi tvorili takorekoč eno samo pomorsko silo. Seveda bi imeli Angleži glavno poveljstvo ter bi s to združeno silo na* stopali proti nasprotnikom.
Proti temu pomorskemu načrtu vlada silna nevolja v Ameriki. Amerika zatrjuje, da tega ne bo pripoznala nikdar. Pa tudi Italija se je izrekla proti temu. Bili so glasi, da bosta Anglež in Francoz radi nasprotovanja drugih velesil svoj dogovor uničila, odpovedala. Druge vesti pa zagotavljajo, da ostane dogovor veljaven. Na vsak način to mnogostransko obravnavanje, dokazuje, da je imenovani dogovor pomenljiv dogodek v svetovni politiki. Če la dogovor zares obvelja, ne bo mogla Amerika vsiljevati svojih načrtov o razorožbi, temveč bo na vsaki tozadevni mednarodni konferenci premoč na strani Anglije in Francije. Naslonjen na to silo je Briand v svojem proslulem govoru v Ženevi brezobzirno zavrnil nemško namigavanje, da bi se morali tudi zavezniki razorožiti, kakor je razorožena Nemčija.
Japonska vlada je neuradno pripozna-ia anglešiko-francoski dogovor, uradno :;c pa ni še izrekla.
Seipel o manjšinah.
Zastopnik uglednega rimskega lista «Giornale d’Italia» je v Ženevi šel na pogovor h kancelarju Seiplu posebno z ozirom na znameniti njegov govor za manjšine. Vprašal ga je,' če sta bila z Millerjem pomenjena, kako bosta nastopila. Na to je kancelar izjavil:
«Nič nisva bila pomenjena. Sami ste culi in videli, da sta bili dve glavni vprašanji v razpravi: raizorožba in manjšine. Nič čudnega toreč, če s'em tudi jaz govoril o teh dveh perečih zacjpvah kakor drugi govorniki tudi iz dežel, ki nimajo nobene narodne manjšine. Govoril sem kot profesor, pisatelj in duhovnik, odkritosrčno. ^Kakor sem govo- j ril, talko mislim. Nisem govoril zato, da I bi prikril kake postranske namene... čel bi molčal, bi se v. Avstriji čudili, pisali in razmotrivali po listih in se prepirali v parlamentu, zakaj sem molčal in bi problem še bolj zaostrili... V mislih in v srcu je moj namen, odstranjevati, n e kopičiti ovire za dobre razmere med državami, zlasti med Avstrijo in Italijo. Vprašanje.manjšin je nevarna točka med nami. Iz celega srca želim, da v bližnji prihodnjosti ne bi bilo prav nobene temne točke«.
Porenje.
Nemška po zaveznikih zasedena dežela se deli v tri pasove. Eden je že ispraz-njen. Sedaj je govor o drugem ii, tretjem pasu. Francija drži v zasedenem ozemlju 70.000 mož vojaštva, kar je gotovo sitno breme za tamošnje ljudstvo in veliki stroški za nemško državo, ki mora to sekaturo še plačevati. Ni čuda, če je Miiller v Ženevi tako razločno in krepko govoril. Briand je podobno odlajal, vendar ni hotel Nemcev zgrda zapoditi, temveč jih zlepa preveriti, da Francija ne izprazni kar tako. Začele so se torej seje med velesilami. Pri teh sejah so zlasti
Angleži posredovadi, naj se najde kak srednji izhod iz te zagate, ker Miiller tudi ne sme priti brez kolačev z ženevskega sejma v Berlin. Domenili so se torej tako: v zadoščenje nemški javnosti se bo javno priznalo, da se res vrše Dogajanja za izpraznitev Porenja. V tolažbo Francozom se pa izpraznitev zavleče s tem, da se ustanovita dve komisiji. Ena komisija bi sc bavila z vojaško varnostjo francoske meje; iskala bi torej ukrepe, ki naj nekako nadomeste onih 70 tisoč vojakov. V bistvu bi bila to kontrola nad nemškim ozemljem. «,Kontrola» se pa ne sme reči, ker se grdo sliši, posebno' v Berlinu; reklo se bo po angleško «komisija za konstatacije in poravnave«. Življenje te komisije pa se ne bo smelo raztegniti čez leto 1935, ki je po versajski mirovni pogodbi leto izpraznitve. Poleg te komisije je zamišljena še druga, ki naj bi se pečala z denarnim vpra-
šanjem, t. j. z nemškimi reparacijami, Dawesovim načrtom in tako ropotijo.
V Nemčiji niso s temi novicami nič kaj zadovoljni, med tem ko Francozi hvalijo Briandai, da je dobro držal.
Na Bolgarskem.
Znano je, da so Angleži in Francozi nastopili v Sofiji proti organizaciji ma-kedonstvujuščih. Zahtevali so, naj vlada zatre to organizacijo, katera kali mir na Balkanu. V vladi sami pa je bil vojni minister Vlkov, (izg. VoLkdff), kateri je naravnost in neprikrito podpiral revolucionarje. Zato je nastala v vladi kriza, ki je ni bilo lahko razvozlati. Slednjič je Ljapčev zopet sestavil vlado, kakor je bila prej. Bivši ministrski predsednik Cankov, pristaš ubitega Protogerova, je ti vladi odločno protiven, tako da 13. t. m. niti ki parlamentarni seji ni hotel pri-li s svojimi 41 pristaši.
Kaj nam z dežele pišejo
KUBED.
Zadnjič je poročal dopisnik v M. 1., da imamo v Kubedu tri vaške vodnjake, a pozabil je povedati še to, da je streha na «ždevki» potrebna poprave, drugače se bo podrla. Glede napajališča bi bilo dobro, da se pomenimo v «komunu», in to poprej kakor pride zima. Zvonik in farovž sta tudi poprave potrebna. Ker pa to' spada v območje občine, opozarjamo g. podeštata, naj se odloči čimprej za popravo, ker škoda je vedno večja in z odlašanjem rastejo stroški.
V naši vasi ni poljskega čuvaja. Bil bi potreben, ker se gospodarji pritožujejo, eden, da mu je pokradena koruza, drugi, da grozdje itd.
V našem cerkvenem pevskem zboru imamo sicer dobre glasove, toda vseeno je začelo petje nekam pojemati in ne gre več tako dobro. Glavni vzrok je v teni, da nimamo že eno leto učitelja. Če ga ni mogoče dobiti, bi se morali pa vsaj sami potruditi in se zbirati k vajam najmanj dvakrat na teden. Poskusimo, s trdno voljo bo že šlo. Kadar pride birma, nas ne sme najti nepripravljene.
DOMBRAVA.
Predno odhajam v tujino v Južno Ameriko pozdravljam potom Malega lista vse sorodnike, prijatelje in znance, posebno Biljence, Vogerce in Prvačkov-ce, slednjič tudi vse «malolistarje». Bog vas živi! —■ Anton Mozetič,
ZAGORJE na Pivki.
Občina v Knežaku, s katero je zdaj tudi naša združena, je nastavila nenavadno velik davek na pse. Za 1. 1928. se je plačalo za navadnega psa čuvaja 51.75 L.
KOŠANA.
V Košani je zmerom kaj novega, samo da ljudje nočejo verjeti. Tako n. pr. včasih prav težko dopoveš na kaki železniški postaji, da je tudi Košana postajališče, kjer se ustavlja zdaj tri pare vlakov (jutranji, ponoldanski in večerni), ki vozijo med Trstom in Postojno.
Podestštatu gre zasluga, da je napravil v Doljni-Košani tako potrebno napajališče za živino, da se zdaj lahko živina pri napajanju razdeli na tri napajališča ter ni treba predolgo čakati, da se vse zvrsti. Obeta se nam tudi razsvetljava za našo vas, kar bi bilo umestno pozimi ob temnih večerih in nedeljskih jutrih, ko je včasih taka tema, da komaj
najdeš cerkev. — Z mesom nas oskrbuje mesar iz Šempetra, ki vsako nedeljo pripelje lepo meso naprodaj. Toži se le, da premalo proda. — Kmalu bi pozabil povedati, da imamo sedaj tudi dve mlekarni, eno na Novi Sušici, drugo pa v Mrzleku, a pri obeh je letos bolj suša, ker tudi pri nas krave pri gobcu molzejo, a v gobec ni kaj dajati.
Kakor smo v cerkvi slišali, se bo naša občinska tajnica, gdč, Ainbrožičeva, kmalu poročila. Prav hudo nam je zanjo, ker je bila z nami zelo prijazna in po-strežljiva, in kar je največ, vseskozi vestna in poštena, kar se o prejšnjem tajniku ni moglo trditi, ki zdaj dela pokoro pod ključem. Namesto odšle gdč. Ambrožičeve je zdaj v pisarni premlada namestnica, ki se ji pozna da je še novinka.
V cerkvenem petju smo tudi napredovali in slišimo vsako nedeljo kako novo pesem.
ČELJE pri Bistrici.
Splošne razmere so pri nas take kakor drugod. Par mladih moči se odpravlja v daljno Argentino iskat si sreče. Dekleta so odšla vsa v mesta službe iskat. Fantje si tod okrog kaj malega najdejo, a nekateri bodo tudi šli. Uboge kmečke hiše ostajajo prazne in zapuščene. — Letos nam je že tudi vode manjkalo. Za živino imamo v vasi kal, ki je na žalost poln blata. Premalo se brigamo, da bi ga očistili. Poti so tudi v slabem stanu, da kmalu ne bo več mogoče voziti.
Ponoči od zadnjega avgusta na prvi septembra so neznani zlikovci obiskali gostilno Antona Franka. Mislili so, da bodo milijone pobrali, pa niso imeli velike sreče. Vzeli so, kar jim je bilo kaj všeč in izginili neznano kam.
Na zadnji dan septembra bomo imeli običajni cerkveni shod z mašo ob desetih. Vabimo tudi desetega brata, naj pride še k nam kaj pogledat.
DIVAČA.
želežniška uprava je dala letos temeljito prečistiti, in prepleskati poslopje tukajšnje postaje. Prenovili so se tudi vsi notranji prostori. Postaja naipravlja sedaj po svoji čedni zunanjost5 na potnike zelo prijeten vtis.
Obnovit se je pri nas tudi oddelek,-milice za javno varnost, ki je bil svoje-časno iz gospodarskih razlogov 'ukinjen. Oddelek je nastanjen v hiši g. Andreja Obersnela.
PODLISTEK.
Ivan Cankar:
Kadet Milavec.
(Iz knjige «Podobe iz sanja)
Zaželi si človek v tej utrujenosti, zaželi bolestneje vsak dan in vsako uro, da bi se spustil velik zastor od nebes do zemlje ter zakril na vekomaj vse, kar se v strašnem, črnem loku vali in vije pred njegovimi razbolelimi očmi. Izginilo bi čisto brez sledu, kakor izginejo zjutraj divje sanje; bolnik se vzdrami, ugleda svetlo solnce in se nasmehne: «Saj ni bilo nič! Pomlad je zunaj, veselje in življenje, jaz pa sem mislil, da sem bolan!«
Spusti se na zemljo, blagoslovljeni zš-stor! — Pomlad je zunaj, lepa, kakor da j: prva: Nedeljsko jutro je, sveže, polno luči — lica kmetiškega otroka. Srce je
mirno, oko bistro: vse, kar je, kamor se-žeta misel in spomin, je brez madeža in brez zlega. Prostrano polje zeleni; tam bo nekoč zašumelo žito, bo rodilo obilen sad. Daleč na pobočjih in vrhovih sinjih gora, pod bleščečim, srebrnim obzorjem pojo gbzdovi; zamolkla, tiho trepetajoča je njih pesem, pesem starca godca, ki je sam videl kralja Matjaža in ne mara umreti, dokler ga ne ugleda v gloriji vstajenja. Po stezah med, njivami, na ravni cesti med travniki so vzklili pisani cvetovi, beli, rdeči, modri, zeleni, vsi migljajoči v solncu; vzklili so in shodili so koj, družijo se prijazno in kmalu se giblje in vije tam cvetoča procesija, kajti steze, poti, kolovozi in ceste se zlivajo v klanec, ki vodi pobožno in strmo do cerkve na hribu. Zvonovi ugledajo to procesijo in zavriskajo, nji sami, poljem, gozdovom, luči in nebesom za nedeljski pozdrav. In iz pesmi gozda in njiv, nebš in zvonov, in prazniških obrazov otrok, žensk, mladeničev in starcev sije in poje
tisto edino, kar je božjega na zemlji: ljubezen in mir...
Da bi se spustilo to blagoslovljeno zagrinjalo, vsaj za uro, vsaj za hip! Toda če bi bilo od samega jekla, močnega, za klaflro debelega — od zadaj bi udarilo kladivo in to jekleno zagrinjalo bi se zrušilo ikakor zid od pepela. Tam zadaj je grozota; in grozota hoče, da jo vidiš, drži te s kremplji za roko in za pas, da ji ne uideš; okreni se kamorkoli, zastrmela ti bo bleda in nema v obraz; ozri se kamorkoli, če proti samim nebesom, ona je vsepovsod, edina je; nema je, ali vse, kar slišiš, je njen glas, tudi tisti glas, ki krikne ponevedoma iz tvojih ust. V vsakem utripu svojega srca, v vsakem dihu svojih misli, celo v sanjah si njen suženj...
Tudi jaz sem si zaželel marsikatero uro, da bi zatisnil oči, za dolgo spanje brez sanj; in iztaknil bi si jih brez strahu in bolečine, če bi zares ne videl ničesar, ničesar več; ali vem, da bi že
v tistem trenotkiu ugledal grozoto s tisočerimi očmi, potisočerjeno. In komaj poskusiš, da bi se veselo zasmejal, kakor v onih zdavnih časih, ti smeh še nepo-rojcn oledeni na licih... Padel je kadet Milavec. Kdo je bil ta 'kadet Milavec? Ah, kaj do imena! Saj no vem, če je imel mater, ki je obnemela od nezaslišane bolesti, če je imel brata, ki jo utajil solze, da mu ostanejo za zmerom razbeljene na' srcu. Ali to vem, da mi je zdaj, ko ga ne vidim več, njegov rosnomladi, mirno smehljajoči se obraz kakor postoterjen, znamenje vseh nepreštetih in neimenovanih, ki so bili mladi in jih ni več. In nekaj temnega, težkega ti stisne srce, obremeni dušo: glej, oni padajo in ti, starec, si obsojen, da jim tešeš križ na grob! Mladost, lepota, dobrotnosL moč, razum — lesen križ na grobu, tam kje na pustem hribu, ali na daljni poljani, ki jo je z železnim plugom ra«orala smrt. Vidiš, da se je to moglo zgoditi, ker se je res zgodilo; in vendar ti je nerazum-
DEKANI.
Na 10. t. in. smo imeli semenj, s sejmom tudi ples, pa kar dva dni; pitje, kvartanje in bahncanje pa je trajalo tudi štiri dni in še več. Le pomislimo, •koliko smo pozapravili v treh poletnih mesecih, ko se kakor na irfolku .jagode na niti veseljačenja in popivanja vrste plesi nedeljo za nedeljo. Gospoda pode-štata prosimo, naj huje omeji plesr.e prireditve.
Iz naše vasi odpotuje 25. t. m. osem mož v Ameriko. Želimo jim srečno potovanje, pošten zaslužek in vesel povratek v domovino. Za čas odsotnosti naj ne pozabijo naročiti si Mali list, da bodo brali novice iz domačih krajev in ostali tako v zvezi z domačijo.
«RAJ NA VEČ IMEN.
Dopisnik z dežele izreka svojo sodbo glede izseljevanja. Kraja ne imenujemo, da se ne bi kdo čutil osebno prizadet. Ta piše torej:
«če bi izseljence vprašali, kaj jih žene v tujino, bi bil odgovor, da pomanjkanje in beda. če bi pa mene kdo vprašal, bi rekel, da gredo radi uživanja in hrepenenja po bogastva in blagostanju, o katerem sanjajo, da jih čaka onstran luže. Kdo pa gre v svet? Samo tisti, ki so zmerom po gostilnah. Boje se zime, -ko ne bo več mogoče veseljačiti. Gostilničarji ne morejo več dajati na kredo«.
Ta dopisnik zelo strogo sodi. Dasi verjamemo, da ie marsikateri slučaj tak, vemo tildi nasprotno, da premnog delavec in kinet, ki ni zapravljivec in veseljak, išče zboljšanja na tujem, ker ga res itlači dolg in pomanjkanje. Bodimo vsem pravični.
VRHOPLJE pri Kozini.
Vojna je po dolgih letih zahtevala novo žrtev. Anton Abram je ranam, dobljenim v svetovni vojni, podlegel 4. avgusta. Zapustil je ženo in dva otroka. Družina in vas ga težko pogrela. Svetila mu večna luč!
TOMAJ.
Dne 8 septembra se je odpravila skupina 5 mož v Južno Ameriko v Buenos Ay res, da si tam pridobijo sredstev za življenje. — Vse sili v tujino. Kaj bi ne? Suša nam je vzela skorc vso letošnjo letino, kar je ostalo nam je vničila toča. Zaslužka nobenega od nikoder. Kdor je pri moči in ima sredstva, si hoče vsak pomagati v tujino.
štatistiki skupaj z videmsko In to število znaša 7950 invalidov.
Finančno stran invalidske oskrbe vzdržuje država. V letu 1927. n. pr. je država nakazala zavodu 29 milijonov lir.
Socialni vestnik.
Osemurni delavnik. V Jugoslaviji je sedaj za ministra socialnih zadev Stje-pan Barič, ki zastopa kot član Pučke stranke načela krščanskega socializma. Moderno delavsko zahtevo za splošni osemurni delavnik hoče vpeljati dejansko. Zato je izdal' naredbo, da se morajo delavnice in trgovine zapirati po dovršenem delu 8 ur in delavci spustiti domov — Nekateri liberalno misleči obf-tniki so ob priliki velesejma v Ljubljani naredili protestni shod proti ministrski naredbi. Istočasnb so delavci naredili dve uri stavke; socialisti so priredili svoj shod proti zahtevam gospodarjev. Zahtevali so popolno izvedbo načela o delavniku 8 ur. »Jugoslovanska strokovna zveza je izdala posebno izjavo za delavnik 8 ur.
Delo asa invalide.
Nedavno sta izšli dve knjigi v italijanskem jeziku, ki popisujeta statistiko italijanskih vojnih invalidov ter državnega dela, ki se je naredilo v 10 letih v lajnanje njihove bede. Urad, ki nosi naslov «Opera Nazionale Invalidi)), je imel v oskrbi 264.652 invalidov. Ta številka dovolj pove, kako huda reč je vojna. Poglejmo te številke bolj nadrobno. Invalidov slepih na obe očesi je 1480. Veliko dvorano bi napolnili, če bi prišli vsi vkup. Levo ali desno roko ali obe jih je izgubilo 12.487, noge pa 20.753. Pzkvarjen obraz jih ima 5926. Jetičnih je prišlo iz vojske 27.900; tudi ta številka je huda. živčno bolnih je 14.960. Okoli 1000 je blaznih, ki bivajo po norišnicah.
Te številke so narejene po stanju 1. 1927. Kolilko revežev je pa v teh 10 letih umrlo? In vsi sploh niso všteti v oskrbo zgoraj označenega zavoda. V tržaški pro-vinciji je naštetih 6341 oskrbovanih invalidov, v puljski 2807, v reški 598, v zadrski 50. Goriška provincija je šteta v
Prošnja za pogorelce.
V teku enega meseca je zlobna roka v trnovski župniji vpepelila 5 hiš in gospodarskih poslopij, 1200 met. stotov sena, mnogo žita, obleke, gospodarskega orodja in slame, škoda se ceni na 300.000 lir. Zavarovalnina znaša le 50.000 lir.
Darove sprejemata župni urad v Trnovem (posta Torrenova, prov. Carnaro) in upravnišitvo Malega lista.
Za pomožni odbor za pogorelce Ivan Jenkoy	Janko Dolenc,
odbornik.	načelnik-župnik.
ZANIMIVOSTI.
i
Meter v zgodovini.
Metersko mero, ki je pri nas že dolgo v splošni rabi, so vpeljali Francozi po veliki revoluciji 1. 1789. In drugod? Na Buškem 1918., na Grškem 1920., na Japonsken 1921., v Perziji 1924., v Argentini 1927. Svet je vendarle velik. Angleži in njihovi ’ bratje v Združenih državah se pa še zmerom samoglavo drže svojega «čevlja«.
Na usmrienje je čakal 15 let.
V državi Arizoni v Ameriki je bil 1. 1913. neki morilec na smrt obsojen. Njegov zagovornik je pletel in mešal re-kurze in stvar zavlekel. Med tem je bila smrt,na#kazen zakonito odpravljena. Zdaj so z novim zakonom obnovili izvajanje smrthe kazni. Tudi ta morilec je prišel na vrsto. To pot se je advokat zastonj upiral. Smrtna obsodba je bila letos, 1928. izvršena.
Zmerom večje ladje.
* Znana plovna družba «Whilte Star £.ine» (Bela zvezda) gradi nov parnik za vožnjo čez ocean. Parnik bo obsegal 60 tisoč ton (malo manj ko tri Saturnijc skupaj). Delali ga bodo tri leta in potrošili 6 milijonov funtov (čez pol milijarde lir).
Krojaft naj pomaga.
Neka mlada Parižanka se je zagledala
v mladega moža, ki se je navidez isto-tako oziral za njo. Vendar pa do. snubitve 'kar ni hotelo priti. Tedaj si je gospodična pri krojaču naročila prečudno lepo, a tudi prečudno drago večerno obleko, v kateri naj bi slednjič tako očarala mladega moža, da bi jo zasnubil. Svoj namen je krojaču tudi razodela in ta ji je zagotovil, da trdo-vratnež njeni lepoti v tej obleki ne bo mogel odoleti in jo bo prav gotovo zasnubil. Prišel je določeni večer, ko sta se mlada človeka sešla na nekem obedu — prišel je, pa tudi minil, ne da bi se bil «on» izjavil. S tem če šla dekletu po vodi zadnja nada. Tedaj pa je nastopil glavni zapletljaj. Dekletov oče se je branil plačati težki račun za obleko, češ da obleka ni dosegla obljubljenega uspeha. Krojač je tožil in sodišče je razsodilo: «Mlada dama, 'ki hoče dobiti dobrega ženina naj se nikdar ne zanaša na krojačevo umetnost, marveč samo nase; toženka mora obleko plačati*.
Skrivostno zvonenje v višavah.
Na Bavarskem je ustrelil nek posestnik jastreba, ki je imel zvonec okrog vratu. Iz vrezane letnice se je dognalo, da je jastreb letal že štirideset let s tem zvoncem okoli. Slučaj je imel tudi splošne posledice. V tistem kraju namreč verujejo, da kdor sliši zvonenje v zraku, postane v kratkem času nesrečen. Srečen lovec je sedaj sestrelil nesrečo z zralca.
Svet se ,ymodernizira*4.
V Damasku imajo staro navado, da mora moški, ki se hoče poročiti, izvoljenko odkupiti od njenega očeta. Stvar je šla tako dolgo gladko izpod rok, dokler se ni cena deklic od strani njihovih očetov tako visoko odmerila, da so bili odslej le najbogatejši v stanu poročiti se. Zvite glave so se spomnile na evropski običaj, kjer se lahko kupuje blago na obroke. Ta kreditni posel so obrnili na posredovanje pri ženitvi. V Damasku se bodo odslej kupovale na obroke tudi neveste prav tako, kakor so irvedli obroke pri nakupu pohištva, obleke in drugih potrebščin. Seveda ima stvar še drugo ozadje. Sistem obrokov uporabljajo nekateri zato, da so nalašč dolgo časa s plačilom zapadlih obrokov v zamudi, pa jim tast nevšečno ženo varuhi.
ainitmiM Samo v manufaktura! trgovini
„911’ Economia Famigliare"
v TRSTU na trgu Ponterosso št. 5,
dobite svoje potrebščine po zmernih cenah.
Vsak dan dospevajo sveže pošiljatve: Fustanj vsake debeline, krasnih barv in risb.
Zlasti se nudi priložnostno:
Platno Madonna od	L	2.20	naprej
Madapolam	»	2.30	»
Platno za rjuhe	»	4.90	»
Jajčna kožica (Pelle ovo) »	3.30	>•
Batist za perilo	»	3.90	»
Bogata izbera maj, nogavic za moške, ženske, otroke. Izdelano perilo za moške in ženske. ______________
-r
Klesarski mojster
ANTON GDŠTIN
na Repentabru
ima v zalogi nagrobne spomenike iz lastnega kamnoloma od 200 lir naprej; družinske spomenike z okvirjem, stebričevjem in ograjo od 1800 lir naprej.
Raznovrstni okraski za spomenike.
NAJBOLJŠE OBUVALO
za ženske, moške in otroke
v najmodernejših barvah in po najnižji ceni dobite edino
PRIRBBCU Trst, Via Carducci 36
ZAHVALA
Podpisani se tem potom zahvaljujem sl. zavarovalnici „La Fondlaria" ter njenemu glavnemu zastopniku g. Dragotinu Starec iz Barkovelj, za točno in pravilno mi izplačano požarno odškodnino, čeravno zavarovalna polica ni odgovarjala stanju moje lastnine.
Priporočam toplo vsem gospodarjem to.družbo, katera je najcenejša in najkulatnejša.
ANTON MLJAČ -Prelože 25.
Jjivo, Ne začudil bi se prav nič, ko bi stopil nenadoma prčdte kadet Milavec v vsi svoji mladi lepoti ter bi ti smehljaje ponudil roko; pozdravil bi ga veselo in bi vzkliknil: «Saj sem vedel, da ni mo-gočel» In. le je bilo mogoče in le je res. Do til je pasekan hrastov gozd; kar je ostalo, toži in trepeče in se vije plaho v jesenskem vetru...
Ko sem bil še otrok in ministrant, mi je bilo Čudno tesno pri srcu, kadar je cerkovnik po včliki maši ugašal sveče, posebno po božični maši polnočnici. Prej je bila farna cerkev vse do stropa iarko razsvetljena, podobe svetnikov so se lesketale z oltarjev kakor pozlačene, ves poln luči je bil zrak, dišeč po kadilu tn prazniku in molitvah. Ugasnila Je prva sveča, v svetlobo je segel prvi ozki traik noči in tesnobe; ugasnila je druga, tretja sveča... tiho so se valili v praznoto ■črni valovi, skozi okna, s kora, iz za-■kristije, izza strebrov in oltarjev s*e je plazila noč; pesem in molitev je utihni-
la, brez glasu je umiralo življenje, smrt je s koščenim prstom trkala na plaho srce. še zadnja sveča... Nič se ne boj, otrok! Pred velikim oltarjem gori večna luč, z mirnim plamenom, ki ne ugasne nikoli, znamenje večnega življenja...
Nič se ne boj! Verno prilivaj večni luči, ki je v tvojem srcu; v njenem mirnem, zvestem plamenu, v tvoji ljubezni in tvojem zaupanju bodo živeli vsi, ki so bili mladi, lepi in blagi! Kadet Milavec ni umrl; niti en sam smehljaj njegovih ustnic, niti ne en sam vesel pogled njegovih oči ni umrl! Zgodilo se bo, da bodo v onih, ki jih še ni, vstali vsi oni, ki so bili, povrnili se mlajši, lepši in močnejši! Spet, bodo prižgane sveče in čez hribe in doline, bodo peli zvonovi, klicali k veliki -maši. jKdor že si, zaupaj y zarjo tistega dne in prilivaj večni luči, l-ii je v tvojem srcu!....
1^X9,
ZAHVALA
Podpisana se čutim dolžna se zahvaliti sl. družbi „La Fondiaria" posebno pa njenemu glavnemu zastopniku g. Drag. Starcu iz Barkovelj, za hitro mi izplačano popolno odškodnino po mojem pok. soprogu, kateri jejz-plačal komaj prvo letno premijo živ-ljenskega zavarovanja.
Marija vdova Surina - Jelšane*
ZNAKI:
bolečine v hrbta, v kosteh, v sklepih itd. itd.
VZROK:
revmatizem.
ZDRAVILO :
ANTIREVMATIČNA
afaa
Po vseh lekarnah po 5 L. steklenica Laboratorij ALGA - Reka (M. T.)
Kam pojde poftten delavec potrošit svoj denar, ki ga Je s trudom svojih rok zaslužil ?
Samo v trgovino obleke
„LH BLOCCHISTU TESSILE«
TRST, Via Madonnina št. 8
Če tam kupuje, prihrani najmanj 50%
„LA BLOCCH1STA TESS1LE“ samo v ulici Madonnina 8 - TRST
S
g
■
g
S
Gospodarstvo
Kako se bomo pretolkli.
Vse stoka in toži o težkih česih. Veliko se je tudi pisalo po listih o raznih straneh vsesplošne gospodarske krize. Toda nespametni bi bili, če bi samo stokali, nič pa ne hoteli misliti na to, kako si bomo življenje uredili, da se vkljub slabi letini in drugim nezgodam pretol-čemo posebno skozi to zimo in še nadalje. Razumna skrb za prihodnjost olajšala nam bo celo naše težke misli in brige. Torej kaj bomo naredili?
Prvi načrt in namen bodi: proč s tobakom! Tobak ni koristen, zato ni resno potreben nikomur, prav nikomur. Starši, pazite pred vsem, da se vaši pdraščajoči, fantje ne bodo na tobak navadili. Nategnite vajeti, bodite, strogi, ostanite v svojih ukazih stanovitni in dosledni. Vpelje naj se načelo in praksa: Dokler fant ni polnoleten, naj se ne uči kajenja. S tem se bo mnogo zdravja privarčevalo in tudi lep denar. Stari kadilci, dajte sami tudi nekaj dobrega zgleda! Opustite kajenje popolnoma, ali vsaj omejite ga na čim manjšo mero.
Zaradi pijače in plesa se velikokrat opominja brez uspeha. Šele bridkost pomanjkanja more ljudem dopovedati, da se brez tega tudi prestane. Tudi to načelo naj bi se izvajalo, da se doraščajo-ča mladina ne sme navajati k pitju alkoholnih pijač. Mlademu telesu, ki se razvija- in raste, je alkohol Škodljiv. Čim mlajši je telesci organizem, tem pogub-neje učinkuje nanj alkohol tudi v majhnih množinah. Posebno veliko zla pa napravi nedeljsko posedanje in popivanje po gostilnah.
Da ni ples potreben ne koristen, kdo tega ne ve. Čezmerna plesna strast meče na primorsko ljudstvo temno senco opravičene kritike, kateri ne pomaga jezikavo odgovarjati, ampak ji spodnesti podlago. Staroriiuslki advokat, mislec in državnik Cicero je zapisal to besedo: »Nobeden ne uganja plesalstva, razen če se mu pamet meša«.
Tretji prihranek bi se dal doseči pri ženskih oblekah. Čudovito mnogo denarja se izmeče za ničvredne cunje. Pomislite: v najbolj siromaišni istrski vasi mora za šagro vsaka dekle imeti tri nove obleke! To je resnična potrata in neumnost. In vse tiste cunje niso za nobeno drugo korist kakor za ples. Niti v cerkev ne more v tisti noši, ker je nesramno pohujšljiva. In če je ples večen? Cvet hišnih denarjev gre za greh skozi okna. Slednjič se za ves ta denar dekle samo zavalja in če se kam obesi, bo Vse, samo ne umna krščanska žena in maitL
Tako je, da če bi znali varčevati pri svojih napakah, bi si' gospodarsko pomagali, če ne znatno veliko, prav gotovo vsaj nekoliko. Poleg tega manjšega bi- imeli drug, veliko večji dobiček: postali bi bolj zdravi telesno in duševno!
Pšenična letina je bila na splošno v Italiji bogatejša od lanske. Lani so cenili na hektar 10.8 stota pridelka, letos pa na 13.1. Pridelek je torej za 20% obilnejši. Vlada je dvignila carino na uvoz tuje pšenice od 7.5 na1 11 zlatih lir pri stotu (11 zlatih lir je 40 v papirju).
Avtomobllna industrija tvori močan kos italijanskega gospodarstva. V 6 mesecih tega leta: sfe je prodalo izven države čez 10 tisoč avtomobilov. Razmero-
ma največ tega blaga gre v Nemčijo in v Francijo.
KTaftOllt je kemičen preparat, ki ga z vodo zmešajo in z njim polivajo cesto, da bi se manj prahu delalo. Po drugih laških' mestih ga že uporabljajo; v Trstu so pred par tedni začeli za poskušnjo na istrski cesti.
Žitna bitka se nadaljnje. - Koj po završeni pšenični žetvi je vlada razpisala za pričenjanjoče se gospodarsko leto 1928-1929 nov natečaj za žitno zmago. To je že šesti državni natečaj. Najbolj napredni pridelovalci pšenice bodo spet imeli priliko-, da se potegnejo za deželno ali državno nagrado. Kdor to misli, mora vložiti prošnjo do 31. marca. Prošnja se; naslovi na «deželno komisijo za žitno bitko«. —1 Najprej bodo deželne tekme po vseh provincijah. Za deželne nagrade je določenih 1,200.000 lir. Ko bojo deželni pregledi končani, bo še državna tekma med najboljšimi. Državnih nagrad bo 15, ki znesejo vkup 480 tisoč lir. — Ker je prva tekma deželska, bo mogla tudi tržaška dežela tekmovati, na kar posebaj opozarjamo poljedelce našega Krasa.
Za zdravje In kri je zelenjadna hrana zelo prospešna. Zato naj gospodinje ne pozabijo nasejati zdaj v jesenskih dneh kaj zimske zelenjave na domačem vrtu: motovilca, špinače zimske solate.
/ lamatrieste'\
9 A RANTIT A /
„TRIE5TE“
z znamko „helebarda“ Kraljica rezil iz finega švedskega jekla
Zaloga v Trstu :
Corso Garibaldi št. 19
(bivša Barriera)
Špecijalni noži, britve, škarje, stroji za striženje in britje „Solingen“
* •
Orodje za rokodelce in^profe-sijoniste, vse garantirano. Skrajno nizke cene.
Jakob Bevc
urar in zlatar
TRST
se je preselil
v
Čampo S. Giacomo št. 18.
ZLATARNA Albert Povh
TRST, Via Mazzini it. 46
kupuje krone po 1-46 Propravlja in prodaja zlatenino
Tajništvo in naša pošta.
Tominje pri Bistrici. List se redno pošilja od tukaj. Če ga ne prejemate redno, vprašajte za pojasnilo na pošti ali napravite pritožbo na po<štno ravnateljstvo.
Miklavec Jože, Gradišče. Glede vaše zadeve bomo posredovali naravnost pri zastopniku «Fondiarie». Odgovor dobite enkrat pozneje.
Po £emrje lira?
Dne 19. septembra si dal ali dobil:
Za	100	dinarjev	33.40	L
»	100	franc, frankov	74.80	»
»	100	švicarskih fr.	368.—	»
»	100	nemških mark	452.50	»
»	100	avstr, šilingov	270.—	»
»	1	dolar	18.90	»
»	1	furrt	92.30	»
Tipogratta Fratelli Mosettig - Trieste.
MAIvI OGLASI
VELIKA ZALOG* papirja, papirnatih vrečic. Uvoz In Izvoz na vae kraje Po ugodnih oenah. Tvrdka Bastone Dolinar, Trat - Via Ugo Polonio 6.
PEČENKO FERDINAND - TRST, Scala Belvedere 1, priporoča svojo staroznano žganjarijo. Ima na razpolago najboljše likerje in vina.
HIŠA Z VRTOM ob cesti in z lepim razgledom se proda v Borštu št. 127.
Kompletne pogrebne opreme:
I. razreda od 300 lir naprej
II-	»	, 200	„	•„
III.	„	„ 100	„
pogrebi	otrok	od 26	lir	naprej.
I. SAKSIDA - DORNBEKG 3.
Zobozdravniiki ambulatorij
Dr. G. LAURINSICH
TRST — Tia delle Sette Fontane 6 — TRST
IzvrSuje točno vsako delo z zlatom in kavčukom. - Slovencem z dežele poseben popust za potne stroške.
Govori se slovensko.	Delo	zajamčeno.	Cene	ljudske.
Odprto od 9-13 In od 15-19 - Ob nedeljah od 10-12.
Dott. Gius. Comel
ipecialist za bolezni v
ušesih, nosu in grlu,
bivši operator na univ. klinikah prof. Neumann-a in Hajek-a na Dunaju in assistent prof. Brunetti v oddelku za nosne in ušesne bolezni v mestni bolnišnici v Benetkah
Spreiemo od O-l I In od 3-4 pop.
v Gorici, Via Barlbaldl 11 (prej Via Teatro.)
lillllllll!ll!IIIIIIIIIIIIIUIIIIll!IIUIIII!lll!llll!!llllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllll!ll!lll!lllll!llllll
ETERNIT
Zaloga - TRST
TR1E8TB VIA TRENTO ŠTEV. 16. (Pri evangeljaki cerkvi) - Shranite naslovi
Primarij
Dott. D’ OSIMO
GOHICA
— Specijalist za — e-c očesne bolezni s-:
se je preselil
vr ulico Dante lO
Sprejema od 10-12 in od 3-4.
Illilllllll!l!!ll!llll!lllllllll!l]!ll!l!ll!lll!ll|||!lll|||||!||!||{||]||!||!|{!||!|||||!|||||!|||||||||||!|||||!||||in Gospodinje S
Pri nakupu manufakturnega blaga zasluži prednost veliko skladišče v Trstu, via Genova (prej Campanile) št. 21 (blizu srbske cerkve)
Maria Accerboni
via Genova 21.
V zalogi ima nove bogate dohode perila za neveste po 2 L, domačega platna po 3.90» L, finega platna, 150 cm visokega, po 5,50 L, narodno nošo po 2 L, vsake vrste nogavic po najnižjih cenah.
Najboljša postrežba! Kar dobite drugod, dobite tudi v ti trgovini.
Trst, via Genova 21. lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIlllllllllirillllllHIIIII
ZDRAVNIK
Dr. FR9N GRUDEN
ordinira v TRSTU
Via S. Lazzaro 23 II n.
(zraven kavarne Romn)
od 10 in pol predp. do 13
V- NABREŽINI ord. samo popoldne od 14 do 18 (na lastnem domu.)
Najboljše čevlje ima v Trstu v zalogi
Matija Pahor
Trat
Via Aroata 10 — Trst
LASTNA IZDELOVALNICA
Čevlji delani samo na roko. Tvrdka znana po vseh podeželskih sej mih.
TBICSTE-VU ARCATA 19
Pahor je na sejmu:
8. v Podgradu,
10. v Št. Petru n.K.
12. v Sežani
13. v Labinju Istra, 16. v Trnov.-Blstr.
iooooooooocMptsoooooB Cevljarnica FORCESSIN
odlikovana v Parizu in Genovi 1924. x veliko premile, diplomo in zlato avetinjo
Trst — vio C»Prin S pri Sv. Jakobu — Trsti
Mlheo: Tl Jaka pa Imaš zmerom elegantne 5evl]e. Kje neki jemlješ denar?
Jakec: Jaz kupujem pri Forcessliu, pa še manj potrošim In sem bolje obut ko tl.
Mlheo: Grem pa še Jaz videt za en par k Foroesslnu.
Jakec: Le pojdi, boš videl kake boš zadeveljen.