IV. kongres Zveze komunistične mladine Jugoslavije SKOJ odlikovan z Redom narodnega heroja 12. oktobra se je v dvorani Kolar-čeve ljudske univerze na slavnosten natčin zaoel IV. kangres SKOJ-a, na katerega so prišli delegati organiza-crij SKOJ-a, mLadi komunisti, iz vse države. Po pozdravnem govoru generalne-ga sekretarja CK SKOJ-a Milijana Neoričiča je govoril član politbiroja CK KPJ tov. Milovan Djilas, ki je po izročitvi pozdrava CK KPJ rekel med ostalim sledeče: »Borba za združitev našega mla-dega rodu traja že nad deset let. Do-slej je šla v svojem razvoju skozi tri osnovne faze. Prva faza je pomenila borbo delavske, kmečke in najna-predncjše intelektualne mladine proti reakcionarnim režimom stare Jugoslavije, ki so prodajali našo dr-žavo tujim imperialistom, najprej tistim z zahoda, potem pa nemškim in italijanskim fašistom. Druga faza je pomenila borbo iste mladine proti tujim osvajalcem in izdajalski buržo-azijL Tretja faza je sedanja in ta po-meni borbo našega mladega rodu za socialistično preobrazbo Jugoslavije. Skozi vse tri faze sta korakala Zveza komunistične mladine Jugo-slavije in mladina, ki jima je sledila v vedno Številnejših vrstah, skupaj s Partijo, boreč se hrabro in discipli-nirano, za uresničenje njene linije, za osvoboditev delovnih ljudi iz raz-redaega in nacionalnega suženjstva. Skozi vse te tri faze se je razvijala borba za združitev delavcev ter po-štenih fantov in deklet v enctno or-ganizacijo, ki bo od SKOJ-a prevzela ideolcgijo, organizacijske izkušnje in spretnost in ki bo hkrati pritegnila k aktivnemu delu in v borbo vse mladince, ki ljubijo svojo državo, svoje Ijudstvo. delovno Ijudstvo, in ki so pripravljeni boriti se naprej za njeno csvoboditev, potem pa za zgra-ditev novega, pfavičnejšega reda v njej.« Ob ko-ncu je dejal: »Centralni komite KPJ je prepri-čan, da boste z uspehom opravili vse, kar je potrebno za bcdočo idejno in ©rganizacijsko združitev našega mla-dega rodu v srečo naših narodov in njihove bodoČnosti.« V nadaljevairju dela kongresa je sekretar CK SKOJ-a M. Neoričič po-dal poročllo o delu SKOJ-a v času med III. in IV. kongresom. To dobo je ocenil kot razdobje, v katerem je »SKOJ pod vodstvom naše Partije izpolnil častno svojo nalogo voditelja mladinskih množic in pomočnika Partije v organiziranju in vzgoji mladih generacij naše države.« Go-voril je o razvoju mladinskega gi-banja v deželah Jugoslavije in usta-novitvi SKOJ-a leta 1919 ter o letu 1926, ko so v Partiji nastali ostri frakcijski boji. Po pregledu nalog III. kongresa SKOJ-a se je povrnil na frakcajske boje v Partiji in dejal: »V skojevskih organizacijah samih se frakcionaŠtvo ni močneje zasi-dralo in zato je SKOJ mogel poma-gati zdravim partijskim silam pri likvidaciji frakcijske borbe.« Kljub na VI. kongresu mladinske komunistične internacionale leta 1935 sprejetim nalogam je tedanje partij-sko vodstvo z Gorkičem na čelu spre-jelo zločrnski sklep o razpustitvi sko-jevske organizacije, kar pa nikakor ni zavrlo dela mladinskega gibanja. S tem v zvezi je tov. Neoričič na-glasil sledeče: »Reorganizacija SKOJ-a in borba za enotnost mladine se začenja s pri-hodom tov. Tita na čelo CK KPJ CK Partije zatenja obnavljanje SKOJ-a, naslanjajoč se na zdravo jedro mladih komunistov in s tem, da določi za delo v SKOJ-u določeno število članov Partije. Pred koncem leta 1937 so sestavili pri CK KPJ mladinsko komisijo z Ivom Lolom-Ribarjem na čelu, ki je kasneje pre-rasla v CK SKOJ-a.« Tov. Neoričič je po teh besedah zajel dobo od leta 1937 do fašistične okupacije, ko se je SKOJ-evska or-ganizacija razvila v množično revo-lucionairno organizacijo delavske mladine. Pod geslom »Vse za poraz fašistie-nih razbojnikov« je stopil SKOJ v popolni pripravljenosti v borbo proti okupatorju. V prvih dneh oborožene vstaje se je vključilo v partizanske odrede 15.000 članov SKOJ-a. Drugi kongres USAOJ-a je poka-zal, da se v vTstah NOV bori 200.000 mladincev. O vlogi SKOJ-a v NOB je tov. Neoričič povdaril sledeče uspehe: »1. Široka pritegnitev mladine v NOB vrste naše slavne vojske in nje-na prevzgoja v zavestne in neustra-šene borce, ki so mojstrsko in neomaj-no bili sovražnika, v zavesti, za kaj se bore. Tisoči mladih borcev, ki sta jih vzgajala Partija in SKOJ, so po-stali vojaški in politični voditelji. De-vetnajst mladincev je prejelo naj-večje priznanje naših narodov — Red narodnega hercja. Za izredne zasluge v vojni je prejel USAOJ Red na-rcdne osvoboditve, ki mu ga je po-delil AVNOJ v imenu narodov Jugo-slavije. 2. Sklepe prvega in drugega za-sedanja AVNOJ-a, ki so pomenili te-melje najvažnejših revolucicnarnih izprememb v naši državi, sta naša mladina in njena organizacija USAOJ sprejela s popolno priprav-ljenostjo, da se do konca uresničijo, ker so pomenili dejansko jamstvo za srečnejso bodočnost mladine. 3. Ustvaritev milijonske mladinske organizacije novega tipa — USAOJ-a i ki se je razvil v procesu vsestranske-ga sodelovanja mladine v borbi, v kateri je doscgla visoko stopnjo ideo-loške in politične enotnosti ter po-stala čvrsta zaslomba Partije in ljud-. ske oblasti.« Nato je tov. Neoričič obžiirno očr- tal delo in uspehe SKOJ-a in Ljud- ske mladine v času obnove in izgrad- nje socializma. Tretji koagres Ljud- ske mladine Jugoslavije je ugod>o-driji LoTičaričii, Vojislavu Vidakoviču in Djordju Alimpijeviču zaradi iizdajstva clomovine in stopanja v indzemsko vo-hunsko službo so bile potrjene vse na-vedbe obtožnice. Obilica dokazov na tej Tazpravi je ra?.galila te izdajalce in vse njihove goepodarje. Tudi na tej razpravi smo videli, da so organi UDV res to, kar v njih vidijo šdroke ljud&ke množice in vsi pravi ro-doljubi naše države. Organi UDV lahko uspešno kljubujejo vsem vrstara sovr^ž-nikov na$e države, izdajalcem, vohu-nom ter vsom njihovim domačim in tu-jim pomagačem, poleg ostalega tudi za-to, ker čutijo, da jih spremlja na vsa-kem koraku zaupanje !n podpora naše-ga delovnega Ijudstva. Ta razprava nam je pokazala tudi, da se za obtožend, po-sebno za obtožeivm Lon"arirprn skriva boHna fikupina ljudskih izdajalcev, voj-nih zločincev itd., iz vrst odstranienih izkorlščeval&kih oblastnikov bivše Jugo-slavije in njihovih klečeplazcev. Med razpravo se je pokazalo. da )e bil iniaiator Lončari^evega dela bivši kralj Peter. Lončarič je sodišču sam pri-znal, da je bivši kralj Peter organiziral svojo obvešče\ralno s'užbo, ki zvesto 6luži inozemskim imperiaHstom in se s tetn pogreznil ne samo v izdajo, ampak tudi v najogabnejšo špionažo. Ta bivši kralj je danes v Parizu obkrožen 2 iz-dajalci naše domovine, ki so med vojno tako kakor on z vsemi silami pomagali Draži Mihailoviču, a sedaj skupno z njim služijo inozemski »pionaži. Obtoženi Lončarič je tipičen primer, do kam more izdajalec zagaziti v iz-dajstvo in špionažo. V?! obtoienci so za-greši.li težka kazniva dejanja in sem za-to prepričan, da bo odločba sodišča o njihovi kazni taka, kakršno pričakuje na^a delovno ljučstvo.« Nato so govoriii braliilci obtožencev. Danes popoldne je so šajkačo«t na glavi. Gospodar se izgovar-ja, da ji ne more kupiti obleke, ker nima oblačilnih nakaznic. Ker ni6lromalt;, bi lahko kupil obleko tudi v prosti pro-daji. Pri KLO Naraplje je za imenovario že leta 1947 dobil nakaznico za obleko, toda boljse obleke še do sedaj ta reva ni imela. Sicer «o pa njegove hčere tudi brez oblačilnih nakaznic precej do*tojno oblečene. Za nameček najde sirota počitek po-leti na eenu, pozimi pa v živinskem hlevu. Čas bi bil, da bi ijudeke oblaet tudi tukaj posegla vmes in naučila izkorišče-valskega gospodarj«, kako j« treba rar-nati z ljudfni, ki so dali vse svoje živ-ljenteke sile za povečanje njegovega bla-gostanja. ••' t Očividec. Iz naših krajev Iz Ormoža Sedim v brivoici Blakovič Vjeko-slava v Ormožu m čakam, da pridem kot tretji na vrsto za britje. Med tem časom vstopi še nekdo in ko bi moral 6esti na stol, tov. Blakovič pozove za menoj vstopivšega gosta in ga obrije, kljub temu, da sem bil jaz že piejšnji gost. To se zopet ponovi pri novovsto-pivšem gostu in tako sem jaz še vedno neobnt. Zanima me, kakšen je vrstni red v tej brivnid in prosim informacije, na-kar m\ odgovori: »Vas bom že jaz po-klical, ko isoste prišli na vrsto.« Kot uslužbenec OLO nisem irael časa čakati na britje pri takšnem vrstnem vedu in sem ocšel. V sosednji brivnici pa so mi pojasnili, da to ni &dini primer in da se diferenciacija v citirani brivnici na splošno izvaja. iz najdtite V. Hajdind prj Ptuju je gostovalo v ne-deljo, dne 3. oktobra pevsko društvo »E n a k o s t« iz Studencev pri Mariboru. V domu ljudske prosvete je priredilo ob 15. uri pevski koncert z izbranim apo-redom. Zapelo je trideset pevcev 24 pesmi, in sicer partizanske, narodne in humoristične. Kako razgiba lepo, ubrano petje slehernega, je dokaz, cia je občin-stvo pozorno sledilo vsem točkam ter z močnim aplavzom zahtevalo še ponav-Ijanje posameznih točk. PriredUelji so ves čisli dobiček poklonilj tukajšnji upravi za gradnjo Zadružnega doma. Hajdinčana se prirediteljem toplo za-hvaljujemo in vidimo, kako lepo 6e po-vezuje potom enakih prireditev in gi-banj kmečko prebivalstvo z našimi pro-letard, delavci. Se več takega v Haj-dini. Z. M. Iz Gor^nfce Mfiogo živega zanimanja je sprožil tečaj za šoferje in vozače, ki ga prireja Avto-moto drustvo iz Ptuja v Gorišnici. Za tečaj se je prijavilo 35 tečajnikov, ki so taikoj ob začetku tečaja dali obve-zo, da bodo tečaj končald v 72 urah in da bodo prav vsi položili izpit. Tečaj se vrši vsak to^ek in vsak petek obvezno oč 19. do 22. tire. Uvodna navodila je podal šol. referent Avto-moto društva v Ptuju tov. Mar Dragotin, ki je tečaj-nikom tudi prikazal namen tečaja in njegovo organizaoijo. Te^ajinJiki zelo red-ao obi&kujejo tečaj in živahno sodelu-jejo pri debatah. Na tečaju predavajo nekateri domačini-strofcovnjaki, tako tov. 2nidarič Franc in tov. 2gef Ivan, ki predavata o motorju m njegovi furakoiji, ter tov. Stanič Stane, ki predava o cest-no-prometnih predpisih. Ne samo tečajniki. temveč tudi ostali Gorišničana toplo pozdravljamo tečaj, ki bo usposobil nov čelovni kader, tečaj, ki pomeni zopet korak naprei k na-predku. M. K. • Nestrpno prič&kuje zlasti mladiina ru-meni mali avto, ki prihaja zdaj redno vsakih 14 dni v Gorišnico. Tudi 27. sep-tembra je bilo prav tako. Mali avto je sicer privozul z malo zamudo, privozil je pa vendarle. Kino torej bo! To pot je potuiočj kino iz Maribora predvajai film »Konjiček-grbavček« in to: ob 13. uri Za šolsko mladino, ob 20. uri pa za ocrasle, Film sam je na umetniški vašini in je bil gledalceni tudi brez posebne razlacje umljiv. Ker je tudi predvajanje poteklo gladko in neovirano, je ta film prin&sel mnogo zdravega razvadrila in popolno zadovoljstvo vsem. Težko že spet pričakujemo ponovnega obiska po-tujočega kina. M. K. Iz Naranel) Kako lepo izgleda nova pisarna KLO v Narapljah, se lahko prepriča vsak, ki stopi vanjo. Do pred kratkim se je ista pisarna nahajala v privatni hiši. Vsled tega je KLO v Narapljah sklical sejo v svrho obnovitve za to primernega pro-stora v šoli. Nekateri tovariši odborniki so predlagali plan, ki je predvideval obnovo istega prostora s pomočjo pla-čane delovne sile. Da bi pa s tem ne obremenili proračuna KLO, je vse deJo prevzel tov. Krivec Maksimilijan ter zbral okrog sebe poftvovaJne ijudi, ki &o brez predvidenih sttoškov obaovili in uredili novo pisarno s pičlimi 500 činarji.* To je eden izmed mnogih do-kazov, da prostovoljno delo in požrt-vovalen tmd premore vse, pa tudi naj-večje težave, ki nastajajo pri našem delu. K. M. Iz Slofitc Tov. S. S. je v št. 7. »Našega de-la« dne 23. sept. 1948 priobčil čla-nek, v katerem opisuje in kritizira tudi poslovanje KZ Stojnci, odnosno potek kontrahaže krompirja ter na-bavo blaga; pa mu pojasnjujemo sle-deče: Kar veselilo nas je, da nas je ma-lo pokritiziral, saj kritika je po-trebna in zdrava, vendar pa ne mo-remo iti preko objavljenega članka, katerega vsebina ni popolnoma toč-na. Vsi nameščenai naše KZ, tako poslovodja kot pom. tečajnici, smo vložili ves trud v delo, da bo uspeh tem večji. Saj smo kontrahirali 105.5 in ne 92 odstotkov, kakor je nave-deno v članku, pa se je omenjeni tov. gotovo lahko že prepričal, da smo storili vse mogoče. Povezava med KZ in KLO je bila dobra; to-rej je zopet napačna trditev, da iste ni bilo, in se je tako tudi o tem premalo informiral. Poročila cxiku-pov so se dnevno in pravilno dostav-ljala in so bila ista tudi pravilna, zato smo mnenja, da tovariši pri operatlivni edinici niso imeli tako velikih sitnosti z nami. Kar se pa tiče zaloge blaga v pro-dajalni, je pa točna, da ni blla ravno velika, vendar bi se pa moral preje | informirati, da bi se prepričal, da takrat res nismo mogli imeti sukna in tiska na zalogi. Ako pride danes k nam in ako je član naše zadruge, in je zadoetil svoji obvezi pri od-daji kmetijskih pn.delkov, ga lahko postrežemo tudi s suknom in tiskom, kajti prodajalina je sedaj bolj polna kot zadnjdč. Toliko v popravek njegovega, dru-gsie dobrega članka. Obsojeni špekulant Jakl Rudolf V času, ko se v nažem gospodar-skem sistemu pojavlja veliko po-mamjkanje raznega tehuičnega ma-teriala, se še vedno najdejo posa-mezniki, ki skušajo to gospodarsko stanje izkoristrtf v svoje koristoljub-ne .namene. Med tekšne sjpada tudi obsojeni Jakl Rudolf iz Ormoža, ki je v času po os\roboditvi nakupil ogromne količine tehniičnega mate-riala in ga n&to zopet preprodajal. Kmpil je preko 50 radioaparatov, ki jih je brez vsakega oblastvenega do-voljenja preprodal. V tem primeru gre za špekulativ-no delovanje v velikem obsegu, in to z izredno važnimi artikli: množič- ne potrošnje in uporabe, ki se raz-teza na ves čas po oevoboditvi. Pred tukajšnjim okrajnim so-diščem je bil Jakl Rudolf obsojen in je prejel zasluženo kazen tniletnega odvzema prostosti s pisilnim de-lom ter na zaplembo elektroinštala-cijskega, elektriškega in radioteh-ničnega materiala. M. M. Tovarna v Strnišču si sama vzgaja kadre Naši delavci v tovarni Strnišče se za-vedajo važnosti vzgoje novih strokovnih kadrov. TaJco je 13 tovarišev 9 mesecev poleg svojega osemurnega dela še trl do štiri ure doevno sedelo v šolski klopi in se trudilo, da izpolnijo svoje znanje tn postanejo strokovno boljši delavci. Ti delavcj eo pred kratkim polagali ra-ključne izpite za kvalificirane in višje kvalificirane delavce. Dosegli so svoje cilje; dokazali so dobre uspehe ln sicer: 2 z odličnim uspehom, 4 s prav dobrim tn 6 z dobrirr uspehom. S tem so novi borci za socializem vstopih v vrste kvalifici-ranih delavcev, da pomagajo k hitrejši izgradnji. Po končanem izpitu se je predavate-ljem zahvalil tov. Hanzl Vlado. Vzbudili smo željo po 6trokovnem usposabljanju tudi pri ostalih tovariših, ki so do sedaj stali ob strani. Pričeli smo z novim tečajem, v katerega se je vpisalo še večje število delavcev kot v prvega. Takšne tečaje za naše delavce in na-meščence smo v naši tovarni predvideli tudi v bodoče. Tako bomo do pričetka dela' v naši tovarni vzgojili in usposobili strokovne kadre. P. M. Iz našega muzeja Vsi se danes brez dvoma zavedamo, kako obsežen pomen ima naš ptuj&ki muzej s svojo izredno bogato arhe-ološko zbirko ne samo za naše mesto 111 ožjo domovino, temveč za vso Jugo-slavijo. Njegov sloves pa se je po uap&ž-no izvršenih arheološ.klh izkopavanjih na gradu in na Panorami prenesei daleč izven meja naše države. Dejstvo pa je, da se je muzeju doajej posvečalo premalo pozornosti s strani samega mesta Ptuja in Mestnega Ijud-skega odbora, drugič pa je samo član-stvo muzejskega kolektiva dskalo pre-malo pevezave predvsem s potrebnirai forumi in z množičnimi organizacijamt, kar bi vsekakor uspešno pomagalo pfi reševanju marsikaterega problema. Tega se je v celoti zavedal muzejski kolektiv. Zato je na svoji zadnji redni seji sklenil, da bo ustvaril pravilno po-vezavo ravno preko dcvpifiovanja v ted-nik »l^faše delo«. Sklenili smo nadalje, da bomo redno pošdljali članke v posa-mezne številke ter na ta način obtinstvu osvetlili delo in težave, na katere nale-timo pri reorganiziranju in preurejeva-nju, v katerem se muzej trenutno na-haja s celotnimi zbdrkaioi oziroma od-delki. Brez dvoma je to najboljši korak tako za izboljšanje dela v samem rauzeju ka- kor tudi za občinstvo, zato upamo, da 1 bo uredništvo tednika pozdravilo z za- dovoljstvom omenjeni aklep. Svetovalec za naše kmete Turščična stebla (koruznica) kot hrana Ing. Zorec Egon Goveji želodec je tako prikrojen, da more hrano izkoristiti samo v razredčenem stanju. Koncentrirana hrana, kakor razna žita in druga krepka krmila, se morajo pokladati pomešana z manj prebavljivo hrano, ali pa se mora poleg te hrane po-kladati tudi seno, slamo itd., da se v želodcu med prebavo pomeša med koncentrirano hrano. Če tega ne na-pravimo, gre hrana nedovoljno iz-koriščena v gnoj, povzroča pa tudh lahko razna obolenja v prebavilih. Goved rabi torej krmo, kfi ni samo redilna, temveč tudi takšna, ki na-poliu želodec. Navadno t\xdi vsaka polnilna hrana vsebuje gotov del, kti je hramilen. Tako vsebuje ?eno razen hranilnih sestavin tudi takšne, ki samo r.^DliLjo Idodec. Slama ima poslednjih večji del, zato je tudi manj hranljiva. Toda goveji želodec ima še *o po-sebnost, da tudi od težje prebavlje-nih snovi dosti velik del prebavi. Navadni želodčni soki drugih rastli-nojedcev tega ne zmorejo in zato ne moremo konj in prašičev na istt na-čin krmiti kot govedo. Le v gove-jem želodcu so razne glive, ki raz-krajajo tudi lesno vlaknino, ki je druge rastlmojedne živali malo ali sploh ne prebavijo. Zato se govedo lahko prežlivlja tudi s slamo in dru-go rastlinsko hrano, ki vsebuje mno-go lesne vlaknine. Ajdova slama, pomešana med dru-ga krmila, ni tako slaba krma za govedo, kakor se aplošno misli. Ce ji pri rnešanjn dodelimo nalogo, da z njo nadomestimo drugo napolnilno hrano, bomo tudi ajdovico s pridora pokrmili, posebno, če nam primanj-kuje druge boljše krme. Mnogo pa j^ še drugih rastlin, ki vsebujejo dosti lesne vlaknine, ki bi mogoče bila dobra poLnilna krmila, jih pa za hrano zato ne moremo uporabifti, ker so pretrde in jih govedo ne ma-ra. Če jih pa zmehčamo ali na drob-no razrežemo, postanejo užitne :n jih goveji želodec more prebaviti. Taka krmila so v letih, ko manjka krme, prav dabrodošla nadomestila. Toda razumen gospodar ne bo ča-kal takšnih let, temveč bo že poprej razmišljal, s č)m bi seno nadomest.il in tako prihranil na izdatkih. Uve-del bo krmljenje z nadomestki tudi v letih, ko ima dovolj sena, pa bo raje redil več živine ali pa seno vnovčil, če ga bo imel preveč. . Takšna trda hrana, kti jo je treba šele predelati, da postane užitna, je n. pr. trsno rožje. Po obrezovanju naši vinogradniki enoletni trsni les sežgejo ali ga vržejo na kompost i Prihraniti bi mogli mnogo sena, če ' bi enoletno rožje zmleli na v to svr- ho priipravljenih strojih in ga po-tem pokladali volom preko zime ali v času, ko jih nfi potrebno dobro hraniti, ker jih le redko vprežemo. Bolj važna pa je k o r u z n i c a. Že do sedaj se je pokladala tudi pri nas govedu, toda v glavnem le zaradi tega, da se je živina motila z njo, ko je obirala Mstje, stebla pa je pohodi-la v gnoj. Ta način izkoriščanja koruznice je seveda zelo preprost. V Vojvodini že bolj racionelno izrabljajo koruznico. Na slamoreznici jo razrežejo na 1 do 1 % cm dolge kose. Vsak večer to »sečko« pomešajo s plevami ali re-zan/:co od slame, poškropijo z vodo, osolijo in jo pustijo vsaj 12 ur sta-ti na kupu. Koruznica se malo se-greje in zmehča. Pred krmlienjem ji primešajo še rezano repo in krepko hrano ter jo potem poklada-jo kravam. Voli, kadar ne delajo. dobijo saimo koruznično rezanico, pomešano s plevami, alii rezanico od slame in malo repe Kadar pa dela-jo, dobijo isto hrano, pomešano s ko- ruznim zdrobom. Koruznica v teh krajih popolnoma nadomestuje seno, ker tega primanjkuje in ga kmetje raje prihranijo za mlado živino, bre-je krave in vole, kadar težko de-lajo. Amerikanci so uporabo koruznice še bolj izpopolnili. Koruznico ne re-žejo s slamoreznico, temveč jo s po-sebnimi stroji razcefrajo podolž steb-la na prav tanke kose. Najmanj užitna je namreč trda koža steblic, ki tudi preprečuje prebavo stržena. Ta stroj pa nekako olušči kožo, ki gre od živ:ne, sicer prebavljena, ima pa pri prebavi in hranjenju goved nalogo polnilne krme. Stroji se ime-nujejo »šriderji« in so se pred vojno uvažali iz Amerike. Bilo bi prav sigurno nesmriselno in nesmotrno, če bi koruznico ne izkoristili. Nabava »šriderjev« bi bi-la prav gotovo za sedaj nemogoča. Poslužimo pa se lahko načina pri-prave koruzinice, kot je v Vojvodini običajen in bomo že s tem mnogo sena priitedili. Kratke vesti Razvija se novo Skoplje. Po no- vem regulacijskem načrtu bo sredi-šče novega Skoplja na levem bregu Vardarja. PopoLnoma bodo podrli staro turško četrt. Korenito bodo preuredili tudi novejši d-el mesta. Ohranili bodo ]e zgodovinske spo-menike, vse drugo pa bodo podrli. Na pobočju griča Gazi-baba gradijo univerzitetno četrt. Zgradili bodo poslopja znanstvenih zavodov, teh-niške in medicinske fakultete, bol-nice, učiteljišča itd. Ob tej četrti bodo sezidali veliko stanovanjsko naselje za dijake in delavce. Tam bodo gra-dili tudi gledališče, kinematografe, uredili športna igrišča itd. Na griču Vodno, ki je zdaj popolnoma gol, bodo zgradili hotele, vile in počitni-ške domove, vmes pa nasadili drevje. Gradbena dela so zavzela že velik ob&eg. V dveh letih po osvoboditvi so v Skoplju zgradili več kakor ves čas stare Jugoslavije Veliki uspehi mariborske železni-ške delavnice. V prvem letožnjem polletju je delovni kolektiv zelo uspešno izpolnjeval svoje proizvodne naloge. Pri glavni reviziji lokomotiv so presegli plan za 24,3%; glavna po-pravljalnica lokomotiv je presegla polletni plan za 19,3%. Finančni plan so izpolnili skupno za 101,1%. Delav-nica v Mariboru ima največ uaarni-kov med vsemi drugimi železnižkimi delavnicami v državi. in sicer 274. Razen tega je bilo proglašenih 13 ra-cionalizatorjev in en novator. V hvarskcm okrajn bodo zgradili cesto, ki bo velikega gospodarskega pomena. V lokalno gospodarstvo bodo med petletko investirali 58,31 milijona din. Glavni izdatek je na-menjen za graditev ceste JeLsa— Sučur v dolžini nad 40 km. Stroški bodo znašali 32 milijonov din. Prevozni plan glavne direkcije za j eksploatacijo železnic v Zagrebu so avgusta izpolnili za 107%. Najboljše uspehe so dosegli pri prevoza izdel-kov kovinske industrije, pri prevozu žita, cementa in drv. V Mariborski tovarni kartolek in | pisarniških potrebščin bodo prihra-1 nili 100 tisoč dinarjev na leto po za- j slugi novatorja S. Cibica, ki je iz- ¦ delal nove vrste brusilni stroj. Pri ncvem stroju lahko dela pornožna j delavka, medtem ko je moral biti ! prej zaposlen kvalificiran delavec. Ncrmalnotirna proga Kreka— Tuzla končana do 17. t. m. Nazadnje ' so dogradili velik most čez Jalo. ; Progo so predvsem zgradili člani Ljudske fronte, ki se jih je udele- j ževalo dela po več tisoč na mesee. j Velika pogozdovalna dela v BiH. Letos bodo pogozdili dvanajstkrat večje površine goljav kakor lani. Po- j gozdovalna dela so se začela 15. t. m. ! in bodo pri ugodnem vremenu tra-jala do srede novembra. Najprej so začeli pogozdovati zemljišča na viš-jih legah, kjer prej zapade sneg. V Hercegovini je precej milejše pod-nebje, zato bodo pogozdovalna dela lahko trajala vso zimo. Največ po-vršin, ki jih bodo pogozdili v tej je-seni, odpade na kras in goljave (70%), predvsem v Hercegovini. Cla-ni LF so se zavezali, da bodo za je- senska pogozdovalna dela prispevali 30.000 prostovoljnih ur. Za delavstvo I. bcsansko hercego-vinskega kovinarskcga kombinata bodo zgradili 200 stanovanj. Do 29. novembra bodo zgradili tudi 4.5 km industrijske proge. S tem bo delovni kolektiv počastil ustanovni kongres KP BiH. Cesto bodo asfaltirali s prostovolj-nim delom v Sremski Mitrovici. Mestni prebivalci so se organiziirali v delovni brigadi. V 40 dneh bodo asfaltirali 6 km ceste, ki bo vezala Sremsko Mitrovico s cesto Beograd —Zagreb. Objava Za vse trgovske lokale Okrajnega ma-gazina, OZKZ in potrošniških zadrug se z 20. X. t. 1. uvede siedeč"delovni čas: dopoldne od 8.—12. ure. popoldne od 14.—17. ure. Za interno delo v navedenih lokalih je odrejen čas od 17. do 18. ure. Poverjeništvo za trg. in preskrbo OLO Piuj Ljudski pravnik Izmed problemov ki se pojavljajo najčešče, omenim še, da ni dovoljeno brez poprejšnje dovolilve stanovanjske-ga organa 1 stopnje vselitj se v stano-vanjske ali poslovne prostore, naj si bodo popolnorna prazni ali le nedovolj-no zasedeni. dalje oddati take prostore v najem, podnajem ali jih kakorkoli prepuščati drugemu, spremeniti stano-vanjske prostore v poslovne ali zmanj-šati možnost njih uporabe. Pač je dovo-ljeno odčati posamezne opremljene sobe v podnajem. a je o tem obvestiti v treh dneh stanovanjski organ 1. stopnje z na-vedbo podatkov o dosedanjem stano-| vanju podnajemnika. Pogoj za tak pod-najera je, da ima podnajemnik pravico za dodelitev stanovanjskega prostora. Omenit: želim, ca mora stanovanjski organ pri reševanju prošenj za dodeli-tev stanovanja upoštevatj predvsem ve-likost družine. starost njenih članov, spol, zdravstveno stanje posameznika, socialno stanje družine, značaj zaposlit-ve in kraj hranilca družine, odn. vzrok. zakaj je stanovanje v določenem kraju sploh potrebno. Stanovanjski organ sme nezadostno zasedena stanovanja uživalcem utesniti ter na ta način pridobijene prostore na-kazati drugemu. V nujni sili sn>e odre-diti skiipno uporabo kuhinje. Pri vsem tem je upoštevati obojestranske pogoje iz prejšnjega odstavka. Ako se problero ne da rešiti drugače, sme stanovanjski organ odrediti pnsil-no izselitev in nakazati na ta način iz-' praznieno stanovanje večji družini. J Enakj pogoji veljajo za poslovne pro-store. Prisiina izselitev je pa dopustna tudi v drugih primerih, zlasti takrat, kadar se stranka vs^li v stanovanjske ali poslov-ne prostore brez dovoljenja ali pri ose- j bah. ki so prostore dobile vsled svojega j vpliva in priljubljenosti pri akuDatorju in konrno pri družinah, katerih člani so j razglašeni za vojne zločince ali so po-! begnili v tujino Ra^en oseb, ki so se ! brez dovoljenja vselile, ne sme biti I nihče izseljen, ako mu ni istočasno na-! kazano druqo. ustrezno stanovanje, od-! nosno družinam vojnih zločincnv ali po-! beglih članov nainujneje potrebni stano-vaniski odn poslovni prostori. V kolikor bj komu bilo še kaj npvs-neaa v stanovanisk'h zadevah, naj se ; obrne na stanovaniske referente nri ! ljudskih odborih, odn. v Ptuju ali Or-! možu na stanovanjsko komisijo. Caf- Fizkultura Nogomet. V okrožnem prvenstvu je moštvo SD »Drave« oddgralo v zadnjem času tri pr-venstvene tekme. V slabi in nezanmnvi ign je premagalo mlado moštvo SD Pre-valje z rezultatom 5:1 (2:0). Igra doraa-čega raoštva je bila vseskozi raztrgana in brez vsakega sistema ter je prip.saci ie slabemu nasprotniku, da je zmaga-lo s tako visokim rezultatom. Na vročem terenu v Guštauju je mo-štvu SD »Drave« uspelo odigrati s SD »Fužinarjem« prvenstveno tekmo heod-ločeno 2:2. «Drava« je nastopila brez svojega vratarja Sireca, ki je suspen-diran, kar je brez dvoma znatno oslabi- 10 obrambo. Toda tudi neodločen rezul-tat v Guštanju še vedno pomeni us-peh. Ta tekma je bila ena najboljših, kar jih je odigralo naše moštvo v zadnjem času. Vse linije so bile povezane ter je vsak igralec dal vse iz sebe za dosego čim boljšega rezultata. Samo neverjetna smola našega napada je kriva, da re-zultat ni ugodnejši. V tretji tekmi je premagalo SD »Dra-va« moštvo SD »Pesnice« z rezultatom 9:2 (4:0). Tekma je bila zanimiva samo v drugem polčasu, ko so se gostje zbra- 11 in nudili domačim, ki so bili dobro razpoloženi za igro, precej močan odpor S temj uspehi je moštvu SD »Drave« uspelo iz štirih odigranih prvenstvenih tekem doseči sedem točk in ima vse izglede za dober plasman. Ptujski garnizon JA je povabil v go-ste moštvo maribor&kega garnizona. V lehnično in kombinatorično lepi in le-žerni ign so gostje zmagaJi s 3:0. Agilno nogometno moštvo SD »Milif-nika« je imelo v gosreh SD »Miličnika« iz Murske Sobote. Sobočani so se poka-zali boljše nogometaše ter so kljub po-iačeni nostfivi domačinov zmagali tesno z rezultatom 1:0. N?slednjo tekmo je odigralo SD »Mi-ličnik« proti rezervi SD »Drave«. Milič-niki se nis-o mogli zoperstaviti boljšemu nasprotniku in so podlegli s 15:1. Nogomet pa se ne igra samo v Ptu-ju, ampak se širi tudi v drua'h cpnt'ih ni^ega okraja. Nogometna sekcija TD »Ormož« je novabila na revanžno tekmo moštvo iz Marenberga. Domači so izne-nadili z dobro igro in zmagali visoko s 6:1 ter se s tem revanžirali za nedavni poraz v Marenbergia. V Majšperku ro odigrali medsebojno tekmo nogometaši »Vunateksa« in to-varne strojil. V precej ostri in enako-pravni igri je zmaoal »Vunateks«, ki ie ime! v naoadu boljše realizatorje z 2:0. TuU ptujski in ^ormoški pionirji so se pomerili ob pril.ki okrajnega festiva-la na zelenem polju Pri tem so ptujski pionirji pokazali mnogo več znanja ter zmagali s 5:0. FD Fiižiiiar (G'j5t5njj : Šb Orava Ptiij 2:2 (1:1) V ncdeljo, dne 10. oktobra se je od-igrala pivenstvena nogometna tskma v Gu=ianju med doraačim FD Fužinar-jem in moštvom iz Ptuja. Že v prvem deiu igre, v prvi minuti, so igralci SD 'Drave po lepi komblnaciji prišli v vodstvo, vendar mo3t.vo Fuži-narja ni prav nič popustilo in že v na-slednji minuti izenačilo. Tekma v nada-Ijevanju je bila vses.kozi enakovredna in ni mnogo manjkalo, da bi prišlo do presenečenja. Po igri in situacijah pred golom bi si SD Drava zaslužila zmago, vendar napadalna vrsta nj znala izkori-stiti. Igra se je prenašala iz polja na po-lje, toda moštvo SD Drave je z boljšim štartom in zlasti v igri z glavo pridobilo terensko premoč Kljub temu, da so na-padalni igralci SD Drave večkrat prodrli v nasprotnikov kazenski prostor, so bile vse njihove akcve zaradi raztrgane igre že v napiej obsojene na neus-peh. Tudi v drucjem delu igre so igralci SD Drave nadaljevali z močtvm pritiskom in ogro-žali nasprotnika. Tnra je postajala na to ostra in včasih dokaj surova. Tsko so dcmači igralci prišii po le-pi kombinaciii v vodstvo. Zadnjih 20 minut so se igralci SD Drave požrtvovalno borili in tako iz gneče pred vrati rezultat iz-enačili. Najboljši igralec SD Drave v obrambi je bil Gajzer Otmar. Gol je dal v prvi tninuti prvega polčasa Selinšek in v 41. minuti drugega polčasa Hansl. Sodil je Ambrož iz Maribora dokaj ne-sigurno. SD Drava je igrala v naslednji po-stavi: Podgorelec, Serdinšek, Saraec, Gajzer, Strehar, Valentin, Merc, Hansl, Selinšek, Repič in Širec. Nastop v Markovcih. V nedeljo, dne 17- t. m. je imelo te-lovadno društvo Markovci svoj letni te-lovadni nastop, ki je prikazal delo 'n uspehe tega na?eqa najagilnejšega po-deželskega telovadnega društva v pre-tekli sezoni Nastop ie bil plod neumnr-nega in vztrajnega dela, ki se je vršilo v telovadnici kljub temu, da je prav se-daj na deželi največ poljskega in druge-ga dela. Spored nastopa, ki je obsegal 14 tačk, je v enajstih točkah izvedlo domače društvo ter so samo v treh toč-kah nastopili gostje. Po otvoritvenem govoru predstavnika društva in Dozdrri-vu okr. fizk. odbora so izvedli Markov-čani simbolično prosto vajo »Zastava«, j ki jo je sestavil domačin tov. Strafela, efektno in dobro. Za tem so nastooili pionirji in pionirke iz Markovc i"n Ptu-ja z va!:imi s palicam' in obron. Vaie so izvajali dobro in skladno. Clani in rlanice i7 Markovc so pokazali v petih točkah folklorne skupine in plese s petjem. Od teh vaj, ki i^h je sestavMa in uvežbal^ tov. S'rafelova. so najbolj imaMle »PIps« in »Va'oviV Mladinke iz Središra so len^ izvedle miadinske oro-ste vaie v devetoricah. m'.adinke iz Ptn-ia Da simbolično vaio »Ovdje je mla-r'ost«. Vrsta iz Središča je nastopila na koniu, kfer sta se posebno izkazali dve rlanici z letvimi premeti in plavalnimi skoki. Orodna vrsta Markovčanov je na-stooila na bradlji in drogu, kjer so po-k?7ali, da bodo z marljivo vadbo do-seoii še dobre uspehe v orodni telo-vadbi. Priporočali bi jim samo, da za-čnejo z vadbo lažrih prvin in postopo-ma preidejo k težjim V štafetnem teku s»a se pomerili'vrsti TD Markovcev in TD Phiia. Premočno so zmaaali Markov-čani. Za znkliuček so izvedli člani in ri^nice '7 M-irkovcev. Majšperka in iz Ptuia flansVe vaie »Bratstvo-edinstvo«, n^kar ie bil snorftd zakljurert s hirano. Na«to*vi ^e prisos+vovalo okoli 500 gle-dalcev, ki so z odobiavanjem po posa-m°Tnih to^Vah ookazali, da ie b\\ st>ored HHf kvalHetno na zadovoliivi višini. TpinvaHnAmu d^ušfvu v Markovcih že-lirno, Ha b; tii^i vnaf)rej delalo z ena-Hm p'»n^Tn in veseljem na fizkultur-nem polju. Lahka atletika. Okrajni sindikalni svet je izvedel v Ptuju tekms v mnogoboiu med vrstami posam^nih podružnic. Udeležba na mno-goboju ni bila zadovoljiva, kar je vse-kakor treba grajati. Med raoškimi vrsta-m: je že drugič zmagala vrsta iz Str-nišča ter si ponovno priborila prehodno zastavico. Tudi med mladinci je zma-galo Strnišče. Tekmovanja se je tudi z usp.ihom udeležila ženska vrsta sindi-kalne podružnice šivilj. Lahkoatteti SD Miličnika so izvedli medakrajno lahkoatlet&ko tekmovanje, na katerem je bilo doseženih več do-brih rezultatov. Omenimo naj rezultat Strmšeka (Maribor), kj je pretekel 100 metrov v času 12 sekund. Kolesarstvo. SD »Miličnik« je izvedlo ob zadovolji- ^Vi udeležbi kolesarsko dirko na 50 km. Tekmovali so tudi tekmovalci iz Mari- bora. Kljub težki progi so bili doseženi t