PRIMORSKI DNEVNIK j« začel izhajati v Tratti 13. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakril nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 6. do 17. •eptembra 1944 se je tiskal v tlakami «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tlakami «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izlla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi O 2' m 2 L. 2> 7: 2 GD Ul i." Z'Ž,rr8a,uvrovir,i Cena 500 lir - Leto XL. št. 70 (11.793) Trst petek, 23. marca 1984 BOJAN BREZIGAR ..RIM — »Seveda, vlada bo predložila svoj zakonski osnutek za zaščito slovenske manjšine v Italiji.« nam je včeraj potrdil minister za dežele Pierluigi Romita, ki je dejal, da je že pred časom napovedal predložitev tega osnutka in da namera- Minister Romita va svojo obljubo izpolniti. »Potrebno pa bo še nekaj časa,« poudarja Romita. »Najprej moram govoriti s, predsednikom vlade Craxijem, nato pa bom začel s posvetovanji ; od Cas-sandrove komisije je minilo že precej časa in treba je preveriti, če se je stanje kaj spremenilo. Slišal sem, da je prišlo do sprememb v nekaterih občinah videmske pokrajine. Treba je torej preveriti stanje. Tu ne gre za ustanavljanje kake nove komisije, tu bo treba predvsem slišati mnenje raznih organizacij in ustanov, ki so me prosile, da jih sprejmem.« Ali so med temi tudi manjšinske organizacije? »Seveda, gre predvsem za manjšino. Manjšino je treba zaščititi in je torej povsem naravno, da slišimo njeno mnenje in njene želje.« Pogovor s tržaškim avtoprevoznikom NA 4. STRANI Kdaj pa naj bi do teh srečanj prišlo? »Čimprej. Vendar moram najprej govoriti s predsednikom vlade,« poudarja Romita. In kako bo z vsebino zakona? »Trenutno je še prezgodaj govoriti o vsebini. Seveda bo treba nekatera vprašanja rešiti.« Je med temi tudi vprašanje Slovencev v videmski pokrajini? »Med Slovenci na Tržaškem in Goriškem in Slovenci v videmski pokrajini obstajajo objektivne razlike, zato ni mogoče enostavno prenesti določil za tržaško in goriško pokrajino tudi na videmsko. Treba je torej upoštevati te razlike. Nobenega dvoma ni, da so Slovenci v videmski pokrajini manjšina in jo je torej treba zaščititi. Treba pa je odločati ali naj, na primer, uvedemo v občinske svete slovenski književni jezik ali naj omogočimo domače narečje. Isto velja za , šolo. Jaz se zaenkrat o tem ne izražam, poudarjam pa, da problem obstaja in ga moramo rešiti.« Pa je ta problem rešljiv? »Seveda, vsak problem je rešljiv. Mislim, da bo po posvetovanjih slika jasnejša in bo tudi lažje poiskati rešitev.« Goriški občinski svet za zaščito naše manjšine GORICA — Goriški občinski svet izraža željo, da bi parlament v Rimu odobril pravični in sodobni zakon za zaščito slovenske manjšine v Italiji. Za tak sklep so včeraj ponoči, ob koncu dolge proračunske razprave, glasovali člani občinskega sveta v Gorici z izjemo treh misovcev, ki so skušali napraviti precej obstrukcije. Za resolucijo, ki je sicer del širše zasnovane resolucije, v kateri je govor tudi o nujnosti vladnih ukrepov za gospodarski razvoj obmejnih krajev na vzhodni meji italijanske republike, so glasovali tako člani petstrankarske koalicije, kot tudi KPI in PII, ki sta v opoziciji. NA 8. STRANI Umrl je pesnik Mile Klopčič LJUBLJANA — Umrl je eden največjih slovenskih socialnih lirikov Mile Klopčič (rojen 16. 11. 1905). Poet »Plamtečih okov« in »Preprostih pesmi« je bil celo življenje o-sebnost, brez katere si borbe za nov družbeni red ne moremo zamisliti. Klopčič, ki je zavoljo revolucionarnega delovanja vrsto let prebil po zaporih, je v partizanih napisal znano enodejanko »Mati«, bil pomemben časnikar in urednik, ravnatelj Drame SNG in kasneje, do upokojitve, znanstveni svetnik Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Njegovo prevajalsko delo je izjemno pomembno, posebej prepesnitev Puškina, Lermontova, Krilova in Bloka. Zanj je dobil Prešernovo nagrado. Za zasluge na kulturnem področju pa je leta 1970 prejel tudi nagrado AVNOJ. Najprej bo treba preveriti stanje v videmski pokrajini Minister Romita napoveduje daljši rok za predložitev vladnega zaščitnega zakona »Treba je upoštevati razlike med Slovenci na Tržaškem in na Goriškem ter onimi v videmski pokrajini,« trdi minister za dežele Dan Furlanije-Julijske krajine Pogovori o sodelovanju med F-JK LJUBLJANA — Včeraj je bil na sejmu Alpe - Adria dan avtonomne hežele Furlanije - Julijske krajine. *Ojub vse pogostejšim stikom med Predstavniki dežele oziroma republi-ke’ je bil včerajšnji program izred-Pester, - s številnimi pogovori vo-uumh predstavnikov in gospodarstvenikov. Uradni pogovori na Go-sPodarski zbornici Slovenije so se nadaljevali tudi v neformalni obliki nb skupnem ogledu sejma Alpe -Adria, zlasti tistega dela, kjer se Predstavlja Furlanija - Julijska kra-hna in na kosilu. .. Ltelegacija Furlanije - Julijske kra-hne se je pogovarjala s predsednikom slovenske gospodarske zbor-jnce Markom Bulcem in predsednikom slovenskega komiteja za mednarodno sodelovanje Jernejem Janom. »Premalo so zgolj uradni pogovori, nase sodelovanje mora biti mnogo S|rše zlasti v okviru človeških od-nosov,« je med drugim dejal Renato in Slovenijo Berteli, odbornik za kooperacijo in trgovino deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine in nadaljeval: »Sedanjost in bližnja bodočnost bosta pokazali, da so naši odnosi do bri in da jih je treba še krepiti. V tem težkem gospodarskem trenutku razumemo omejitvene ukrepe jugoslovanske vlade, vendar bomo skušali tudi mi narediti vse, da bi jih čimprej odpravili.« Marko Bulc pa je povedal, da so v Sloveniji resnično ponosni na vse, kar delajo skupaj s Furlanijo - Julijsko krajino v interesu Italije in Jugoslavije. »To pa je tudi vzor medsebojnih odnosov dveh narodov za ves sodobni svet. »Uspehi pri sodelovanju nas vedno bolj ohrabrujejo in spodbujajo,« je dejal Bulc. »Naši dobri stiki temeljijo na ljudeh in so tako globoki, da nas pri tem ne morejo omejevati nobene restrikcije.« B. L. Britanski »jumbo« preusmerili iz Hongkonga proti Tajvanu TAJPEH — Takoj po vzletu iz Hong- Masti aretirale. Ne letalo, ne potni- konga je včeraj neki kitajski pot- ki in tudi ne -posadka, niso pri tem nik preusmeril letalo britanske druž- utrpeli nobene škode, be British Airways proti Tajpehu, * Ugrabljeni jumbo je priletel v Hong-kjer pa so ga tamkajšnje letališke o- kong iz Londona, od koder vzdržuje enkrat tedensko zvezo preko Rima, Bahreina in Hongkonga do Pekinga. Včeraj je bilo v letalu čez 300 potnikov, med katerimi je bilo tudi 51 I-talijanov. Med temi je bila tudi e-najstčlanska delegacija italijanskega odbora UNICEF, ki je letela na Kitajsko na dvotedenski uradni obisk, med katerim bi se morala srečati s predstavniki ministrstev za gospodarske stike s tujino, za zdravstvo in vzgojo. Vse kaže, da je želel ugrabitelj dobiti na Tajvanu politično zatočišče. Oblasti tega otoka zelo rade podelijo politično zatočišče vsakemu Kitajcu, ki pribegne tja iz celinske Kitajske, vendar pa se stvari nekoliko zapletejo, če taka prošnja za politični azil sledi ugrabitvi letala, kar je tudi za tajvanske oblasti teroristično dejanje. Vsekakor je velikanski boeing 747 kmalu vzletel s tajpeškega letališča z vsemi potniki, ki pa bodo morali prenočiti v Hongkongu, v Peking pa bodo nadaljevali pot danes. Danes v senatu glasovanje o draginjski dokladi RIM — Včeraj so zabeležili ponoven zastoj v postopku za odobritev zakonskega odloka o draginjski do-k'adi, ki ga niso uspeli odobriti 22. marca, kot je vla-j*a napovedala, ker ga bodo najbrž odobrili danes, če-Prav ni rečeno, da ne pride do ponovnega odlaganja. I bi se namreč tudi danes lahko sklicevala na praktik in vso razpravo zavlekla. , v začetku včerajšnje seje so komunisti najprej zah-vali, kot predvideva pravilnik, preverjanje zapisni-av zadnje seje, nakar so o odobritvi pravilnika gla-vali. Tako so vsi senatorji imeli možnost, da nekaj . tout spregovorijo. Zatem je komunistični senator Li-P^rtini zahteval razpravo o nekem drugem vprašajiju, _. Pa je bil gospodarskega značaja in torej v zvezi z °cuokom o draginjski dokladi. n .^°P°ldne so zasedanje prekinili, da bi omogočili sektorjem udeležbo pri pogrebu senatorja Valonija. Za-o to je predsednik Cossiga spet prekinil sejo, ker je Racija zahtevala razpravo o nekaterih zakonih, ki so povezani z odlokom o premični lestvici. Predstavniki večine so zagnali vik in krik ter zahtevali naj Cossiga takoj reši vprašanje in zavrne zahteve KPI. Politični opazovalci v Rimu ugotavljajo, da je tudi KD dala svoj prispevek k zavlačevanju glasovanja o odloku. KD se menda boji, da bi hitra odobritev zakonskega odloka o draginjski dokladi utrdila oblast socialista Craxija. V tem smislu gre tudi razumeti izjave nekaterih demokristjanskih predstavnikov. Minister Granelli je na primer dejal, da bo v zbornici treba iti na pogajanja, ne pa se spuščati v brezkompromisno konfrontacijo z opozicijo. Bisaglia s svoje strani pa pripisuje zakonskemu odloku o draginjski dokladi izreden pomen ter poudarja, da je treba pogajanja med družbenimi silami prepustiti pač njim samim. Opaziti je torej nekatere razlike v stališčih predstavnikov večine, in ni izključeno, da se bodo te razlike še stopnjevale po sobotni sindikalni manifestaciji, ali pa med razpravo v poslanski zbornici. R. G. V zahodnem Bejrutu odpravili z levico BEJRUT — V zahodnem Bejrutu je včeraj zavladal mir po srditih spopadih, ki so trajali vso noč in v katerih so enote šiitov, druzov in sunitskih fundamentalistov izgnale in onesposobile pripadnike oboroženega gibanja levo usmerjenih sunitov »Mu-rabitun«. Naserjanski murabitunovci niso nikoli skrivali svojih simpatij do naj bolj radikalnih arabskih držav in Palestincev. Z zmago šiitov in druzov v zahodnem Bejrutu so upali, da bodo tudi sami kaj vnovčili, a so se kot kaže ušteli. Šiiti in druži so stopili v akcijo, ko so ugotovili, da so med murabitunovci tudi palestinski borci. Vesti o obračunu spopadov so precej protislovne, mrtvih je več kot sto, druži in šiiti pa so, kot kaže, o-nesposobili in zasedli tudi sedeže drugih levičarskih skupin. V KOŠARKARSKI A-l LIGI Bic prekinil serijo zmag Sinoči so v italijanski košarkarski A-l ligi odigrali 26. kolo. Tržaški Bic je doma z 61:70 izgubil z Indesitom iz Caserte, ki ga trenira Jugoslovan Bogdan Tanjevič. S tem porazom so Tržačani prekinili serijo štirih zmag in zamudili ugodno priložnost, da bi si že predčasno zagotovili obstanek v ligi, saj sta njihova neposredna nasprotnika — Simmenthal in Latini — prav tako premagana zapustila igrišče, medtem ko je Scavolini v gosteh odpravil Honkyja. Goriški San Benedetto pa je odpravil šibko Bimovo iz Brescie (85:80), s katero sedaj deli zadnje mestoj|V A-2 ligi je videmski Gedeco doma s 105:106 klonil Mangiaebeviju. NA 10. STRANI Milka Planine o uresničevanju programa stabilizacije BEOGRAD — »Pri izvajanju stabilizacijskega programa smo že dosegli nekatere začetne rezultate, vendar ob*visoki ceni, ki se posebej izraža visoki stopnji inflacije v prejšnjem letu in zlasti glede padca standarda, predvsem delovnih ljudi, zaposlenih v družbenem sektorju. O-cena vseh nas, ki zdaj bolj neposredno delamo pri nadaljnjem izvajanju stabilizacijskega programa, je da je letošnje leto z vsem kar moramo narediti, kritično in odločilno za ključne poteze v tej smeri, ki jo je stabilizacijski program označil kot u-stvarjanje pogojev, da gospodarstvo in naša ekonomija deluje v ekonomistih pogojih. Resolucija za leto 1984 izhaja iz tega. Tisto, kar je dodatno zaostrilo naše obveznosti iz re-, solucije so obveznosti do Mednarodnega denarnega sklada, je včeraj poudarila predsednica ZIS Milka Planinc na sestanku najvišjih predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, federacije, republik in pokrajin. Do zdaj je bilo uresničevanje stabilizacijskega programa premalo povezano, premalo usklajeno, veliko izgubljamo, veliko še razpravljamo o oblikah v vodstvih, ni pa tiste prave akcije, ki ima jasno označen začetek, ki jo temeljito spremljajo pri izvajanju in pripeljemo do konca. Veliko je razprav na primer na ravni federacije in nič drugačnega ni na ravni republik in pokrajin, ki potekajo na podlagi tistega, kar je bilo narejenega ali kar je treba delati na horizontalni ravni v federaciji, v občini. Toda tisto, kar je nujno, da bi uspeli, je povezana akcija tudi na vertikalni ravni — od baze, od TOZD prek delegatskega sistema v občini, v republiki, v pokrajinah, do federacije. Lansko leto smo nekako pretolkli, zvlekli smo se skozi šivankdno uho brez večjih negativnih posledic, ob nekaj rezultatih. Če bi se s popuščanjem in opuščanjem posla končalo tudi letošnje leto, mislim, da se na žalost ne bi moglo zgoditi tisto, kar se je zgodilo po letu 1983 —- da lahko gremo naprej. To bi za vrlo našo aktivnost pri odpravljanju materialnih neskladij vseh vrst, še bolj in močneje, bi bilo ogroženo delovanje sistema, za kakršnega se je Jugoslavija dogovorila, je poudarila predsednica ZIS Milka Planinc, (dd) V Rimu se bo zbralo 700.000 delavcev Tajnik CGIL Luciano Lama o sobotnem sindikalnem shodu RIM — Velika mirna demokratična manifestacija delavcev, upokojencev in brezposelnih, ne proti demokratičnim inštitucijam ali drugim sindikalnim organizacijam, ampak z namenom, da demokratično vpliva na izbire parlamenta, ki pač ne more mimo želja ljudstva: tako je tajnik CGIL Luciano Lama označil manifestacijo, ki jo je CGIL napovedala za jutri v znak protesta proti vladnemu odloku o draginjski dokladi. Kako mogočen bo ta protest priča že nekaj številk: napovedali so že 35 posebnih vlakov, 4.000 avtobusov in nekaj trajektnih ladij: vsega se bo v Rimu zbralo najmanj pol milijona ljudi, govorijo pa že celo o 700 tisoč udeležencih. Sindikat že dolga leta ni zbral na kaki manifestaciji tolikšne množice. Lama, ki je glavni pobudnik te manifestacije, pa je bil po drugi strani tudi previden: dejal je sicer, da je vladni odlok zgrešen, vendar je pokazal veliko zaskrbljenost za sindikalno gibanje in je torej poudaril, da se mora po 24. marcu nadaljevati soočanje med sindikatom in levičarskimi političnimi silami z namenom, da pride do sporazuma o draginjski dokladi. Na vprašanje, ali misli na možnost splošne stavke, če vlada ne spremeni svojega odloka je Lama dejal, da bi bila v tem trenutku splošna stavka neprimerno sredstvo boja. Lama je še poudaril, da je prva na- loga sindikata ohranjevanje tesnih stikov z delavskim razredom in je mogoče le v tem okviru govoriti o enotnosti sindikalnega gibanja, ki je brez podpore delavstva povsem neučinkovito. (BBR) Slovenska vlada za uresničevanje mednarodnih obveznosti LJUBLJANA — Izvršni svet skupščine SR Slovenije je na včerajšnji seji sprejel program nalog, ukrepov in priporočil za uresničevanje obveznosti, ki izhajajo iz dokumentov VII. konference šefov držav ali vlad neuvrščenih držav v New Delhiju, VI. zasedanja konference Združenih narodov za trgovino in razvoj. V prizadevanjih za izvajanje sklepov madridskega sestanka konference v varnosti in sodelovanju v Evropi bi po mnenju slovenskega izvršnega sveta morala Slovenija še naprej v vsakdanjih odnosih z svojimi sosedi in drugimi evropskimi državami z nadaljevanjem dosedanjega trenda dobrososedskega sodelovanja sprotno uresničevati postulate helsinške listine. Pri tem naj se še intenzivneje vključuje tudi v regionalno multilateralno sodelovanje na območju Alpe-Adria in z obmejnimi pokrajinami sosednjih držav. IS se je zavzel tudi za nadaljnjo krepitev politike odprte meje ter neovirane stike med ljudmi, ki so pomembne prvine dobrososedskih odnosov in celotnega sodelovanja Jugoslavije s svetom, (dd) Bonn je napravil križ nad Thatcherjevo in čaka na zamenjavo v britanski vladi BONN — Po neuspehu vrhunskega sestanka EGS v Bruslju sega razpoloženje v zahodno-nemški politični javnosti od črnoglede vdanosti do ugotovitve, da v Bruslju še niso razbili vsega porcelana. Toda v njem so nastale nove velike razpoke. Zahodnonemški zunanji minister Genscher je dejal, da je bistvo vprašanja v tem, ali je za nekoga evropska skupnost življenjska opredelitev ali samo priložnost, da iz EGS čim več iztisne. Marsikomu še vedno ne gre v glavo, da je zaradi 300 do 500 milijonov mark na leto razlike med zahtevami britanske premierke Thatcherjeve in preostalo osmerico — irski premier Fitzgerald je že prej zapustil srečanje — propadel vrh. še zlasti ker bi zadovoljitev zahtevi irskega premiera po subvencioniranju nadaljnjih treh milijonov ton mleka veljalo skupnost še več. Kljub globokemu razočaranju, ki je obšlo bonske vladne kroge in širšo javnost, ponavlja kancler Kohl, da zvezna vlada ne bo vrgla puške v koruzo, ampak da bo v soglasju s francoskim predsednikom, ki je do konca junija predsednik evropskega sveta, storila vse, da bi pred junijskim vrhom vendarle prišlo do sporazuma med članicami EGS. Kancler Kohl poudarja, da je bilo po zaslugi kmetijskih ministrov, ki so zasedali pred bruseljskih vrhom, doseženo soglasje o večini vprašanj, ki zadevajo kmetijsko politiko EGS. Ko bi bilo mogoče v Bruslju »zavezati kmetijski paket«, ne bi sicer dosegli še znižanja kmetijskih izdatkov, pač pa bi ustavili nadaljnje zviševanje teh izdatkov. Slišati je mnenje, da se francoski predsednik Mitterrand pogosto poigrava z mislijo, da bi zrinil Britanijo iz deseterice. Toda kancler Kohl je dovolj pameten, da se ne spušča v takšne igre. Že zato ne, ker je Britanija ena izmed vojaških sil v ZRN in potemtakem tudi v Zahodnem Berlinu. Vzdržati mora sedanje obdobje vladavine Margaret Thatcherjeve, ker je prepričan, da bo z njenim naslednikom laže govoril. Pač pa je očitna povezava med ZRN in Francijo, ki je prišla do veljave pred bruseljskim vrhom. Kohl priznava, da je Mitterrand opravil dobro delo pred Brusljem, ko je po vrsti obiskal prestolnice drugih članic in se z njimi dogovarjal, da bi vrh v Bruslju vendarle uspel. Po neuspehu v Bruslju se je zdaj v Bonnu in Parizu — in še po nekaterih drugih glavnih mestih — okrepilo prepričanje, da je mogoče dajati in u-resničevati nove evropske pobude samo v ožjem krogu držav članic EGS in ne v širšem krogu Iz tega prepričanja polagoma raste teorija o dveh hitrostih. Kdor bi hotel hitreje napredovati v okviru EGS, naj se povezuje s »somišljeniki«, to je z državami EGS, ki so se pripravljene razvijati hitreje, kot to dovoljuje celotni dokaj nerodni in zaviralni sistem EGS pri iskanju soglasja v ministrskih svetih in na vrhunskih srečanjih voditeljev vlad in držav EGS. BOŽIDAR PAHOR Tajnik KPI Enrico Berlinguer gost gospodarske skupnosti Mitterrand odpotoval v ZDA kot glasnik EGS in Francije BRUSELJ — Kriza evropske gospodarske skupnosti po propadu bruseljskega srečanja na vrhu je bila osrednja tema pogovorov med predsednikom izvršne komisije Gastonom Thornom in sekretarjem KPI Enri-com Berlinguerjem, ki je trenutno v Belgiji. Sprejem pri Thornu ni bil uradnega značaja, vendar je prvič, da je sekretar kake zahodnoevropske komunistične partije gost evropske vlade. Zjutraj se je Berlinguer sestal s podpredsednikom komisije Lorenzem Natalijem in s komisarjem Antoniom Giolittijem, s katerima je govoril o perečih problemih EGS, še zlasti na gospodarskem področju. Giolitti je Pri tem izrazil priznanje italijanski vladi za njena prizadevanja v boju proti inflaciji. Berlinguer bo ostal v Belgiji še danes, moral pa bi se sestati tudi s predstavniki slovenskih izseljencev v Belgiji. PARIZ — Kljub neuspehu evropske konference v Bruslju, ki ji je predsedoval, je Francois Mitterrand odletel na uradni obisk v ZDA kot nekakšni sedanji prvi nosilec evropske ideje in kot predsednik republike vseh Francozov, ne glede na to, da je socialist. Oboje je poizkusil Mitterrand sporofiti tudi v televizijskem razgovoru, ki ga je posnel še tik pred odhodom v Ameriko, kot tudi v intervjuju za revijo »Pariš Matsch«, obenem pa je za 4. april, to je takoj po svoji vrnitvi iz ZDA že napovedal svojo široko tiskovno konferenco v Elizejski palači, - prvo te vrste po letu 1982. Mitterrand je na televiziji odkrito izpovedal svoje razočaranje zaradi neuspeha pogajanja v Bruslju, vendar je ravnal dokaj taktično in je Britanijo označil kot starega prijatelja Francije, ki pa ni navajen živeti v Evropi, čeravno je jasno, da ni mogoče biti hkrati zunaj in znotraj. Kakorkoli že, Mitterrand je zaradi zvestobe evropski zamisli raje znova opozoril na prvotne vire evropskega povezovanja na temelju rimskih sporazumov. Sedanji evropski neuspeh v Bruslju je seveda močno zaznamoval tudi priprave na bližnje evropske volitve v Franciji. Pri tem je zanimivo, da so Mitterranda poleg lastne socialistične stranke vidno podprli zmerni sindikalisti na čelu z Andreom Ber-geronom, da je njegova prizadevanja in trdno stališče proti Thatcherjevi pohvalil tudi predsednik golistične stranke, da pa je Giscard D’Estaing imel za Mitterranda samo grajo, češ da to ni neuspeh Evrope, marveč zgolj neuspeh Mitterranda. KPF vse skupaj spremlja bolj od daleč, ker trdi, da gre itak za Evropo velikega kapitala in za birokratsko tehnokracijo v Bruslju- Špiljak pojde v ČSSR BEOGRAD —■ Predsednik predsed stva Jugoslavije Mika Špiljak bo od 26. do 29. marca na obisku v češkoslovaški socialistični republiki in se bo s predsednikom te države Gustavom Husakom pogovarjal o aktualnih dvostranskih in mednarodnih vprašanjih, posebej o krepitvi miru varnosti in sodelovanja v Evropi in v svetu. Predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve Željko Jeglič je to sporočil na včerajšnji tiskovni konferenci v Beogradu. V zvezi z bližnjim sestankom sredozemskih neuvrščenih držav je izrazil pričakovanje, da bo to srečanje prispevalo k pospešitvi dejavnosti za krepitev miru, sodelovanja in varnosti v Sredozemlju. Trčenje letalonosilke ZDA s sovjetsko podmornico WASHINGTON — Predsinočnjim je v Japonskem morju trčila v ameriško letalonosilko »Kitty Hawk« neka sovjetska podmornica, ki je od blizu sledila združenim ameriško - južnokorejskim pomorskim vajam. Kljub silovitemu naletu, ni bilo kot kaže hujših posledic, na ameriški letalonosilki ni bil nihče ranjen, bržkone pa niti na sovjetski podmornici, saj je ta nemoteno nadaljevala plovbo. Pentagon je včeraj za nesrečo obtožil sovjetsko stran, a v precej umirjenih tonih, kot da bi bilo vse nekaj povsem normalnega. Med pomorskimi manevri je namreč povsem običajna prisotnost vsiljivcev, ki se v bistvu učijo in preverjajo bojne sposobnosti »sovražnika«. Tokrat pa je kot kaže vsa zadeva nekoliko zapletena. Sovjetska podmornica je namreč trčila prav v trenutku, ko je prihajala na površje. Namenoma bržkone ni hotela okusiti jeklenskih struktur 80.000-tonske plavajoče pošasti. Dve sta torej možnosti, ali je to ponoven dokaz nezanesljivosti sovjetskega vojaškega stroja, ali pa je ameriška leta’nosilka namenoma skušala pregaziti vsiljivca, ko je ta prihajal na površje. DP pred zahtevnimi nalogami TRST — Proletarska demokracija, stranka, ki ima po lanskih volitvah sedem poslancev in enega senatorja (njen tajnik Capanna je tudi evropski poslanec), je v teh dneh sprožila večjo akcijo za sensibilizacijo javnega mnenja o vprašanju miru in razorožitve, stanovanjske politike in davkov. To akcijo poosebljajo trije zakonski osnutki, ki jih bodo predlagali sami dr žavljand v obliki ljudske peticije, kot to predvideva ustava. Peticijo mora podpisati najmanj petdeset tisoč državljanov, DP pa računa na podporo približno enega milijona ljudi. Politično pobudo so na včerajšnji tiskovni konferenci predstavili član strankinega vsedržavnega vodstva Boscarelli, predstavnik tržaške federacije Hocchi in deželni svetovalec Cavallo. Podpi se bodo v Trstu in drugod po deželi začeli zbirati že od jutri. S prvo ljudsko peticijo hoče DP, ki ima na deželni ravni tudi uradni slovenski naziv, opozoriti javno mnenje na problematiko miru in razorožitve tudi spričo namestitve jedrskih raket na Siciliji. Obenem pa stranka zahteva, da se o nameščanju raket formalno izreče ljudstvo s pomočjo referenduma, ki pa ga ustava ne predvideva, saj gre za zunanjepolitično vprašanje. DP se bo zato zavzemala za reformo oziroma za odpravo tega ustavnega člena: Druga peticija zadeva stanovanjsko politiko in zlasti pravico slehernega državljana, da pride do stanovanja. DP je mnenja, da je danes v Italiji dovolj stanovanj, vse preveč pa je špekulacij in enostranskih razlag zakona o pravičnih najemninah. S to peticijo hoče zato stranka pozvati Parlament, naj prepreči nadaljnje špekulativne manevre okrog tega vprašanja in naj po vsej državi sproži akcijo za resanaci jo starih zgradb, ki so obsojene na propad. Tretja peticija pa se uokvirja v dolgoletni boj proti davčnim utajam in za pravičnejšo davčno politiko, ki po mnenju DP privilegira neodvisne delavce v veliko škodo odvisnih. Proletarska Demokracija namerava zbrati v naši deželi približno petnajst tisoč podpisov. S.T. Fantje izpod Grmade iz Devina Ocena drugega koncerta revije »Primorska poje 84« Solidna in dokaj izenačena raven nastopajočih na tržiškem koncertu Druga revija »Primorska poje« je bila 17. t.m. v Tržiču. Nastopilo je 10 pevskih zborov: oktet »Nediža« iz Kreda, moški zbor »Kras« iz Opatje-ga sela, moški zbor »Razpotja« s Cola, ženski zbor »Kolektor« iz Idrije, moški zbor »Jezero« iz Doberdoba, mešani Društva računovodskih in finančnih delavcev iz Nove Gorice, moški »Fantje izpod Grmade« iz Devina, mešani zbor Rupa - Peč, mešani »Primorje« iz Ajdovščine in moški »Franc Zgonik« iz Branika. Za to revijo lahko rečemo, da je bila na solidni ravni amaterskega petja in razen moškega zbora s Cola pod vodstvom Ivana Trošta, ki je presenetil po svoji glasovni kvaliteti kakor po do sedaj še ne tako prepričljivem interpretiranju, so si o stali zbori bili bolj ali manj precej blizu. Prvi je nastopil OKTET IZ KREDA, za katerega je bila Jenkova Vabilo še pretrd oreh z vidika preskromne glasovne izurjenosti v smislu sapne podpore, enotnosti izgo varvaje, intonacije in njene vzdržljivosti, vse te zahteve pa terja zlasti omenjena pesem. Nekoliko boljše sta izzveneli ostali dve pesmi, ki sta v zahtevah bolj skromni. Za petje v oktetu je potrebna precejšnja natančnost, ki si je bodo pevci morali pridobiti vsekakor več. Priznanje pa gre za dobro voljo in trud. ZBOR IZ OPATJEGA SELA je z mladimi pevci pridobil na glasovni svežini in z delom na boljši zlitosti, disciplini in enotnosti v delovanju, pa tudi interpretacije so zapustile vtis doživete občutenosti. Od lanskega leta viden napredek. ZBOR S COLA je soraz memo najbolj napredoval: bolj je zlit v skupinah kakor v celoti; petje je plemenitejše in v interpretiranju dokaj nazorno in vtisno. Ženski zbor »KOLEKTOR« IZ IDRIJE bi se pravzaprav moral imenovati dekliški zbor, saj ga sestavljajo izredno mladi glasovi, ki niso niti še povsem razviti, a po naravi lepi, le da jim manjka popolnejše izurjenosti; glasovni izobrazbi bo treba posvetiti več prizadevanja in dela, da se bodo lahko ob boljši glasovni utrjenosti pevke z dirigentko vred bolj sproščeno predale oblikovanju, ki že nakazuje re sen pristop. Več pevske uglajenosti potrebujje tudi zbor »JEZERO« IZ DOBERDOBA, ki pa je na tem nastopu pokazal nekoliko boljšo izurjenost ter učinkovitejše predvajanje, vendar več glasov v f-ff slabi homogenost in ruši izravnanost celote, ki je v nižjih dinamičnih stopnjah solidna. Zelo dober je bil solo. MEŠANI ZBOR IZ NOVE GORICE ima v ženskem delu glasovno šibak volumen nasproti moškemu, posebno soprani, ki v višinah »stiskajo«. Sicer se je pevovodja tega zavedel in ni tvegal večje dinamike. Pač pa je zbor dosegel v p mf boljše zlitje in na določenih mestih tudi vtisen izraz. Svetovali bi več sistematično zastavljenega oblikovanja glasov. »FANTJE IZPOD GRMADE« so bili očitno solidno pripravljeni, precej čisti in ubrani. Zbor bi lahko dosegel večji volumen, če bi se pevci pri dihanju bolj opirali na prepono. S tem in seveda tudi z ustreznim odpiranjem ust, na kar nekateri pevci zlasti na mestih radi pozabljajo, bi si pridobili večji dina mični razpon in možnost še bolj plastičnega interpretiranja. Solist je srni selno predvajal svoj del. Opozoril bi še na nepotrebne pavzne efekte in na še ne dovolj izčiščen najtežji delček Maškove Mlatiči, ki se ga upravičeno vsi pevci in pevovodje bojijo in ni treba s prstom kazati naj. Ma loštevilen MEŠANI ZBOR RUPA -PEČ je bil skrbno pripravljen. Dobro izbran spored ni bil za pevce prezahteven, ker so ga obvladali, vendar je bil volumen za Bruckner-jevo Locus iste preskromen, da bi nazorneje odrazila značilno avtorjevo vznesenost. Boljša v izraznem pogledu je bila na nekaterih mestih srni selno iztanjšana Ravnikova Poljska pesem, kakor tudi neposredno učinkujoča Kernjakova Žarni maj. V celoti vzeto, se v zboru odraža živo ustvarjalno hotenje Zdravka Klanjščka. Svetujemo pa, naj bi dajanje in tonacije izurili na pevskih vajah in ga na odru skrajšali na minimum. Pri Marinki Šuštarjevi, ki vodi MEŠANI ZBOR »PRIMORJE« iz Ajdovščine, smo bili navajeni solidnega dela in priprav, čemur niti tokrat ne moremo oporekati. Če pa zbor še ne zveni dovolj homogeno v prvih a veh pesmih, mislim, da je razlog v prilivu mladih, še ne dovolj glasovno pripravljenih pevcev. Najbolj o-pazno je to pri sopranih, ki jih bo treba uvesti v pravilno dihanje. J,bor pa je zazvenel in prepričljivo interpretiral Trobentice A. Vodopivca; s to, sicer od ostalih manj zahtevno pesmijo je pokazal zdravo osnovo, k( mu, ob nadaljnjem sistematičnem delu, jamči uspešen razvoj. ZBOR »FRANC ZGONIK«, ki ga vodi Gvido Filipčič, je v primerjavi z lanskim nastopom še pridobil na homogenosti tenorjev in baritonov, le basi niso še enako izčiščeni, kar se sliši zlasti v f-ff, ko se tudi ravnovesje tako rekoč zamaje. Plemenitejši ton, ki so si ga pridobili prvi trije glasovi, je znak pravilno zastavljenega dela. če izvzamemo nekaj izstopanj in premajhno jasnost na modulativ-nih mestih, ki jih povzročajo nepreciznosti posameznikov, je gladko tekoče petje vodilo k dokaj intenzivnemu oblikovanju. Škoda, da pri Foer-sterjevem Spaku ni bilo dovolj dobro izdelano najtežje mesto pri. . . »to mi nagaja . . « Zbor se pomladuje in napreduje. IVAN SILIČ Dijaki liceja Prešeren pri Jottijevi in papežu RIM — Predsednica poslanske zbornice Nilde Jotti je včeraj sprejela skupino dijakov tržaškega znanstvenega in klasičnega liceja France Prešeren, ki so na šolskem izletu v Rimu. Na dolgem in nadvse prisrčnem srečanju je Jottijeva razlomila dejavnost parlamenta in odgovarjala na vprašanja naših dijakov. Pokazala je tudi veliko zanimanje za probleme slovenske manjšine, še zlasti za ureditev slovenske šole. Ob koncu je Jottijeva vsem dijakom zaželela mnogo uspehov v šoli, za sprejem pa se ji je zahvalil Antek Terčon, ki « nekaterimi profesorji spremlja naše dijake na izletu. y sredo pa so dijaki v Vatikanu Prisostvovali avdienci papeža Janeza Pavla II. V svojem govoru je Papež naše dijake pozdravil v slovenščini. (bbr) Sporočilo Sveta slovenskih organizacij Videmski prefekt La Rosa sprejel zastopnike SSO S seje pokrajinskega sveta SSk Zaskrbljenost glede zadnjih dogodkov okoli naše zaščite VIDEM — Videmski prefekt dr. La Rosa je v sredo sprejel delegacijo Sveta slovenskih organizacij, ki so jo sestavljali predsednica Marija Fer-letič in odbornika dr. Damjan Paulin in Simon Prescheren iz videmske pokrajine. V svojem pozdravu je Ferletičeva orisala nastanek in namen Sveta slovenskih organizacij. Razgovor je nato potekal v prijateljskem ozračju, v katerem so prišli v ospredje nekateri aspekti slovenske manjšine v videmski pokrajini. Med temi je bil dan poudarek gospodarskim in kulturnim problemom. Prefekt je bil posebno pozoren na izvajanje zastopnika videmske pokrajine, ki je med drugim podčrtal pomen zaščite Slovencev v videmski pokrajini. Delegacija je prefektu izročila tudi resolucijo, ki je bila soglasno osvojena na občnem zboru Sveta slovenskih organizacij in v kateri se med drugim odločno zagovarja teza po zaščiti vseh Slovencev in torej tudi Slovencev iz videmske pokrajine, ki z odločnostjo zahtevajo, da se jim priznajo ustavne pravice in da se neha z diskriminacijo, ki krši ribčela demokracije in italijanske ustave. Tržaški pokrajinski svet Slovenske skupnosti se je na svoji zadnji seji dotaknil tudi problematike globalnega zaščitnega zakona v luči zadnjih dogodkov, ki zaskrbljajo slovensko narodnostno skupnost. Gre namreč za izjave podtajnika v italijanskem zunanjem ministrstvu Fioreta med njegovim nedavnim obiskom v Beogradu in Ljubljani, ki je dejal, da zaščitni zakon po mnenju vlade ne more vključevati tudi Slovencev v videmski pokrajini in tudi za nedavno predložitev okvirnega zaščitnega zakona za 13 jezikovnih sku- pin v Italiji, med katere je všteta tudi slovenska in katerega prvi podpisnik je socialist Fortuna. Po mnenju pokrajinskega sveta Slovenske skupnosti so ta stališča v nasprotju z zahtevo slovenske manjšine v naši deželi, pa tudi z dogovorom med predsednikoma poslanske zbornice in senata, po katerem naj bi razprava o zaščiti naše narodnostne skupnosti potekala izključno v senatu na temelju že predloženih osnutkov, v poslanski zbornici pa o drugih jezikovnih skupnostih. Z neverjetno vztrajnostjo se razil lamtevajo govorice o tem, kdo v Jugoslaviji živi na veliki nogi, kdo si I® neupravičeno prislužil bogastvo. Nekako nevidno se razpreda misel, “G je treba bogatim odvzeti, kar i-Kajo preveč in dati siromašnim. Ob ten se zastavlja vprašanje, kako je ‘Kožno, da so na drugi strani nekateri Postali reveži. Zanimivo je, da o tem vPrašanju razpravljajo tudi v državnih političnih vrhovih, vendar ne na način, pač pa se sprašujejo, ka-,° Preprečiti socialne razlike, ki jih le menda čedalje več in ki so tudi čedalje bolj izrazite. Odgovor vidijo Za zdaj v tem, da je treba tiste, ki veliko zaslužijo pač ustrezno obdav-čdi, tistim, ki ne zaslužijo dovolj, pa Pomagati z raznimi socialnimi do datki. Ne sme seveda presenečati, če so *e v zadnjem času močno okrepile j?je o egalitarizmu. Gospodarski po-°zaj Jugoslavije je težak in zaradi ega je položaj delavcev čedalje .®zii in njihov standard čedalje niž-, V takšnih okoliščinah so vedno Stosnejši tisti, ki hočejo ustvariti po-®oie za ljudi z enakimi želodci in veno več je tudi tistih, ki so priprav-■}eni poslušati takšne razlagalce in Prikimavati. Veliko težje pa je Podreti z mislijo, da je treba delav-liz roz*‘čno plačevati, ker so tudi raz-mno pridni, da mora biti boljši de-£Vec nagrajen z boljšo plačo in da je rrarv in izrazito začrtanih kontur. Njegovi motivi so zelo različni, vendar sta človek in žival, po navadi le izmišljena, najpogostejši objekt. Seveda vedno s surrealističnim, pogosto tudi grotesknim poudarkom. Cucek, ki je, kot smo že nakazali, zeo dejaven in ploden, je v soboto, 17. t.m. odprl veliko osebno razstavo v tržaški galeri ji »II Tribbio«, kjer je razobesil na stene dva ducata svojih novejših olj, katerim je dodal tokrat tudi štiri kovinske strukture, med katerimi je prav gotovo najbolj posrečena tista, ki prikazuje godca, kitarista. Razstava bo trajala do konca marca. (Fre) Prvi kanal 10.00 Televideo 12.00 DNEVNIK 1 - Kratke vesti 12.05 Halo... Raffaella? - vodi Raffaella Carrà 13.25 Vremenske razmere 13.30 DNEVNIK 1 14.00 Halo... Raffaella? zadnji poziv 14.05 n mondo di Quark - znanstvena oddaja 15.00 Primissima - kulturne aktualnosti 16.00 Cartoni magici - otroška oddaja 16.50 Danes v parlamentu 17.00 DNEVNIK 1 - Kratke vesti 17.05 Forte fortissimo TV top - vodijo B. D'Uršo, S. Barbot in C. Clery 18.15 Programi pristopanja 18.30 Per favore non mangiate le margherite - TV film 19.00 Italia sera - vodita M. Damato in E. Bonaccorti 19.40 Almanah in Vremenske razmere 20.00 DNEVNIK 1 20.30 Quiz - vodi Loretta Goggi 22.00 DNEVNIK 1 22.10 II grande sonno - film Nastopata Lauren Bacali in Humphrey Bogart 00.05 DNEVNIK 1 - Zadnje vesti, Danes v parlamentu in Vremenske razmere Drugi kanal 10.00 Televideo 12.00 Che fai, mangi? - oddaja o prehrani Ljubljana 3.55 in 10.35 TV v šoli 17.15 Poročila 17.20 Rock portret: Josipa Lisac 17.50 Modro poletje - mladinska naniz. 18.25 Obzornik ljubljanskega območja 18.40 Turizem - možnost in priložnost 19.10 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zmo do zrna 19.30 TV dnevnik I 19.55 Vreme 20.00 Izbor naše popevke za veliko nagrado Evrovizije 21.40 Ne prezrite 21.55 Naselbinska kultura na Slovenskem - dokumentarna serija 22.55 TV dnevnik 11 23.05 Piknik v Topoli - film Zagreb 16.30 Videostrani 16.40 TV v šoli 17.40 Poročila 17.45 Vrtoglavci - otroška serija 18.15 TV koledar 18.25 Kronika občine Reka 18.45 Tribuna 19.30 TV dnevnik 20.00 Izbor naše popevke za veliko nagrado Evrovizije 21.40 Marlowe - serijski film 22.30 TV dnevnik 22.45 V petek ob 22. uri - kulturni mozaik CANALE 5 10.00 Lotta contro la droga - aktualna oddaja 10.30 Alice - TV film 11.00 Rubrike 11.40 Help - glasbena igra 12.15 Bis - nagradno tekmovanje 12.45 II pranzo è servito - nagradno tekmovanje 13.25 Sentieri - TV roman 14.25 General Hospital - TV roman 15.25 Una vita da vivere - TV roman 16.50 Hazzard - TV film 18.00 L’albero delle mele - TV film 18.30 Popcorn - glasbena oddaja 19.00 I Jeffersons - TV film 19.30 Zig Zag - nagradno tekmovanje 20.25 Ciao gente - zabavna oddaja 22.50 Giorno per giorno - TV film RETEQUATTRO 8.30 Giatrus - risanka 9.00 Operazione sottoveste - TV film 9.30 Flò - TV film 10.00 Chico - TV film 10.30 Fantasilandia - TV film 11.30 I giorni di Brian - TV film 12.30 M’ama non m’ama - nagradno tekmovanje 13.30 Maria Maria - novela 14.00 Magia - novela 14.50 Insieme a Parigi - film 16.50 L’uomo ragno - risanka 17.20 Masters, i dominatori dell’universo - risanka 17.50 La famiglia Bradford - TV film 18.50 Marron Glacé TV film 19.30 M’ama non m’ama - nagradno tekmovanje 20.30 Dynasty - TV nadaljevanka 21.30 Speciale fascination 23.20 Športne vesti 24.00 E’ ricca, la sposo e l’ammazzo -film ITALIA 1 8.30 Arrivano le spose - TV film 9.30 Lady Barbara - film 11.30 Phyllis - TV film 12.15 Gli eroi di Hogan - TV film 12.30 Strega per amore - TV film 13.00 Bim Bum Barn - otroška oddaja 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 La Duchessa di Duke Street -TV roman 14.20 Tandem - prvi del 14.30 DNEVNIK 2 - Kratke vesti 14.35 Tandem - drugi del V teku oddaje nagradno tekmovanje in risanka 16.30 Šolska vzgoja 17.00 Vediamoci sul due - vodi Rita Dalla Chiesa 17.30 DNEVNIK 2 - Kratke vesti 17.35 Iz parlamenta 18.30 DNEVNIK 2 - Športne vesti 18.40 Cuore e batticuore TV film 19.45 DNEVNIK 2 - Vesti 20.30 Padiglioni lontani - TV nadalj. 21.45 DNEVNIK 2 - Nocoj 21.55 A boccaperta 23.00 Srečanje s kinematografijo 23.05 Koncert skupine Police 24.00 DNEVNIK 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 11.45 Televideo 15.00 Šolska vzgoja 15.30 Šolska vzgoja 17.00 La freccia nera - TV nadalj. 18.00 Pojejo I Caramella in Garbo 13.25 Glasbena oddaja 19.00 DNEVNIK 3 19.35 Sulla carta sono tutti eroi -1. del 20.05 Šolska vzgoja 20.30 Riccardo II - W. Shakespearja gledališka predstava 23.10 DNEVNIK 3 Koper 14.00 - 16.30 Odprta meja - oddaja v slovenščini V današnji Odprti meji imamo na sporedu tudi naslednje vesti : RIM — Romita o zaščiti Slovencev GORICA —- Občinski proračun GORICA — 12 aretacij zaradi ponarejenih vožniških dovoljenj TRST — Predstavitev knjige o italijanski manjšini v Jugoslaviji TRST — KPI o spremembah zakona o umobolnicah TRST — Intervju z Edijem Bukavcem in Alojzom Debelisom pred občnim zborom Kmečke zveze TRST — Vaterpolo: Italija - Jugoslavija ŠPORTNA NAPOVED 17.00 TVD Novice 17.05 TV šola 18.00 Rumpole - serijski film 19.30 TVD Vse danes 19.50 Deset minut glasbe 20.00 Aktualna tema 20.30 Heroji so utrujeni - film Nastopata Yves Montand in Maria Felix 22.00 Turistični atlas 22.20 TVD Nocoj 22.30 Visoki pritisk - glasbena oddaja, ki jo vodi Lina 14.00 Operazione ladro - TV film 15.00 Harry O’ - TV film 16.00 Bim Bum Barn 17.00 Vita da strega - TV film 17.40 Una famiglia americana - TV nadaljevanka 18.40 L’uomo da sei milioni di dollari - TV film 19.50 Vigilato speciale - film Nastopa D. Hoffman 22.30 II cacciatore di squali - film TELEPADOVA 13.30 Lupin III - risanka 14.00 Peyton Place - TV film 15.00 Gli emigranti - TV film 15.30 The Doctors - TV film 16.00 Operazione Tortugas - TV filrri 17.00 Forza Sugar - TV film 17.30 Sampey - risanka 18.00 Lamu - risanka 19.00 L’incredibile Hulk - TV film 20.20 Guerre stellari - film 23.00 Gli invincibili - TV film 24.00 Esperimento I. S.: il mondo si frantuma - film TRIVENETA 12.45 Una coppia quasi normale - TV film 13.30 Penelope Pistop - risanka 14.00 Birdman - risanka 14.30 Govorimo o ribolovu - rubrika 16.00 Kinematografski program 16.30 TV film 17.30 Voghi - risanka 18.30 Tutto motori 20.30 II giorno in cui i pesci uscirono dal mare - film 22.00 Q. P. Coupons TELEFRIULI 17.00 Space Games - nagradno tekmovanje 18.00 Risanka 18.30 Le ore di Hitchcock - TV film 19.00 TV dnevnik 19.30 Anche i ricchi piangano - TV film 20.30 Caric e briscole 22.15 Bianco Bianco 23.15 Horoskop 23.30 Effetto notte - film RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 17.06 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica; 8.10 Almanah: Na goriškem valu; 8.40 Glasbena matineja; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.00 Oddaja za srednjo šolo, 11.30 Opoldanski zbornik: Beležka; 12.00 Sestanek ob 12. - Glasbeni potpuri; 13.20 Radijsko popoldne: Dogodki in problemi; 14.00 Kratka poročila ; 14.10 Roman v nadaljevanjih: Aleksander Marodič: »Dirka«; 14.45 Od ekrana do ekrana ; 16.00 Trim za vsakogar; 16.30 Tja in nazaj; 16.45 Postni govor; 17.10 Mi in glasba: pianistka Jelka Klemenčič v Gallusovi dvorani v Trstu; koncert je priredila Glasbena matica 3. marca lani; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Nabožna glasba. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.00, 6.30. 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro - Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved -Cestne razmere; 6.45 Prometni servis - Napoved radijskega in TV sporeda; 13.00 Danes na valu Radia Koper - Glasba, reportaže, zanimivosti, koledar dogodkov; 14.00 Oddaja brez naslova; 14.35 Objave; 14.40 Zanimivosti, reportaže; 15.00 Danes z nami; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.33 Glasbene aktualnosti. RADIO KOPER fltalllanskl program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 17.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasbeno prebujanje - Koledarček - Pesem tedna; 7.00 Dober dan; 9.00 Štirje koraki; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Estetika; 10.35 Vrtiljak motivov; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Popoldanski program; 14.32 Glasba; 15.00 Kultura in umetnost; 16.15 Poje in igra skupina La Vera Romagna; 18.00 Zaključek programov. RADIO 1 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6 00 Glasbena matineja; 9.00 Glasbeno - govorni program ; 10.30 Pesmi skozi čas; 11.10 Radijska nadaljevanka; 11.30 Lahka glasba; 12.03 Ul. A-siago Tenda ; 13.30 Poštna kočija ; 13.36 Master - glasba dan za dnem; 14.30 Šolska vzgoja; 15.03 Homosa-piens - tedenska oddaja o pravicah in dolžnostih; 16.00 Popoldanski program; 17.30 Glasba; 18.00 Radijski variete; 18.30 Glasba, 19.15 Svet motorjev; 19.30 Audiobox Lucus; 20.00 Radijska drama; 20.30 Radijska priredba; 21.03 Simfonični koncert; 22.50 Danes v parlamentu; 23.05 Telefonski klic: 23.28 Zaključek programov. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 8.00 Šolska vzgoja; 8.05 Radio 2 predstavlja; 8.48 Radijska nadaljevanka; 9.10 Saj je samo igra! ; 10.30 Glasbeno - govorni program; 12.10 Deželni program; 12.45 Discogame -kvizi; 14.00 Deželni program; 15.00 Radiotabloid; 16.45 Oddaja za mlade; 18.32 Primer Mascagni - radijska priredba; 19.50 Kulturne aktualnosti; 20.05 Srečanje z melodramo; 21.00 Jazz glasba; 21.30 Glasbeno - govorni program; 22.20 Parlamentarna panorama; 23.28 Zaključek programov. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila ; 5.50 Rekreacija; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.20 Sprehod po tržnici; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 8.35 Glasbena pravljica ; 8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate? ; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti ; 12.30 Kmetijski nasveti ; 12.40 Vedri zvoki ; 13.00 Danes do 13.00 -Iz naših krajev - Iz najjih sporedov; 13.30 Od melodije dò melodije; 13.50 Človek in zdravje; 14.05 »Gozdovi pojejo« - simfonična pesnitev, op. 27 Blaža Arniča; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Zabavna glasba; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela...; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Radijski dnevnik (prenaša tudi II. program) ; 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Pojemo in godemo; 20.00 Zakaj imamo radi...; 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - glasba; 22.00 Poročila -Našim rojakom po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 - 24.00 Iz glasbene skrinje; 23.05 Literarni nokturno - Michel Deguy: Mentir. ZASEBNE POSTAJE Ob zaključku proračunske razprave Občinski svet v Gorici podpira izglasovanje pravičnega zaščitnega zakona za Slovence Za resolucijo so glasovali vsi razen treh misovcev V goriškem občinskem svetu so včeraj ponoči, po razpravi, ki je trajala na več sejah nekaj tednov, za ključili razpravo o letošnjem proračunu goriške občinske uprave, ki je bil odobren z glasovi svetovalcev pet-strankarske vladajoče koalicije. Po tem glasovanju je prišlo do razprave o resoluciji v kateri so zaobjeti tako problemi gospodarskega značaja z zahtevo po izglasovanji posebnega državnega zakona za gospodarski razvoj obmejnih krajev, še posebej Goriške in Tržaške pokrajine, kot tudi problem sprejetja zaščitnega zakona za slovensko manjšino. Na zadnji seji občinskega sveta, ki je trajala več kot štiri ure, so številni svetovalci podali glasovalne izjave o proračunu, potem pa je prišlo do dveurne razprave o resoluciji, v kateri je izražena zahteva po globalnem zaščitnem zakonu. Trije misov-ci (Baiocchi, Coana in Pascoli) so skušali na vse načine preprečiti, da bi bila ta resolucija sprejeta, posegli so v razpravo z dolgimi govori, polnimi tudi netočnosti in laži ter zamolčevanja starih grehov fašizma na tem območju, glasno oporekali drugim govornikom. Ob koncu so, rekoč da predstavljajo 95 odstotkov italijanske večine v Gorici, skušali še zastrahovati in zaznamovati druge svetovalce z zahtevo da se gla- suje nominalno, da se ne glasuje z enostavnejšim dviganjem rok. Očitno so upali, da jim bo kak svetovalec šel na limanice in se prestrašil nominalnega glasovanja. Niti to jim ni uspelo. Prisotni svetovalci KD, PSDI, PSI, SSk in PRI ter opozicijskih strank KPI in FLI so z glasnim »Si!« glasovali za resolucijo. Prav je, da ob takem glasovanju napišemo imena prisotnih, ki so se izrazili za resolucijo: Ardit, Baresi, Bianconi, Bratuš, Brunello, Bucovini, Capri, Ce-farin, Chiarion, Cicuttin, Ciuffarin, Colella, Del Ben, Feleppa, Fomasir Nicolò, Fornasir Sergio, Jakončič, Lamberti, Leardi, Nanut, Obit, Obiz-zi, Paulin, Scarano, Tràpani, Tuzzi, Waltritsch, Zucalli,- Vsa upanja misovcev so se torej razblinila čeprav so glasno grozili, da marsiki > od teh svetovalcev ne bo, prav zaradi tega glasovanja, več izvoljen v občinski svet. Župan Scarano je pred glasovanjem zaključil razpravo rekoč, da je dokazala visoko stopnjo kulture v Gorici. Poleg treh misovcev, ki so bili mestoma histerični, kričeči, tuleči, izgubljali so živce in z medklici motili druge, so v razpravo segli Bianconi (PSDI), Fomasir (PLI), Brunello in Waltritsch (PSI), Bratuž (SSk) in Chiarion (KPI). Vsi so dejali, da je bilo o manjšinski problematiki že kar precej povedanega v proračunski razpravi. Vsi so dejali, da je treba, v okviru italijanske zakonodaje in ustavnih določil, zagotoviti Slovencem zaščito. Ko bi biti to izvajali že od vsega začetka, takoj po prihodu italijanske države v naše kraje po prvi svetovni vojni, bi bili tu živeli Italijani in Slovenci v medsebojnem spoštovanju že šest desetletij. Fašizem pa je to uničil in pustil negativne sledove več desetletij. Ne gre za preštevanje manjšine, kajti manjšini gredo vse pravice, ne da bi bila s tem okrnjena pravica večine. Dva svetovalca slovenske narodnosti, ki sta segla v razpravo, Bratuš (SSk) in Waltritsch (PSI), sta še posebej poudarjala da Slovenci nočemo nikomur vsiliti z zaščitnim zakonom bitingvizma ali kaj podobnega s čemer grozijo misovci. Hočemo le pravico, da se razvijamo v okviru italijanske države, s pravicami in dolžnostmi ki gredo vsakemu državljanu, in tudi z našo specifičnostjo jezika, kulture, običajev, kar ne bo okrnilo italijanske večine niti sedanjega mejnega ravnotežja. Omembe vreden je nastop liberalca Fornasira, ki je dejal, da se je vedno boril za italijansko podobo Gorice, še posebej takrat ko je šlo za odločitev kateri državi bo pripadla Gorica, da pa je za pravice Slovencem. Kot smo že omeniti je v prvem delu resolucije dan mandat županu, da si na vseh ravneh prizadeva, da bi rimski parlament izglasoval posebni zakon za finansiranje pobud gospodarskega značaja v obmejnih krajih. Za ta del resolucije je glasoval občinski svet v celoti. Še prej so občinski svetovalci odobrili letošnji proračun. Zanj so glasovali svetovalci koalicije KD - PSDI PSI - SSk - PRI, proti pa svetovalci KPI. PLI in MSI. V občinskem svetu so na začetku seje določiti tudi cene za prodajo občinskih zemljišč za industrijske in ljudskostanovanjske gradnje. Za in dustrijska zemljišča v industrijski coni bodo zahtevali 8.600 za kv. meter, v Ulici 3. Armata pa 10.800 lir. 13.135 bo cena kvadratnega metra za gradnjo ljudskih oz. zadružnih stanovanj izven mestnega območja, 30.600 pa v mestnem središču. Občinski svet je tudi odobril, z večino glasov (niso soglašali svetovalci KPI, PLI, MSI in demokristjan Piani) vrsto podražitev tarif mestnih u slug, od cene za kv. meter na pokopališčih do podražitve cen v domu za ostarele, v otroških vrtcih, v plavalnem bazenu itd. V Gorici uspela revija glasbenih šol Primorske Stvarne možnosti za rešitev težav v avtoprevozništvu V prostorih šole Glasbene matice v Gorici je bila v torek zvečer II. revija glasbenih šol Primorske. Spodbudno srečanje mladih glasbenikov iz Gorice, Ajdovščine in Kopra je pokazalo dokaj visoko raven nastopajočih, posamezniki pa so se odlikovali z izdelano tehniko in smislom za muzikalno podajanje. Nastopili so dijaki oddelkov za klavir (De Castro Michela, Anna Campagna, Marija Brecelj, Saška Krašovec, Vesna Habe, Maja Cilenšek, Nina Peroša), za violino (Gabriela Pohlen, Emanuela Koren), za flavto (Sanja Ferlan, Maja Lavrenčič, A-lenka Zupan), za klarinet (Gianfranco Stancich), za kitaro (Slavko Božič, Boštjan Andrejc) in harmoniko (Mirjam Koncut, David Kravos), kot manjši ansambel pa trio harmonik (Bruna Fait, Mirjam Koncut, Ugo Tomšič) iz Sovodenj. Srečanje je privabilo lepo število prijateljev glasbene mladine, pogrešali pa smo Goričane, ki jim je bil ta večer tudi posebej namenjen, (dg) Na zadnjem srečanju predstavnikov avtoprevoznikih podjetij, ki je bilo pred dnevi na sedežu Gospodarske zbornice v Ljubljani, so bili izoblikovani predlogi, ki bodo odločilno vplivali na odpravo težav v mednarodnem prevozu blaga, tako med Italijo in Jugoslavijo, kakor tudi v tranzitu. Tako izhaja iz daljšega tiskovnega poročila goriške trgovinske zbornice. Jugoslovanski organi so namreč u-godno sprejeli priporočila in smernice, ki so bile izdelane na prejšnjih srečanjih med predstavniki avtoprevozni-ških podjetij in strokovnih združenj. Težave, ki že dalj časa zavirajo dejavnost v cestnem prevozu blaga (sicer ne gre pozabiti tudi vplivov splošne gospodarske krize) in neravnovesja bi bilo mogoče odpraviti z uvedbo drugačnega načina izdajanja dovoljenj za prevoze, z rednim nadzorstvom nad dejansko uporabo izdanih dovoljenj. To nadzorstvo naj bi opravljala nekakšna mešana komisija, ki bi jo morali seveda ustanoviti. To kar zadeva tako imenovanih stalnih dovoljenj. Za dovoljenja za prevoz blaga v obmejnem pasu so se na srečanju v Ljubljani dogovorili, da bi morali ista postopoma spremeniti v nekakšna dovoljenja na prinosnika. Tako bi preprečili različne in menda dokaj po- goste zlorabe. V prvem obdobju naj bi polovico tovrstnih dovoljenj spremenili v dovoljenja na prinosnika. Na zadnjem srečanju so predstavniki avtoprevoznikov razpravljali tudi o sprostitvi, oziroma drugačnem urejevanju tranzitnih prevozov, člani delegacij se strinjajo s predlogom, da ni mogoče prekiniti ali omejiti prevozov. V slučaju, da je sedanje število dovoljenj prenizko, je treba poskrbeti za dodatna dovoljenja. Tu se seveda postavlja vprašanje tarif, vprašanje ki ga bo treba skupno reševati. Delegaciji se bosta v kratkem spet srečali, da bi izdelali konkretne predloge za zasedanje mešane italijansko jugoslovanske komisije, ki bo v Ljub Ijani konec meseca. Danes stavka in manifestacija rp v • v v 1 rzicu Na Goriškem bo danes 4-uma splošna stavka, ki jo je oklicala komunistična komponenta v delavski zbornici CG1L. Ob 10. uri bo v Tržiču, na glavnem trgu, osrednje zborovanje z govorom, kjer bo govoril član tajništva CGIL Giuliano Bon. Srečanje z deželnim odbornikom Renzullijem Menda res ni druge rešitve kakor zaprtje bolnišnice v Krminu Načrt deželne uprave o skrčenju izdatkov v zdravstvu predvideva, kakor smo že prejšnji teden poročali, zaprtje bolnišnic v Krminu in Gradežu in znatno znižanje števila postelj v drugih dveh ustanovah v Gorici in Tržiču. Jasno, da je načrt že naletel na ostro nasprotovanje upraviteljev in prebivalstva v prizadetih krajih, vendar vse kaže. da alternativnih rešitev ni. Nekje je treba vzeti denar za pokritje primanjkljaja v zdravstvu, ki znaša že okrog 160 milijard lir v deželnem merilu. Množijo se tudi poskusi upraviteljev, da bi skušali doseči nekakšen kompromis, z drugo besedo, da bi posledice predvidenega klestenja ne bile tako drastične. Tako je bil v sredo zvečer na pobudo občinske uprave v Krminu daljši sestanek z deželnim odbornikom Renzullijem, na katerem so razpravljali o usodi k mlinske bolnišnice. Sestanka so se udeležili člani odbora in načelniki skupin, ki' sestavljajo koalicijo. Sestanek v bistvu ni prinesel nobene nove ali drugačne odločitve. Deželni odbornik Renzulli je poudaril, da je treba pač izdatke v zdravstvu drastično skrčiti in to na tistih področjih, kjer je to mogoče. Na podlagi študije o organizaciji, oziroma reorganizaciji zdravstva, ki jo je izdelala neka '~$3Eg? GLEDALIŠČE V TRSTU IVAN PREGELJ VSEM GALJOTOM VILE V VAMP Jutri, 24 t.m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah. specializirana ustanova iz Milana izhaja, da imamo na Goriškem dvakrat več bolniških postelj, kakor je evropski standard. Zaključki so dovolj logični. Predstavniki krminske občinske u-prave so deželnemu odborniku predlagali, naj bi odločitev o krčenju števila postelj, oziroma o zaprtju bolnišnic prepustili krajevni zdravstveni ustanovi. Predlog bi deželni odbornik lahko tudi sprejel, vendar bi morala KZE s svojo odločitvijo v bistvu doseči isti cilj, ki je predviden v načrtu. Kakšna usoda torej za bolnišnico v Krminu? Ustanovo kot tako naj bi zaprli, osebje premestili v Gorico. Stavba, ki je bila dograjena pred petimi leti, pa naj bi služila za dom o-starelih. Mimogrede, krminska občina trenutno preureja večje poslopje, kjer naj bi uredili podobno zavetišče. Pomeni, to da bodo imeli v Krminu kar dva taka domova? Odprto je seveda tudi vprašanje osebja in kdo ga bo plačeval? Skratka vprašanje je dosti bolj zapleteno, kakor izgleda. Kot smo že poročali, je današnjo stavko in manifestacijo oklicala komunistična komponenta CGIL, potem ko je predvčerajšnjim prišlo do razbitja enotnosti. Sindikalni zvezi CISL in UIL ter socialistična komponenta v sami CGIL se stavki niso pridružile. CISL-FISOS izstopil iz sindikalne zveze Razcep v sindikalnih vrstah je popoln. O tem dokazuje tudi izstop sindikata CISL - FISOS iz sindikalne zveze delavcev na področju zdravstva. Razlog za izstqp je menda v dejstvu, da je sindikat CGIL na svojo roko sklical po posameznih ustanovah sindikalne skupščine, na katerih niso razpravljali o problematiki s področja zdravstva, ampak o splošnih vprašanjih gospodarske politike vlade. • Občinski odbor v Gorici je na zadnji seji, v torek popoldne odobril vrsto sklepov, od katerih mnogi zadevajo vzdrževalna dela na stavbah, ki so last občine. V ta namen bodo uporabili okrog 180 milijonov lir. Na isti seji so odobrili tudi strošek v višini 32 milijonov lir za razširitev tople grede občinske drevesnice v Lečniku. Predmet razprave je bilo tudi vprašanje razširitve pokopališča v Pevmi, izvedba variante v zazidalnem načrtu na območju industrijske cone ter nekateri drugi ukrepi. Nobene odločitve glede izdelave študije o prosti coni Nobene odločitve glede izdelave študije za obnovitev zakona o goriški prosti coni. O vprašanju so sicer razpravljali na zadnji seji razširjenega odbora goriške trgovinske zbornice, vendar ne da bi sprejeli kakršnekoli odločitve. Ponovno bodo o tem vprašanju razpravljali na seji, ki bo 3. aprila letos. Kakor smo že pred dnevi poročali, naj bi ustanovi Ceres, ki je specializirana za izdelavo raziskav na sodno-ekonomskem področju, poverili izdelavo posebne študije, tudi kar zadeva prenovitev zakona o goriški prosti coni. Sodelavcem ustanove naj bi pomagal tudi ožji odbor, ki naj bi ga sestavljali predstavniki trgovinske zbornice, goriške in sovodenjske občine ter strokovnih organizacij. Že med razpravo v sredo zvečer so prišla na dan dokaj različna stališča in ocene in bo najbrž zelo težko doseči soglasje glede predloga. Praznik krvodajalcev v nedeljo v Tržiču Vsakoletno srečanje krvodajalcev, ki je v naši pokrajini postalo že tradicija, bo v nedeljo, 25. marca, v Tržiču. Gre za 28. dan krvodajalca, ki ga letos ta človekoljubna organizacija pripravlja ob sodelovanju občinske uprave v Tržiču. Praznovanje se bo sicer pričelo že jutri zvečer, ko bodo ob 17. uri v dvorani Roma v Tržiču odprli razstavo na temo krvodajalstva. V nedeljo se bo spored pričel ob 8. uri, ko se bodo udeleženci, -med katerimi je najavljeno lepo število delegacij krvodajalcev iz Jugoslavije, zbrati pred bolnišnico v Ulici Rossini. Sledila bo povorka po mestnih ulicah ob spremstvu godbe na pihala. Udeleženci bodo pred mašo, ki jo bo daroval goriški nadškof Bommarco, položili venec pred spomenik padlim. Uradna slovesnost bo ob 10. uri v občinskem gledališču. Po pozdravu predsednika krvodajalcev goriške pokrajine ter pozdravih gostov, bodo nagradili najzaslužnejše krvodajalce. Ob tej priložnosti bodo posebna priznanja prejeli tudi nekateri učenci in dijaki, ki so se udeležili natečaja. Prireditev bo sklenil nastop moškega zbora Ermes Grion iz Tržiča. Zahteva po odprtju družinskih posvetovalnic Skupina občanov je v ponedeljek predložila upravnemu odboru goriške krajevne zdravstvene enote pismo, v katerem zahteva takojšnje odprtje družinskih posvetovalnic, ki sta že dalj časa zaprti zaradi pomanjkanja osebja in zaradi protestne akcije zdravnikov ginekologov. Zahtevo je podpisalo 364 občanov. Podobno zahtevo so upravnemu odboru pred kratkim naslovili tudi župani tržiškega območja. razna obvestila Slovensko planinsko društvo obvešča udeležence nedeljskega tekmovanja -družabnosti, da bosta avtobusa vozila po sledečem razporedu: avtobus št. 1 odhod iz Sovodenj ob 6.45, iz Štan-dreža ob 7. uri. Avtobus št. 2 odhod iz Gorice (s Koma) ob 7. uri. Priporoča se točnost. _____________kino________________ Gorica VERDI 18.00-22.00 »II Console onorario«. VITTORIA 17.30-22.00 »Fuga erotica«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 18.00—22.00 »Un ragazzo e una ragazza«. Tržič EXCELSIOR 18.00-22.00 »Vacanze di Natale«. PRINCIPE 18.00-22.00 »La terza dimensione e il terrore - Lo squalo n. 3«. COMUNALE 21.00 Koncert Tassilo Quartetti Nova Gorica in okolica SOČA 18.00 in 21.00 »Rojevanje«. SVOBODA 18.00 »Charlie in Wendy«, ob 20.30 »Zakaj ne prideš v mojo posteljo«. DESKLE 19.30 »Zakaj se vse meni dogaja«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI D’Udine, Trg sv. Frančiška 4, telefon 84124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. Nicolò, Ulica 1. maja, telefon 733328. MILE KLOPČIČ RECEPT ZA PESNIKA »Piši takrat, ko pride ti navdahnjenje z neba. Piši tako, da te ne bodo razumeli kar takoj, a da ne bodo si na jasnem še čez mesec, dva. Piši tako, da bodo vpraševali: Kaj je to s teboj? Besed preprostih s ceste ne pobiraj, ker so v večini. Ti manjšino rabi, in še iz nje besede na vso moč izbiraj. Npr. »praskrivnostnega sozvočja« ne pozabi! Zavedaj se, da pišeš za manjšino; brez misli bodi, da te bodo brali za oddih. Potem poišči kakšno nenavadno rimo. Če je ne najdeš, vzemi kratkomalo vzdih. Besed natrpaj, če pojavijo se kje praznine, a ne dotikaj se nobenega vprašanja. To na uho: čim manj bo v njih vsebine, tem več o njih bo modrega pisanja. Socialnost včasih je zelo priporočljiva. Vendar le v verzih! In le za spoznanje. Vsak naj takoj spozna, da je lažniva, da gre za modno in izmišljeno sočustvovanje. Sočustvovanje namreč pesniško je dovoljeno, a tuje naj ti bo sovraštvo in zahteva. Petje politično je zoprno, nezaželeno. Kdor s pesmijo podpira cilj, je nora reva. Na cesto ne, v vsemir pošiljaj dušo na izlet. Da stavil bi resnico v stih? Ne smeš jel Le nič teh spon! Širino ceni in polet! Končal sem. Zbogom/« Zavil je v Židovsko. In potlej na podstrešje. Za boljši jezik Dialog z Jezikovnim razsodiščem Kdor operira z jezikom, se vsak dan sooča z najrazličnejšimi težavami. Na dnevnem redu so zato tudi napake in dvomljiva tolmačenja jezikovnih pravil. To še zlasti občutimo tisti, ki smo pod vsakodnevnim vplivom italijanskega izrazoslovja. Stiki z jezikoslovnimi centri v matični domovini so zato obvezni in takšne stike je naše uredništvo navezalo z Jezikovnim razsodiščem v Ljubljani, na katero se je obrnilo s pismom, ki je bilo skupno z odgovorom Jezikovnega razsodišča objavljeno pred kratkim v ljubljanskem Delu. Nekatera vprašanja in odgovore objavljamo tudi mi. »Prosimo vas za pomoč in nasvete. Bili bi nam v veliko oporo, ko bi s svojimi razsodbami (upoštevajoč, da pač živimo v Italiji) razblinili naše dvome in zadrege. Glede rabe velike in male začetnice smo sklenili takole: z malo začetnico bomo pisali ozemeljske enote (občina, pokrajina itd.), z veliko pa organizacije, ki upravljajo te enote (vendar ne v pomenu izvoljenih teles), čeprav ne navajamo njihovega uradnega imena (za primer: Vemo, da je tržaška občina po obsegu majhna, vendar ima veliko prebivalcev; zato Tržaška občina zaposluje mnogo ljudi, da bi lahko nudili vse storitve). Pišemo tudi Severni Korejec, Zahodni Berlinčan, Beneški Slovenec, vendar koroški Slovenec, ker ne poznamo Koroške Slovenije. Nadalje uveljavljamo Rog (v Afriki), Zaliv (za Perzijski zaliv), kot se je že dolga leta uveljavljal Rokav; tudi Črni kontinent (Afrika) ali Velika luža (Atlantski ocean), pa humanitarni organizaciji Zeleni/Rdeči križ (toda rdeči križ za pomen vozilo Rdečega križa). Ali naj pišemo Kraška gor- ska skupnost in Tržaška zdravstvena krajevna enota (ali tržaška KZE ali celo Krajevna zdravstvena enota — ker pač mislimo prav na tisto, ki pokriva tržaško ozemlje)? — Odgovorni urednik Primorskega dnevnika.« Veseli smo, da ste se nam oglasili z vprašanji, ki res prizadevajo, kot pravite, naš »enotni kulturni prostor«, ne glede na državno mejo. Rešitve, ki jih predlagate, so načeloma vse zdrave, zato kar vztrajajte pri njih. Te stvari v bistvu enako rešuje tudi Načrt pravil za novi slovenski pravopis, za katerega sicer kritično pripominjate, da je »tu pa tam preveč Vprašljiv’«. Načrt namreč na podlagi dejanske rabe in na podlagi kritike določil iz SP 1962, oprte na jezikoslovno teorijo, vsa stvarna lastna imena piše z veliko začetnico (torej enako kot zemljepisna in osebna), pa naj gre za imena podjetij, besedil, organizacij, društev ipd. Tudi uradni naslovi upravnih in podobnih teles so mu lastna imena. Zato jih piše z veliko začetnico (tu Vi nekako ne želite hoditi za njim, pa bi bilo bolje, ko bi). Enako predvideva pisavo z veliko začetnico, ko gre za neuradna poimenovanja (tip Zahodna Nemčija in Zvezna republika Nemčija), pa za krajšana imena (Zaliv namesto Perzijski / Arabski zaliv. Fronta namesto Osvobodilna fronta — sem gre Vaša Krajevna zdravstvena enota namesto Tržaška k.z.e.), za nadomestna imena (Otok namesto Velika Britanija). Prav imate tudi ko ločite Beneški Slovenec od koroški Slovenec (prebivalec Beneške Slovenije proti prebivalec s Koroške) ipd. Ta pisava stvarnih lastnih imen je popolnoma izenačena s pisavo preostalih lastnih imen; tudi pri imenih oseb ločimo kovača in Kovača; pri zemljepisnih pa veliko vas od Velike vasi, ali novo mesto od Novega mesta ipd., t.j. pišemo jih z malo začetnico, ko gre za občna imena, z veliko pa, ko imamo na misli lastna imena. Pri tem seveda moramo vedeti, ali je kaj res lastno ime ali ni. Da bi lastna poimenovanja kar delali, seveda ne gre, večbesedna pa lahko (kot rečeno) tudi krajšamo. V primeru kot KZE za krajevna zdravstvena enota gre, kot sami vidite, za kratice, ki nam jih je moderno življenje toliko prineslo. Kot lastno ime pa zveza tržaška KZE ne more obstati, saj lastna imena načeloma vsa začenjamo z veliko začetnico. Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošljite na naslov; Jezikovno razsodišče, Republiška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7. Intervju z režiserjem Andrejem Zdravičem Moje iskanje oceana je le iskanje resnice« EVA FORNAZARIČ Po uspelem torkovem večeru v »Cappelli Underground« sva se z režiserjem Andrejem Zdravičem domenila za kratek intervju. Dobila sva se v mestu in se napotila k morju. Med Potjo pa je Zdravič že odgovarjal na moja vprašanja... Kako to, da si sprejel povabilo za Trst? že od nekdaj sem imel skrito željo, da bi lahko svoje filme pokazal tudi v Italiji. Hotel pa sem jih pokazati v Primernem kraju in v tem pogledu mi je zdel Trst res najbolj prikladen. Velja poudariti, da sem prišel v Italijo, v Cappello, na uradno povabilo iz Beograda, lep primer mednarodnega sodelovanja. Tudi Trst kot "lesto mi je zelo všeč, spominja na Francisco. In Cappella zelo spominja na ZDA, tam je veliko takih mnoklubov. Kako si ti, študent estetike in zgodovine umetnosti, sploh prišel do filma? . Do filma sem prišel zaradi velike *jubezni do glasbe. Ko sem živel v Ljubljani sem mixiral glasbo na študentskem radiu, delal sem zvočne kulise za gledališke predstave in po- dobno. Obenem sem stalno fotografiral. Sem pa odkril, da je bila zame veliko bolj pomembna priprava pred sproženjem slike, iskanje subjekta, perspektive in podobno, kot pa slika sama. Leta 1973 sem bil ob Soči, v Dolini Trente in sem si z daljnogledom ogledoval okolico, sam pri sebi pa sem si žvižgal. Nekako tako se mi je porodila zamisel, da bi lahko snemal filme in v teh filmih podajal ritem, ne z glasbo, ampak s premikanjem kamere. Nabavil sem si o-premo za filmanje super 8 in začel snemati to kar mi je sugerirala jazz glasba, ki sem jo poslušal v slušalkah. To je bilo veliko pred walkma-nom. Moji prvi filmi so nastali ob Soči in v Savudriji. Že takrat sem se zelo zanimal za vodo in za vse pojave, ki se s tem elementom vežejo. No, te filme, snemane na super - 8 si je ogledali Vladimir Dedier, ki je videl v meni nek originalen pristop do zvoka in mi svetoval, da nadaljujem s študijem v tej smeri. Omogočil mi je, da sem te študije nadaljeval v ZDA. Vpisal sem se na Center for Media Study, kjer sem se šolal dve leti in to v najbolj vitalnem obdobju te šole, ko so zelo podpirali o-sebne izrazne poti posameznih študentov. Važno je bilo iskanje novega jezika, primarnega za filmski medij. Kako so pa nastali filmi, ki si nam jih predstavil v Trstu? Prvi, »Sunhopsoon« (ne iščimo v naslovu ameriških zloženk, je pač naslov neke kitajske trgovine z zelenjavo v Chinatovmu) je eden izmed mojih tipičnih filmov, kolikor se veže na določene kraje in na določene trenutke mojega življenja. Ko sem ta film posnel, sem stanoval ob železniški progi, kjer so vozili samo tovorni vlaki. Opazil sem kako je grmičevje ob progi blestelo v pramenih sončne svetlobe, ko so mimo vozili vagoni. To ritmično poskakovanje svetlobe me je pritegnilo in sem napravil ta film. Tudi naslov »suivhop-soon« daje občutek istega ritma. V Cappelli sem nato predstavil tudi tri izmed mojih petih študij o New Yorku. Ti filmi so nastali iz neke ideje, ki se mi je porodila, ko sem prvič videl New York iz letala. Prvo študijo sem posnel na ladji, ki v dveh urah obkroži Manhattan in to v ranem jutru, ko so barve sivkastoplave in je sonce komaj vstalo. Ostale študije pa govorijo o ljudeh, o podzemeljski železnici, o pari, ki puhti s pločnikov in človeških figur, ki izginjajo v oblakih te pare. Mimo teh, ki sem jih pokazal, pa so vsi moji filmi neko doživljanje sedanjosti. Kar delam je v resnici do- jemanje trenutka v katerem živim, ne da bi ob tem kaj dosti v sebi premleval. Doživljanje momenta v luči preteklega znanja... Kako pa poteka tvoje delo v ZDA? Najraje imam snemanje eksperimentalnih filmov, od tega samega pa žal ne morem živeti. Zato sem poučeval na poletnih tečajih, ki jih organizira univerza, kjer sem doštudiral. Letos bom verjetno spet poučeval, tokrat v Milwaukee ju. Rentabilni so sicer tudi medicinski filmi, ki jih pa snemam predvsem iz osebnega zanimanja. Kaj pa sedaj pripravljaš? Spravil sem se na ogromen projekt o oceanih. Od vedno me priteguje voda, ta fizični pojav, ta naravna sila. Preko vode sem se približal tudi živalskemu svetu, ki od morja živi, od kita do planktona. Mislim snemati tudi pod morsko gladino, skratka se mislim čimbolj približati morju. V resnici pa je verjetno to moje iskanje oceana le iskanje resnice, smisla življenja... ...in ob morju, s pogledom na Lužo, ki veže Trst in San Francisco, sva tudi zaključila intervju. Andrej Zdravič z. našo sodelavko TONE SVETINA Med nebom in peKiom ______ 97. _____ »Ljudje so pripravljeni na boj! Treba je samo vreči iskro, pa bo gorelo. Vsa pokrajina bo v vojni! Nikjer več ne bo Italijan varen. Strah, ki zdaj pesti 11 as. bo pestil tudi nje!« »Vse prav,« je dejal Karlo. »Kaj pa civili?« »Brez žrtev ni zmage,« je odgovoril Janez, »Karlo, “e si za to, bova začela. Treba je preiti od besed k dejanjem! Če za začetek vrževa v prepad vlak z nem-s*timi letalci, bo to dostojen začetek! Vsak mesec se Pelje izmena v Opatijo na oddih. To bo odjeknilo dru-Kače kot bombe, ki jih je nastavljal TIGR!« , Karlove oči so jekleno vzplamtele. »Veš, koliko mrtvih, če se nama posreči?« »Vem! Če nama le uspe iztiriti vlak!« »Pa imaš eksploziv in priprave za miniranje?« »Nimam. A povedali so mi, kako se da iztiriti vlak brez eksploziva. Treba je odviti vijake, ki spa-,ai° tirnico s pragi, razmakniti tračnice, in vlak zdrsi s Proge naravnost v prepad...« »Zakaj pa ga ne iztiriš s svojimi partizani? Sama 0111 ne bova kos!« Tak »Predaleč so! Mislim, da bi ga lahko midva sama. ° bi bil krvavo zaznamovan dan, ko si prestopil iz italijanske v našo vojsko. Menda to tudi tebi nekaj pomeni...« »Misliš, da sem bil tam prostovoljno? Veš, koliko imajo Primorcev pod orožjem in koliko jih bodo še vpoklicali?!« »Vem!« »To boste morali upoštevati! « »No, si za to, da se lotiva vlaka?« »Sem!« Udarila sta si v dlani, kot bi šlo za prodajo konja ali kaj podobnega. »Velja! Jutri!« Odšla sta leč. Karlo ni mogel zaspati. Skozi glavo mu je hrumel vlak in piskal kot nor... Sonce se je bližalo zatonu, čez progo so legle klinaste sence dreves. Bližala sta se vseku na loku proge v bližini mesta. Zemljišče sta oba dobro pozna la. Tam, kjer se je lok nehal, se je začela kamnita, ostroroba strmina, ki je prešla v prepad, poraščen z redkim drevjem. Karlo je spešil za Janezom, ki je imel pištolo v roki. Karlo je nosil v eni roki velik francoz, na ramenu pa železen drog, ki so ga rabili za vrtanje lukenj v njivo. Oblečena kot civila, sta bila podobna progovnim delavcem. Proga je izginjala v gozdu v obeh smereh. Nad njima pa se je dvigal z grmovjem porasel breg, kamor bi se po potrebi lahko umaknila. Sonce je naglo zdrsnilo za obzorje. Nad progo pa je legla tišina vijoličaste barve. Če se je v drevesu utrgal list, če je daleč v gozdu kriknila ptica, če je zaškripal kamen pod čevljem, je bilo, kot bi otrpli svet oživljal. Šla sta po progi. Slišala sta šum krvi v senceh, ozirala sta se sem in tja, pa na srečo ni bilo nikogar. Samo s pogledi sta izbrala mesto, kjer naj bi vlak iztiril. Janez s pištolo je zlezel malo više, na stražo, Karlo pa se je lotil tračnic. Kmalu je uvidel, da ne bo šlo tako gladko, kot sta si zamišljala. Matice in vijaki so bili zarjaveli. Karlo je mislil, da mu bodo popokale kite in mišice ter da mu bo razneslo vse misli v glavi. Nobena matica ni popustila. Najti je moral pravi kot za pritisk. Ves moker je bil, preden je odvil prvo matico. Malo se je umiril, da bi delal bolj s pametjo. Janez je z velikimi očmi opazoval zdaj njega zdaj stezo, kjer bi ju lahko presenetili bodisi patrulja ali železničarji na obhodu proge. Na srečo sta ostala sama. Na progi dotlej ni bilo sabotaž, pa so se počutili varne. Ko je dobil pravi prijem, je šlo bolje, toda kljub temu počasi. Dvajset minut se je razpotegnilo v celo večnost. Ko so bile matice odvite, je prijel za železni drog. Skušal je odpahniti tračnico na spoju. Spet je mislil, da mu bo počila hrbtenica, preden se je premaknila in obstala. Pogledal je na uro. Tesnoba je ras tla s kvadratom časa. Stopil je na rob in izpraznil mehur v orumenele trave. Pod njim se je začenjal prepad, kamnita praznina. Janez je begal z očmi in gledal na uro. Kasnila sta. Karlo se je lotil druge tračnice. Zdaj je bil že živčen. Nekje v gozdu je trkal detel ob smreko, v daljavi je hukala sova, kot bi najavljala vlak. Čas ju je izdal. Karlo ni mogel opraviti dela. Zarjavele matice so se vse bolj upirale. Vzvod ključa se mu je izmuznil. Z roko je udaril ob kamen in si presekal kožo. Sinoči v 26. kolu košarkarske A-l lige GLADEK PORAZ TRŽAŠKEGA BICA V nedeljo start sezone v formuli ena Favoriti ostajajo isti San Benedetto z zmago dohitel Bi novo Bic — Indesit 61=70 (25:31) BIC: Jones 8 (2:2), Hardy 20 (4:4), Tonut 6, Palombo 12 (2:4), Lanza 8 (2:3), Bobicchio 4, Zarotti 2, Goti 1 (1:2), Cenderelli, Fabbricatore. INDESIT: Gentile 2, Carraro 7 (1:2), Simeoli 1 (1:3), Donadoni 6, La Gioia, Mastroianni, Ricci 7 (1:1), Generali 2, Marcel 10 (4:5), Oscar 35 (3:3). Bic je zapravil izredno priložnost, da bi se dokončno oddaljil od Sim menthala in La tini ja. Tržačani so namreč nerodno izgubili doma proti solidnemu Tanjevičevemu Indesi-tu. Gostje so bili skoraj stalno v vodstvu, po medlem prvem polčasu pa je ekipa iz Caserte odločno prevzela vajeti igre v svoje roke ob začetku drugega polčasa in si z delnim izidom 8:0 priborila 14 košev prednosti že v 23. minuti. Bic je sicer reagiral, a vse, kar mu je uspelo doseči, je bilo to, da se je pribli žal na šest točk. Več pa Tržačani niso zmogli, saj je Indesit odlično branil, v napadu pa je Oscar zadeval kot za stavo (15:27 pri metih iz igre). (Marko) San Benedetto — Binova 85:80 (42:42) SAN BENEDETTO: Lagarde 16, Bon 13, Ardessi 27, Mayfield 21, Bullara 6, Sfiligoi 2. BINOVA : Bosio 24, Smith 16, Mina 4, Mayes 21, Meneghel 4, Nata lini 6, Guerrini 1, C arraria 2, Sciarappa 2. A 1 LIGA IZIDI 26. KOLA Bic - Indesit 61:70; Febal - Latini 87:78; Peroni Jolly 80:85; Honky Scavolini 84:90; San Benedetto - Binova 85:80; Borioni - Star 87:75; Sim-menthal - Simac 80:91; Granarolo -Bancoroma 89:79. LESTVICA Simac 42, Granarolo in Berlonp 38, Jollycolombani 32, Peroni in Star 30, Bancoroma 28, Febal in Indesit 26, Honky 24, Scavolini 22, Bic 20, Sim-menthal in Latini 18, San Benedetto in Binova 12. PRIHODNJE KOLO (25. 3.) Star - Bic; Simmenthal - Honky; Indesit - Peroni; Jolly - Febal; Bancoroma - Binova ; Latini - San Bene- detto; Simac - Bertoni; Scavolini -Granarolo. A-2 LIGA IZIDI 26. KOLA Am. Eagle - Popolare 75:79; Lettole - Vicenzi 91:79; Gedeco - Mangia-ebevi 105:106; Cottorella - Italcable 93:89; Benetton - Riunite 66:72; Bartolini - Rapident 107:96; Mister Day - Yoga 61:67; Marr - Carrera 94:78. LESTVICA Riunite 40, Gedeco 36, Mister Day 34, Yoga 32, Marr in Bartolini 30, Carrera, Italcable, Mangiaebevi in Popolare 28, Cottorella, Lebole in Benetton 22, America Eagle 16, Vicenzi 12, Rapident 8. V nedeljo bo videmski Gedeco i-gral v Benetkah proti Carreri. • POLJSKA ODBOJKARSKA REPREZENTANCA bo jutri odigrala prijateljsko tekmo z bolonjskim prvoli gašem Bartolini jem. Tekma bo ob 17.30 v bolonjski športni palači. 7. marca bodo Poljaki igrali s Santa- Bolj kot se bliža odločilni dvoboj v Brescii za državni ekipni naslov v ženskem namiznem tenisu med Krasom in Recoarom, večja sta nestrpnost in pričakovanje v Krasovem taboru. V razgovoru s podpredsednikom Zvonkom Simoneto smo zvedeli, kako tečejo še zadnje priprave. »Dekleta zelo resno in s pospešenim ritmom trenirajo že ves teden proti moškim trening-partnerjem iz Trsta in Tržiča, ki imajo različne tehnične značilnosti igre. Tako bi morale biti dobro pripravljene na ta odločilni nastop. Sicer moram poudariti, da si je letos ekipa spričo odsotnosti Sonje Miličeve zastavila kot osnovni cilj obstanek v prvi ligi. Ta program pa smo krepko presegli in vse kar pride več bo dobrodošlo. na zadnjem mestu lom, 29. marca pa z italijansko reprezentanco. TENIS-CUORE CUP Ocleppo izločen MILAN — V drugem kolu mednarodnega teniškega turnirja »Cuore c up« je Avstralec John Fitzgerald izločil še zadnjega Italijana. Ocleppa je namreč premagal z gladkim 7:5, 6:3. Favorit št. ena za končno zmaga, Šved Mats Witander, pa je brez težav odpravil romunskega veterana Nastaseja (6:3, 6:1). Precejšen odmev je imela zmaga 18-letnega Šveda Stelana Edberga nad rojakom Jarrydom, ki ga je premagal s 6:4, 6:2. • VETERAN ROGER DE VLAE-MINCK je osvojil kolesarsko dirko po Kampaniji. Na cilju je odpravil vso glavnino, 239 km dolgo progo pa je prevozil v 6.33'26” s poprečno hitrostjo 36 km na uro. Stvari so se sedaj tako zasukale, da verjetno nismo bili še nikoli ta ko blizu državnemu naslovu kot smo letos.« »Torej jutri odkrito startate na zmago?« »Tekma ne bo lahka, ker se igralke med seboj dobro poznajo in je težko pripraviti katerokoli taktično presenečenje. Živčna obremenitev bo za vseh šest igralk velika, pri tem pa je verjetno Recoaro na boljšem, ker uvršča dve izkušeni igralki. Na papirju so naša dekleta v rahli prednosti in zmaga je dosegljiva, le da zaigrajo sproščeno in zbrano.« »Doljakova in Sedmakova se prejšnjo nedeljo nista najbolje izkazali v Gorici.« »Mislim, da sta nastop v Gorici JACAREPAGUA — Danes se bodo na dirkališču v Jacarepaguaju začele poskusne vožnje za nedeljsko VN Brazilije v formuli 1, s katero se bo uradno začeto letošnje svetovno prvenstvo. Med zimskim odmorom je prišlo v svetu formule ena do običajnih novosti, ki bodo bržkone vplivale na potek prvenstva, čeprav ostajajo favoriti v bistvu vedno eni in isti. Med te prav gotovo tudi letos sodi svetovni prvak Nelson Piquet, ki je obnovil pogodbo s Brabhamom. Njegovi nasprotniki bodo piloti Renaulta (Tambay in Warwick), Wil-liamsa (Rosberg in Laffite), McLa-rena (Prost) in seveda Ferrarija (Arnoux in Alboreto). Pri italijanski avtomobilski hiši so se po dolgih letih spet odločili najeti domačega pilota, čast je pripadla Micheleju Alboretu, ki je med mladimi silami italijanskega avtomobilizma prav gotovo najzaslužnejši. Za priljubljenost pni italijanskih ljubiteljih motorjev pa se bosta pretegovala tudi De Angelis na lotusu, opremljenem z motorjem renault in Patrese, ki je le- vzeli preveč nalahko in da sta podcenjevali Musino. Tisti nastop p>a ni odražal njune pxrave forme in pravo lice bosta prekazali prav v Brescii, o tem nimamo nobenih dvomov s trenerko Miličevo na čelu. Ko gre zares, znajo vse tri igralke tudi stisniti zobe.« »Kako pa se navijači pripravljajo na to tekmo?« »Ljubitelji namiznega tenisa se dobro zavedajo, da bodo dekleta potrebovala v Brescii tudi njihovo premoč. Zato ni nič čudnega, če smo v nekaj dneh napolnili avtobus in prijavilo se je 52 navijačev. Torej naša dekleta ne bodo osamljena in ob topli predprori navijačev bi morala biti tudi njihova naloga nekoliko olajšana.« (BS) tos prestopni k Alfa romeu. Velika novost letošnjega SP, ki bo konstruktorjem povzročila nemalo preglavic, je sklep avtomobilske zveze, da se zmogljivost bencinskih rezervoarjev bolidov zmanjša od 250 na 220 litrov. Gre v bistvu za varčevalni ukrep, ki bo vplival na učinek motorjev. Kar zadeva te, velja omeniti, da je turbo pregon vzpostavil prepolno hegemonijo in dokončno izrinil tradicionalni ford-cosworth. Imata ga namreč (za sedaj) le še Tyrrel in Arrows. Williams ki je še lani na vse kriplje zagovarjal veljavnost starih motorjev, se je letos opredelil za turbo-honda. Pomembno vlogo bodo, kot vedno, imele tudi pnevmatike. SP V MOTOCIKLIZMU Spencer (ZDA) brez konkurence KYALAMI — že včerajšnji prvi dan preskusnih voženj za motociklistično VN Južne Afrike je pretr-dil, da po odstopu Robertsa Američan Freddie Spencer letos v boju za SP (kategorije do 500 ccm) najbrž ne bo imel enakovrednih tekmecev. Sprencer na hondi je namreč dosegel najboljši čas (1’26”05) pred Italijanom Un-cinijem na suzukiju (1’23”33) in Švicarjem Pellandinijem (1’28”37). Poskusne vožnje je oviral dež. Potem ko je dosegel najboljši čas je Sprencer padel, vendar brez prosledic. Ni izključeno pa, da se bo moral jutrišnje dirke (TV 2 ob 14.30) udeležiti z rezervnim motorjem. SPOROČILO DOPISNIKOM Cenjene dopisnike obveščamo, da bomo jutri, 24. t.m., zaradi uvedbe poletne ure delo v redakciji zaključili uro prej kot ponavadi. Zato prosimo, da nam bi poročila o popoldanskih in večernih športnih dogodkih posredovali takoj po izteku le-teh, kakorkoli pa v najkrajšem času, sicer jih v naši nedeljski številki ne bomo mogli objaviti. Hvala! Jutri odločilen namiznoteniški dvoboj Krasa z Recoarom Nikoli šc tako blizu državnemu naslovu Krasovke v rahli prednosti - V Brescio potujejo tudi navijači pismo uredništvu Združena ekipa Meblo gostuje jutri pri Tregarofaniju Padovska ekipa se še bori za napredovanje Prejeli smo s prošnjo za objavo. Na izredno uspelem smučarskem tekmovanju ob priliki 80-letnice SP DT v Ravasclettu, kjer je organizacija samega tekmovanja, kljub boleznim in težkim pregojem, pretekala tekoče, se moram zamisliti ob zadnjem dejanju — nagrajevanju. Da tu organizacija ni bila na višini, je bilo vsem jasno, ne bi se spuščal v komentiranje vzrokov, vendar to ne opravičuje nekaterih presegov s strani pjublike oziroma prisotnih tekmovalcev ter njihovega obnašanja. Organizacijski odbor je smatral za pretrebno, z vso prelivalo, da ob taki priliki nudi presebno nagrado zmagovalnemu društvu in sicer umetniško delo - kip Bogomile Dol jak, ki je z izredno občutljivostjo, ki ji je prirojena, izdelala leseno kamnito plastiko, simbolizirajočo smuči, ki se z zanosom dvigajo iz trdega kraškega kamna, simbola trdega dela, kot je trdo delo šprerhiikov, da lahko dosežejo vrhunske rezultate. Zeto žalostno je bito videti »znakovne« in besedne komentarje ob predstavitvi prekala ter še bolj žalostno, če že ne objestno, gesto predstavnika zmagovalnega društva, ki nagrade skoraj ni hotel sprejeti, ker ga je pjreveč spreminjala na rogove. Namesto da bi razumeli, v kolikšno čast jim je lahko sprejeti umetniško delo namesto standardnih in serijskih prekatov, so se ga z nekako sramežljivostjo in odprerom skoraj branili. Kot predsednik društva zamejskih likovnikov smatram zelo prehvalno odločitev SPDT, da preč asti svoj visoki jubilej s predaritvijo umetniškega dela najusprešnejšemu društvu, ki naj jemlje to kot čast. Ing. Sergej Cesar Turnir primorskih šahistov A. Žnidaršič prvi SEŽANA — V hotelu Maestoso v Lipici so šahovski delavci šahovskega društva Sežana organizirali letošnje 21. hitropretezno šahovsko prvenstvo presameznikov primorske šahovske zveze. Sodelovalo je trideset šahistov iz Pirana, Sečovelj, Kopra, I-lirske Bistrice, Sežane, Nove Gorice, Ajdovščine, Tolmina, Cerkna in Idrije, ki so najprej, odigrali tri prelfi-nalna turnirja s pre desetimi udeležen- ci, štirje prvouvrščeni pa so se uvr stili v finalni turnir. V finalni skupini se je vodila izenačena borba, vendar je najboljšo igro prekazal prvoka tegomik Andrej Žnidaršič (Piran), ki je zbral 9 točk, drugo in tretje mesto sta osvojila mojstrska kandidata Brečevič (Koprer) in Škoberne (Tol min) z osmimi točkami. (Silvo Kovač) Uspehi F. Ruzziera v hoji Poletna atletska sezona je pred durmi. V zimskem času dejavnost prei nas nekoliko zastane, čeprav tekmovanj ne manjka, zlasti na prekritem in pa v krosu. Fabio Ruz-zier, ki nastopna za vseučiliščni krožek CUS se je doslej udeležil treh vsedržavnih tekmovanj v hitri hoji, V meddeželnem finalu zimske trofeje v Turinu je na razdalji 15 km zasedel nepjričakovano 9. mesto v rekordnem času 1.1V06”, na držav nem finalu v Cagliariju pa je bil 30. (skupmo 73 tekmovalcev) na razdal* 25 km, spret v rekordnem času 2.05’08”. V nedeljo se je udeležil še državnega pjrvcnstva v hoji na 50 km v Palermu in osvonl 21. mesto v času 4.25’08” Bogo Šramel, bivši smučarski skakalec in eden tistih, ki so sodelovali na prvi planiški prireditvi, se takole spominja časov izpred petdeset let, ko so začeli z gradnjo 90-metrske skakalnice v Planici: »Ob tem veli kem jubileju Planice in po vseh u-spehih planiških prireditev in na ših skakalcev v preteklih petdesetih letih se je z mislimi težko povrniti nazaj. Takratne razmere se ne dajo primerjati z današnjimi in skakalci nismo imeli na razpolago nobene večje skakalnice kot 55 metrske v Bohinju. Da bi se nekako izenačili s skakalci iz drugih držav, so se člani Ilirije odločili, da zgradijo 70 do 80-metrsko skakalnico, da bi tudi pri nas lahko dosegali take daljave kot drugod v Evropi. Odločili so se Pred jutrišnjo tekmo Mebla v Padovi pareti Tregarofaniju smo se zno va prevezali s spremljevalcem tamkajšnje ekipre Chioattom, ki je velik prezna valeč lige in je bil tudi tokrat bogat z informacijami in pri prembami. »V minulem kolu je vaša ekipa z zmago v Moglianu spet vžgala boj za prvo mesto, ki je bilo že skoraj oddano. ..« »Končno smo igrali tako, kot znamo, ker smo nastopali v preprelni prestavi. Na začetku drugega dela so nas prestile preškodbe ,in razen s CUS, ko smo razočarali, ' so vsem prera-zom botrovale predvsem odsotnosti. Sedaj, ko smo kompletni, imamo spret možnost, da se borimo za napredovanje. »Čemu pripisujete dejstvo, da smo v letošnjem prvenstvu beležili toliko presenečenj?« »Morda je le vprašanje trenutne razpreloženosti ekip, vendar se bolj nagibam k razlagi, da letos manjka za Planico, ki je imela izredne na ravne pogoje in do takrat le 25 metrsko skakalnico. Gradnje smo se lotili brez posebnih priprav, primanjkovalo pa je tudi finančnih sredstev, tako da se je gradnja skakalnice zavlekla v leto 1934. Takrat smo s pomočjo ing. Bloudka in Rožmana skakalnico toliko usposobili, da smo lahko izvedli državno prvenstvo. Kljub temu da. je bila skakalnica improvizirana, pa so bile dosežene daljave spodbudne in so se zato gra ditelji odločili, da skakalnico povečajo za 20 metrov. Pri tem so imeli srečo, da jim je privatni mecen prispeval sredstva za preureditev ska kalnice in da je ravno takrat po Evropi gostovala skupina desetih norveških skakalcev, ki jih je smučarska pravi lider, se pravi ekipa, ki bd bila objektivno boljša od ostalih. Vse tekme so napete in izenačene ter na zelo visoki agonistični ravni. Hkrati pa je tudi tehnična raven dobra, tako da lahko rečemo, da je naša skupnna nadpoprečno kakovostna. Opažam veliko premoč obramb nad napredom in tudi novo ovrednotenje sprejema servisa, ne nazadnje pa odloča tudi kondicija, saj so e-kipre, kakršna je naša (a tudi CUS in Mogli ano) tempirane na pet setov igre.« »Igra Mebla pa sloni predvsem na napadu. So morda zato njegovi rezultati skromnejši?« »Mislim, da je temu tako. Tudi CUS Padova ima nekaj izrednih napadalk, a jim obrambe prekrižajo račune.« »Kako pa bo v nadaljevanju prvenstva?« »Presenečenj ne bo manjkalo. I-skreno upam, da bo CUS jutri zrna gai v Moglianu, vendar ne preveč zveza takoj povabila v Planico, kjer so bili nad skakalnico navdušeni, saj so ugotovili, da se da varno skakati tudi preko 90 metrov in ne samo do 80, kot so določala takratna pravila FIS. Prišlo je do spremembe pravil in tako smo 24. marca 1934 lahko organizirali prvo mednarodno prireditev na 90-metrski skakalnici. Pri pripravi skakalnice smo sodelomli vsi skakalci, tudi tuji in tako je tekma izredno uspela ter privabila približno 5.000 gledalcev, kar je bilo za takratne razmere izredno veliko. Od Jugoslovanov smo nastopili le trije ali štirje, saj drugi niso bili dovolj pripravljeni za skoke na tako veliki skakalnici. Poleg nas so nastopili še skakalci iz Norveške, Avstrije, Češke in Poljske.« (M. Š.) gladko (denimo s 3:2), tako da bi ga z zmago v derbiju prehiteli na skupni lestvici. . .« »O tekmi z Meblom torej sploh ne razmišljate? Pričakujete lahko zmago?« »Nikakor ne lahko, zmago že, vendar ne lahko. Meblo je nekajkrat že presenetil. Treba bo igrati zelo zbrano. »Pa še ocena o posameznih eki- i pah. . .« »Najbolj me je razočaral CUS Padova,- resnici na ljubo pa smo tudi mi prevečkrat zatajili. O Meblu sem tudi mislil, da je močnejši. Daleč najugodnejše presenečenje pa je Mo-gliano Veneto. Nerveso je po prvem delu zapustilo pret boljših igralk, ki se niso strinjale z metodami trenerja Scalzotta, zato so slabi rezultati te ekipre razumljivi, saj igra z mladimi. »Kaj pa Torrefranca?« »Kot vsak novinec se opira predvsem na navdušenje. Njeni dobri rezultati me ne presenečajo.« »Vendar menite, da v boj za napredovanje ne more poseči. . .« »Da. To je le vprašanje, ki zadeva CUS, Mogliano in nas.« (ak) Kvalifikacije pokala prijateljstva Kontovelkam druga tekma Bor — Kontovel Electronic shop 0:3 (12:15, 11:15, 13:15) BOR: Furlanič, Godina, Favaret-to, K. in J. Tomšič, Bandi, Jazbec, Ferluga in Pečar. KONTOVEL ELECTRONIC SHOP= Černjava, Ban, Paulina, Gruden, Pu-rič in Mervič. V drugi kvalifikacijski tekmi za nastop na Pokalu prijateljstva s° dekleta Kontovela Electronic shop -sinoči gladko premagale borovke, čeprav je med ekipama liga razlike v korist Tržačank. Sinočnja tekma je bila dokaj slaba, zmaga Konto; velk pa je pre vsem zaslužena, saj , so pokazala bolj konstantno in živahno igro. Pred sobotno mednarodno prireditvijo za svetovni pokal Kako so zgradili skakalnico v Planici V košarkarskem promocijskem prvenstvu Vrsta neugodnih presenečenj Preteklo kolo je bilo za vse naše predstavnike v košarkarski promocijski ligi spet negativno. Openski Polet je v gosteh izgubil s Stello Azzurro in je sedaj zdrknil na zadnje mesto razpredelnice. Poletovci so komaj zbrali zadostno število igralcev in se nasprotnikom predstavili v šestih. Glede na to, da je do konca prvenstva še šest kol, se sprašujemo, ali se bodo Openci* v naslednjih tekmah lahko zbrali v zadostnem številu. V Poletovem taboru so trenutno štirje igralci bolni, oziroma poškodovani in upati je, da se stanje v naslednjih dneh ne bo poslabšalo, čeprav se to zdi povsem nemogoče. Košarkarji Bora Radenske so podarili zmago tržaškim pristaniščni-kom, ki so se z zadnjega povzdignili na predzadnje mesto lestvice. Borovci so ponovno potrdili svojo značilnost nihajočega moštva. To je že vrsto let konstanta Borove ekipe, ki pride do izraza takrat, ko našim košarkarjem upadeta motivacija in ambicija za boljšo uvrstitev. To se je bržkone zgodilo tudi v nedeljski tek-nii in domačini so bili toliko prisebni, da so izkoristili priložnost in osvojili svojo, mogoče zadnjo letošnjo zmago. Vsi so pričakovali, da bo Kontovel Pospravil tretjo zmago v drugem delu prvenstva. Lukševi varovanci pa so vsaj po rezultatu sodeč doživeli Proti tržaškim vseučiliščnikom pravi Polom, za katerega še sedaj ne najdemo prave razlage. Res je, da je CUS v zadnjih tekmah prikazal ne- koliko samozavestnejšo igro, končni izid nedeljskega srečanja pa dokaj jasno kaže, da je bilo na igrišču nesorazmerje sil v korist domačinov, ki so dobesedno pregazili Kontovelce. Obračun je za vsa naša moštva nezadovoljiv. Polet je sam na zadnjem mestu in se ne bo rešil izpada, tudi če bi do konca lige osvojil vsa srečanja. Kontovel je v nekoliko boljši poziciji, kar mu pa še ne zagotavlja obstanka v ligi. Bor Radenska je zabeležil neverjeten padec in si po pravici povedano s prikazano igro zasluži sedanja dva poraza, zaradi katerih je nazadoval v sredino razpredelnice med moštva poprečnega kova, ki nimajo več ambicij. Prihodnje, 21. kolo promocijskega prvenstva predvideva naslednja srečanja za naše predstavnike: Kontovel - A-labarda, Bor Radenska - CUS in Polet - Radiograf Milje. Glede na zadnje razplete v zvezi z igro naših ekip bi zaenkrat ne tvegali predvidevanj in raje počakali na končne izide. (Cancia) naše ekipe v odbojkarskih prvenstvih NA TRŽAŠKEM 1. MOŠKA DIVIZIJA Skupina A Na vrhu lestvice sta še naprej In-ter 1904 in Sloga. Tržačani imajo dve točki naskoka, a končna odločitev bo padla drevi, ker se pri Banih srečata Sloga in Inter 1904. Po dosedanjih rezultatih, se ostale ekipe ne morejo vmešati v borbo za vrh. IZIDA 9. KOLA Volley 30 Duke - Nuova Pallavolo Trst 3:0, Inter 1904 - Rozzol 3:0. LESTVICA Inter 1904 12, Sloga Bar Alex 10, Volley 80 Duke 8, VIS Trst 6, Rozzol 2, Nuova Pallavolo Trst 0. Skupina B Tudi v tej skupini izstopata dve ekipi — Nuova Polisportiva Gretta in S. Sergio. Odbojkarji z Grete so še neporaženi in imajo 2 točki prednosti pred S. Sergiom. Potem, ko so borovci dve tekmi zapored izgubili s tesnim 3:2, so z istim izidom premagali slabi Radio Telex. ' totip — prvi drugi — prvi drugi — prvi drugi — prvi drugi — prvi drugi — prvi drugi X 1 2 1 X 1 1 X 1 X 1 2 danes igra za vas Štefan Gulič totocalcio Ascoli - Roma X 1 2 Fiorentina - Milan 1 Inter - Genoa 1 Juventus - Catania 1 Lazio - Torino X Napoli - Verona 1 X Sampdoria - Avellino 1 Udinese - Pisa 1 Arezzo - Pistoiese 1 X Cagliari - Cesena 1 X Lecce - Triestina 1X2 Palermo - Empoli 1 Pescara - Atalanta 1 X Štefan Gulič, mladi Jadranov branilec, je začel igrati košarko na Kon-tovelu pred desetimi leti. Z uspešnimi nastopi za barve Kontovela, si je priboril mesto v združeni ekipi Jadrana, za katero nastopa že drugo leto. Kot zanimivost naj dodamo še to, da bo ravno jutri, ko Jadran igra odločilno tekmo s Casteltrancom dopolnil 18 let. Prejšnji teden je Ravel Kodrič pravilno napovedal šest rezultatov. IZIDI 9. KOLA Bor - Radio Telex 3:2, Ferroviario Opicina - Gretta 2:3, VM - S. Sergio 2:3. LESTVICA Polisportiva Gretta 16, S. Sergio 14, Ferroviario Opicina 10, Bor in VM 6, Pallavolo Sistiana 2, Radio Telex 0. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Kot izgleda ima S. Sergio Gold Fassl že zagotovljeno prvo mesto in s tem tudi napredovanje v D ligo. Po 9 kolih so odbojkarice tega društva še neporažene in imajo kar 6 točk naskoka pred CUS. Dobro se držita še Cortina Sport A in Club Altura. Ker Sokol ni bil pravočasno obveščen o spremembi umika srečanja s Clubom Altura, je izgubil tekmo brez boja, tekmovalna komisija pa mu je zaradi tega odvzela še dve točki. Zaradi ne sporazuma pa je bilo srečanje Cortina Sport A - Kontovel Electronic Shop preloženo. Zapletov je torej kar precej in to predvsem zaradi kroničnega pomanjkanja telovadnic. IZIDI 9. KOLA Club Altura - Sokol 3:0, Cortina Sport B - CUS 0:3, S. Sergio Gold Fassl - Le Volpi 3:0, Cortina Sport A - Kontovel Electronic Shop preloženo. LESTVICA S. Sergio Gold Fassl 18, CUS Trst 12, Cortina Sport A 10, Club Altura 8, Kontovel Electronic Shop 6, Sokol 4, Le Volpi 2, Cortina Sport B 0. UNDER 15 - MOŠKI Mladi odbojkarji Sloge v tej konkurenci ne bodo naleteli na enakovrednega nasprotnika. V treh doslej odigranih tekmah niso izgubili niti niza, a odigrati morajo še srečanje s Pre-venirom iz prvega kola. Inter 1904, ki je bil v preteklosti praviloma najboljši, letos ni več nevaren,- tržaški VIS pa je s Slogo že izgubil, kot tudi Bor v soboto. Mladi borovci pa so morali zaradi bolezni predati Interju točki brez boja in tako so ostali še brez tistih 2 točk, ki so jih izbojevali z Nuova Pallavolo, ker jih je tekmovalna komisija kaznovala tudi z odvzemom dveh točk. IZIDI 4. KOLA VIS - Nuova Pallavolo Trst 2:0, Sloga - Bor 2:0, Prevenire - Inter 1904 0:2. LESTVICA SKUPINA B Libertas Capriva — Naš prapor Sošol 3:2 (13:15, 15:11, 15:13, 9:15, 16:14) NAŠ PRAPOR SOŠOL: F. Sošol, Mi-kluš, Komel, M. Sošol, Bensa, P. Klanjšček, Gravner, Legiša, D. Klanjšček. Na gostovanju v Koprivnem je Naš prapor doživel svoj prvi poraz, ki je toliko bolj presenetljiv, saj je Libertas zadnji na lestvici. Zmaga domačinov je zaslužena, ker so bili naši igralci vse preveč nezbrani in tudi nemotivirani glede na to, da so si prvo mesto zagotovili že predčasno. IZIDI 11. KOLA IN ZAOSTALIH TEKEM Mossa - Naš prapor Sošol 1:3, Naš prapor Sošol - Libertas GO 3:0, Libertas Capriva - Olympia 1:3, Val -Lucinico 3:2, Olympia - Lucinico 1:3, Libertas Capriva - Naš prapor Sošol 3:2. LESTVICA Naš prapor Sošol 18, Olympia 12, Val in Lukinico 10, Mossa 8, Libertas Gorica. 6, Libertas Capriva 4. PRIHODNJE KOLO Val - Naš prapor (30. 3. ob 19.00 v Štandrežu), Mossa - Olympia (31. 3. ob 18.00 v Lečniku), Lucinico - Libertas GO, počiva: Libertas Capriva. DEČKI Odigrati morajo le še dve zaostali tekmi, ki pa vrstnega reda ne moreta več spremeniti. IZIDI ZAOSTALIH TEKEM Val - Naš prapor Sošol 3:0, Val -Olympia 2:3. PRIHODNJE KOLO Val - Libertas GO (danes ob 19.00 v štandrežu), Lucinico - Italcantieri. LESTVICA Libertas GO 22, Italcantieri 20. O-lympia 16, Tomana 10, Val 8, Lucinico 4, Naš prapor Sošol 0. DEKLICE IZID ZAOSTALE TEKME Libertas Gorica - Sovodnje 3:2. LESTVICA Corindoni 24, Volley Canon 20, Libertas Krmin in Libertas Gorica 18, Italcantieri 10, Sovodnje Butkovič in Pie-ris 8, Grado 0. PRIHODNJE KOLO Mlajši cicibani: pred jutrišnjo tekmo za 1. mesto M. Švara (Breg): »Odločno na zmago« O Bregovih mlajših cicibanih smo nekajkrat pisali. To nogometno tooštvo, ki ga trenira Miran Švara, Pa preseneča iz tedna v teden in kako naj bi o njem ne zopet pisali Pred jutrišnjo odločilno tekmo s Pongano za prvo mesto v skupini. Ni namreč pogosto (nasprotno!), Pa bi se naša mladinska nogometna tooštva potegovala za samo prvo mesto v tako ostri konkurenci, kakršne so v nogometnih ligah. Bregovi mlajši cicibani pa bodo poskusili doseči *eP podvig prav jutri v Dolini (srečanje se bo pričelo ob 15.30), ko se bodo pomerili s. Ponziano, ki ima dolgoletno nogometno tradicijo predvsem ,la mladinskem področju. Brežani so se sicer že uvrstili v »play-off« tega Prvenstva, čemu pa ne bi poskusili osvojiti kar prvo mesto v svoji skupini? »Koko se pripravljate na sobotno tekmo?in smo vprašali trenerja Švaro. »Treniramo temeljito in vestno. Razpoloženje je v moštvu dokaj optimistično, čeprav nam še kako nagaja gripa. Fantje se zavedajo pomembnosti tega srečanja. Treba pa jih pohvaliti za pridno delo, kot je treba tudi pohvaliti njihove starše, ki so mi v veliko pomoč.« »Značilnosti igre vašega sobotnega tekmeca Ponziane?« »Ponziana predvaja zelo hitro igro, poleg tega uvršča več tehnično do- Disciplinski ukrepi Disciplinska komisija deželnega odbora nogometne zveze je zaradi ugovarjanja sodniku po tekmi Muggesa-na - Vesna do 30. aprila diskvalificirala člana Vesne Angela Bogatea. V 2. Al, pa je bil za eno kolo diskvalificiran tudi igralec Krasa Franc Samec. bro podkovanih nogometašev, če želimo zmagati, bomo morali biti z nasprotnikom enakovredni v vseh tehničnih elementih, v igro pa bomo morali vnesti še veliko mero požrtvovalnosti.« »V Dolini je pričakovanje za tekmo veliko?« »Zanimanje je izredno. Pričakujemo zato veliko število navijačev.« »Kaj pa v primeru poraza?« »Poraza gotovo ne bomo jemali 'tragično’. Zavedamo se, da smo z uvrstitvijo v »play-off« že več kot izpolnili svoj cilj. Mislim, da je že ta uvrstitev eden največjih uspehov našega mladinskega nogometa sploh. S to ugotovitvijo pa se gotovo ne bomo tolažili, v soboto bomo stopili na igrišče z resnim namenom, da zmagamo.« Mi pa to trenerju Švari in njegovim varovancem od vsega srca tudi želimo, (bi) Križani zapravili točko Bar® z Gradesèjem je kriška Vesna gostom po nepotrebnem odstopila točko NAMIZNI TENIS Borovi rekreativci Vzporedno z agonistično dejavnostjo mlajših se je pri Boru razvila precej živahna namiznoteniška dejavnost mlajših in starejših rekreativcev. Starejši igralci namreč sestavljajo jedro, okrog katerega se zbira tudi mladina, ki jim je namizni tenis le stranska dejavnost, ker gojijo že drugo športno panogo. Rekreativci so letos spet začeli s srečanji z drugimi društvi in zelò pozitivno se je v tem oziru izkazalo dvakratno srečanje s športnim klubom Burja iz Škofij. Po prvem srečanju veteranov v Trstu, ki se je končalo s tesno zmago Tržačanov, so se mlajši in starejši rekreativci Bora udeležili moštvenega turnirja, ki ga je organiziralo športno društvo Burja. Tudi tokrat so se Tržačani izkazali in v konkurenci desetih moštev osvojili prvo mesto v postavi Flavio Posega in Gizela Duplan-čič pred moštvom Hrovatini. Na tretje mesto se je uvrstila Borova e-kipa Grbec, Čok in Acerbi. Sloga, Inter 1904 in VIS 6, Prevenire 2, Bor in Nuova Pallavolo Trst 0. (Sloga in Prevenire imata tekmo manj). UNDER 15 - ŽENSKE Skupina A Mlade zastopnice Brega nizajo zmago za zmago. Prvi del prvenstva so končale nepremagane in vse nasprotnice so odpravile z gladkim 2:0. Na drugem mestu sta Inter 1904 in presenetljive mlade igralke Bora. Dve točki so osvojile tudi zastopnice Sloge B, kar je za mlade igralke najboljša spodbuda. IZIDI 4. IN 5. KOLA Inter A - Breg 0:2, Ricreatorio -Centro Olimpia 0:2, Bor - Sloga B 2:0, Breg - Ricreatorio Nordio 2:0. LESTVICA Breg 10, Inter 1904 in Bor 6, Centro Olimpia in Sloga B 2, Ricreatorio Nordio 0. (Breg in Ricreatorio Nordio sta igrala tekmo več). Skupina B Po treh odigranih tekmah sta Sloga A in OMA Olympic osvojili vse možne točke. Ti dve šesterki sta prav gotovo prva favorita za končno zmago. Po našem mnenju pa je rahla prednost na strani Sloge. IZIDA 4. KOLA CUS - OMA Olympic 0:2, Sokol -Sloga A 0:2. LESTVICA Sloga A in OMA Olympic 6, So kol in Inter B 2, CUS Trst 0. NA GORIŠKEM 1. MOŠKA DIVIZIJA SKUPINA A Čeprav je Soča v slovenskem derbiju doživela poraz, še "vedno vodi na lestvici, Sovodnje pa so z zadnjimi nastop? potrdile, da lahko upravičeno kandidirajo za uvrstitev v finalni del. IZIDI 6. KOLA Arci Pierri - Adi Ronchi 3:0, Soča -Torriana 3:2, Italcantieri - Sovodnje 1:3, Sovodnje - Soča 3:1. LESTVICA Soča 12, Arci Pierri in Sovodnje 8, Italcantieri 6, Torriana 2, Adi Ronchi 0. (Sovodnje in Italcantieri imata tekmo manj). PRIHODNJE KOLO Soča - Arci Pierri (24. 3. ob 18.00 v Štandrežu), Adi Ronchi - Sovodnje (24. 3. ob 19.30 v Ronkah), Italcantieri -Torriana. Canon - Sovodnje Butkovič, Grado -Italcantieri, Libertas GO - Libertas Krmin, počiva: Pieris. UNDER 15 - MOŠKI Olympia je osvojila nov par točk 'in je skupno s še dvema ekipama na vrhu lestvice. Do sedaj je igrala dobro in lahko odigra pomembno vlogo v tem tekmovanju. IZIDI 3. KOLA Olympia - Libertas Krmin 2:1, Italcantieri - Adi Ronke 0:2, Torriana -Libertas GO 0:2. LESTVICA Libertas GO, Olympia in Adi Ronke 4, Torriana in Libertas Krmin 2, Italcantieri 0 (Libertas GO in Italcantieri imata tekmo manj). PRIHODNJE KOLO Italcantieri - Olympia (28. 3. ob 20.30 v Tržiču), Torriana - Adi Ronke, Libertas Gorica - Libertas Krmin. UNDER 15 - ŽENSKE Sovodnje Butkovič so z dvema novima zmagama še utrdile vodstvo na lestvici. IZIDA Volley Cannon - Sovodnje Butkovič 1:2, Sovodnje Butkovič - Olympia 2:0. LESTVICA Sovodnje Butkovič 14, Mossa 8, Torriana 6, Olympia, Intrepida, Canon in . Lucinico 4, Adi Ronke 2, Italcantieri 0. PRIHODNJE KOLO Adi Ronke - Sovodnje Butkovič (24. 3. ob 10.00 v Ronkah), Olympia - Lucinico (27. 3. ob 19.30 v Gorici), Canon - Torriana, Intrepida - Italcantieri, počiva: Mossa. obvestila ZSŠDI obvešča, da bo v ponedeljek, 26. t.m., ob 20.30 na sedežu ŠD Zarja v Bazovici seja balinarske komisije, ŠZ Sloga planinski odsek vabi v nedeljo, 25. t.m., svoje planince na 9, zimski vzpon na Porezen. Zbirališče in odhod ob 6. uri iz Trebč. SK Devin priredi v nedeljo, 25. t.m,, klubsko tekmovanje na Sviščakih (Ilirska Bistrica). Zbirališče ob 7.15 pred opensko hranilnico. Vabljeni! Naročnina: Mesečna 10.000 lir - celoletna 120 000 lir V SFRJ številka 15.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 180,00. letno 1.800.00 din. za orga-nizociie in podietja mesečno 250.00. letno 2 500.00 Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Za SFRJ - Žiro račun 50101-603 45361 ADIT - DZS 61000 L|ubl|ana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš 23 mm) 43.000. Finančni in legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 tel. 775-275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski 23. marca 1984 TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel (0401 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel (0481)83382 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja Clan italijanske m tiska fr st |r||3|] zveze časopisnih založnikov FIEG Francoski vozniki od včeraj ponovno vozijo po španskih cestah PARIZ — Francosko - špansko mejo so spet odprli za ves promet. Včeraj zjutraj so namreč francoski vozniki sprejeli zagotovila, ki jih je ponudila španska vlada in so takoj odstranili tovornjake, s pomočjo katerih so na mejnih prehodih postavili cestne bloke z zahtevo, da njihovih vozil ne bodo napadali in zažigali na španskem ozemlju. Zaprli pa niso le cestne mejne prehode, s tisoči in tisoči stoječih vozil na obeh straneh, ampak prekinili tudi ves železniški promet, ko je nekaj težkih tovornjakov zapeljalo na progo pri Irunu in se ustavilo prav na tirih. Tako so bili dejansko zaprti vsi mejni prehodi na baskovskem področju, vendar pa je prihajalo do naj večjih težav prav v Irunu, ki je med vsemi najpomembnejši. Drobna lučka upanja se je včeraj pojavila, ko so ribiči in lastniki ladij iz Ondarroe izrazili pripravljenost, da ne bodo več napadali francoskih tovornjakov kot povratno dejanje proti streljanju francoske vojne mornarice na dve baskovski ribiški ladji letos 7. mar- ca. Doslej so zažgali na tem področju že več kot 20 tovornjakov, pretežno (a ne vedno) francoskih, s tovorom rib. Zaradi nevarnosti, da bi ta vandalska dejanja ušla vsakemu nadzoru in bi postala nevaren instrument v rokah političnih skrajnežev, je španska policija aretirala nekaj članov komandosov, ki so grozili z novimi požigi tovornjakov. Po drugi strani pa sta dve največji francoski sindikalni organizaciji voznikov zagrozili, da bosta bojkotirali zaradi napadov v severni Španiji vse francoske mejne prehode s tujino. Španske oblasti so zdaj zagotovile, da bodo konvoje s po 12 tovornjaki spremljali policisti po španskih cestah, da bi jih tako obvarovali pred vandalskimi dejanji. Ta predlog so sprejeli na posebnem sestanku, katerega so se poleg sindikalistov francoskih voznikov udeležili tudi predstavniki policije obeh držav. Dva Aldinitija v Londonu LONDON — Po konju Aldinitiju, ki je 1981. leta zmagal veliko nagrado v Londonu, so poimenovali lokomotivo, ki jo vidimo na sliki: ena »konjska sila« ob 3.600 konjskih silah, kolikor jih ima stroj. Verski zanesenjak umoril ruski nuni TEL AVIV — Neko izraelsko sodišče je odločilo, da je krivec, ki je umoril dve pravoslavni nuni v nji hovem samostanu v Ein Keremu sicer kriv, vendar pa ga sodno ni mogoče preganjati, ker je umsko prizadet. Za 30-letnega ameriškega dr žavljana Aloysiusa Jay Garrowa je zato odredilo, naj ga prepeljejo v eno izmed psihiatričnih klinik. Lani 20. maja je Garrovv do smrti zabodel neko 68-letno rusko nuno in njeno 45-letno hčer, tudi nuno, ker je menil, da obe Rusinji ogrožata varnost Izraela, kamor je prišel, da bi v njem dočakal prihod mesije. Za krvavo dejanje pa se je odločil, ko je izvedel, da so v Libanonu namestili tudi sovjetske rakete. Izraelsko sodišče vsekakor ni imelo težkega dela. Še tri smrtne obsodbe proti kolaboracionistom MOSKVA — V Tamopolu, v U-krajini so sovjetske oblasti obsodile tri osebe, katere so obtožili, da so med 2. svetovno vojno sodelovale z nacisti. V tem času naj bi se ti trije kolaboracionisti udeležili tudi številnih pokolov partizanov To je le eden izmed številnih procesov, ki tečejo v Sovjetski zvezi, 40 let po zaključku druge svetovne vojne, proti nekdanjim nacističnim sodelavcem. Sovjetski tisk piše, da so bili vsi trije že aretirani takoj po vojni in obsojeni na zaporne kazni, šele pred kratkim pa so odkrili, da so bili vmešani tudi v hujše zločine od tistih, zaradi katerih so prišli prvič pred sodišče. Laser namesto igel v akupunkturi PEKING — Igle, ki so stoletja predstavljale tradicionalni kitajski pripomoček za zdravljenje, so pred kratkim zamenjali laserski žarki. Vest je objavila agencija Nova Kitajska, ki je zapisala, da so laser v akupunkturo uvedli znanstveniki v mestu čangčun v severovzhodni Kitajski. Po pisanju agencije so znanstveniki iznašli prenosljiv laserski aparat, ki tehta dva kilograma in je z njim mogoče opravljati vse tiste postopke, za katere so doslej uporabljali igle. Laser, ki je sad prizadevanja strokovnjakov, so že preizkusili na 300 pacientih in je dal lepe rezultate. Ko ga bodo pričeli izdelovati na industrijski ravni, bo veljal okoli 400.000 lir. V Turčiji smrtna kazen zaradi »falake« ANKARA — V Turčiji so prvič predlagali smrtno kazen za ravnatelja nekega zapora, ki je naročil paznikom, naj pretepejo po podplatih jetnika. Zaradi posledic te kazni je jetnik umrl. Kakor je znano, je Turčija do nedavnega iz svoje preteklosti ohranila nekatere srednjeveške metode mučenja, med katerimi je bila najbolj zloglasna »falaka«, kazen je obstajala v bolečih udarcih po podplatih. Sodne oblasti v Ankari, ki so objavile to vest, so dodale, da so ječarje, ki so kazen izvršili, obsodili na 15 let zapora. Izvedelo se je, da so zaporniki v vojaškem zaporu v Mamaku 22. februarja pričeli gladovno stavko Anketa o dolžini delovne dobe BONN — V Zahodni Nemčiji so izvedli posebno anketo, s katero so skušati ugotoviti, kakšen način skrajšanja delovne dobe si državljani te dežele najbolj želijo. Anketa je dala tak rezultat: med 1971 osebami, starimi več kot 16 let, ki so dobile vprašalnike, jih je 56 odstotkov menilo, da bi radi šli predčasno v pokoj, 20 odstotkov se jih je odločilo za skrajšanje ur v tedenskem delovniku, le 17 odstotkov pa bi jih rado imelo daljše letne dopuste. 59 odstotkov vprašanih je izjavilo, da bi bilo skrajšanje dobe, potrebne za upokojitev, najbolj učinkovit boj proti brezposelnosti, 17 odstotkov jih je v ta namen predlagalo skrajšanje tedenskega delovnika, 22 odstotkov pa ni vedelo, kaj reči. Strupeni plini v vojski MOSKVA — Sovjetska zveza je odločno zavrnila obtožbo, da je soodgovorna za uporabo strupenih plinov v iraški armadi v vojni proti Iranu. Odgovarjajoč turškemu listu, ki je prvi objavil to vest, Krasnaja zvezda pravi, da SZ nima svojih vojaških svetovalcev v Iraku, ki bi iraške vojake vaditi v uporabi strupenih plinov, in dodaja, da si je vest izmislila CIA, da bi pokvarila zaupanje med Moskvo in Ankaro. Ko že govorimo o kemičnem orožju, naj ob tem objavimo fotografijo Poljaka Adama Radčovskega, starega 85 let, ameriškega vojaka, ki je bil med prvo svetovno vojno žrtev strupenih plinov avstro-ogrske vojske in je bil za to tudi odlikovan. Industrijske države bodo znižale količino žveplove OTTAWA — Z ustanovitvijo »kluba 30 odstotkov« so Kanada in nekatere evropske države na tiajbolj mogoč otipljiv način pristopile k varstvu narave. Kakor je znano, imajo v Zahodni Evropi hude ekološke težave zaradi »kislega dežja«, ki uničuje drevje in ruši naravno ravnovesje. V kanadskem glavnem mestu so namreč včeraj podpisati dogovor, s katerim so se obvezati, da bodo do leta 1993 zmanjšati 30 odstotkov tistih žveplenih spojin v zraku, ki so jih zabeležiti leta 1980. Predvsem si bodo prizadevati znižati količino žveplenega anhidrida. Takšen dogovor je sad dvodnevnega zasedanja ministrov za varstvo narave Avstrije, Danske, Finske, Francije, Zahodne Nemčije, Norveške, Holandske, Švedske in Švice. spojine v zraku Na zborovanju so govoriti tudi o drugih strupenih materialih, ki rušijo naravno ravnovesje. Kanadski minister za varstvo okolja, v Milanu rojeni Carlo Caccia, je povabil odsotne industrijsko razvite države, naj stopijo v klub: pri tem je mislil predvsem na Veliko Britanijo in ZDA. Gre za dve državi, ki sta veliki onesnaževalki narave. Njegov poziv je doslej, posebno v Washingtonu, naletel na gluha ušesa. Medtem prihajajo iz ZDA vesti, da je šest severovzhodnih držav prijavilo sodišču federalno ustanovo za varstvo okolja, ker ni spoštovala zakona, po katerem bj nekaterim državam morati ukazati znižanje žveplovega anhidrida, poglavitnega krivca za »kisli dež«. Minister za pravosodje države New York je povedal, da so sodno prijavo vložili potem ko federalni zavod ni upošteval 1981. leta predloženih resolucij. Ciril Gale Vladimir Herceg Desperado Joaquin Muriella (25.) V ZDA spet polemike zaradi smrtne kazni WASHINGTON — 29 letni James Autry iz Teksasa je odšel na svoje drugo »potovanje v smrt« uro pred polnočjo. Iz krajevnega zapora v Hunts-villu so ga odvedli v zgradbo, kjer je »celica smrti« in »komora za pogubljenje:«. To pot je Autry že poznal od lanskega 5. oktobra. Tudi tedaj so 9® najprej privedli v »celico smrti«, v rumeno obarvano sobo, kjer se je sestal z duhovnikom in použil svojo zadnjo večerjo. Ko je tako čakal, da ga odvedejo v »komoro smrti«, je pred vhodom v zapor skupina oseb glasno vzklikala: »Ubijte ga, ubijte ga . . .« Na drugi strani ceste pa je stala druga skupina meščanov, ki so proti smrtni kazni. Stali so tiho in morda je kateri izmed njih upal, da bo prišla za morilca v zadnjem trenutku rešitev. Pol ure J)red določeno uro so Autryja odvedli v »komoro smrti«, ga položili na plastično mizo, mu vezali s pasovi roke in noge in — kot da je na operacijski mizi — mu v žile obeh rok zapičili injekcijske igle, skozi katere se je preko plastičnih cevčic izlivala brezbarvna tekočina. Toda t° še ni bila prava »moritev«, ampak le priprava na njo. Sele kasneje bi moral na znak sodnika in drugih strokovnjakov, zdravnik spustiti v žile obsojenca strup, ki bi ga uspaval in umoril. Toda Autry tedaj ni umrl. Pol ure pred »določeno smrtjo« so ga dvignili z mize, ker je ameriško vrhovno sodišče v zadnjem trenutku odložil0 izvršitev kazni. Toda prejšnjo sredo vrhovno sodišče ni več posredovalo. Pozivi obsojenčevih odvetnikov za pomilostitev, ker je smrtno obsodbo enkrat »že pr°' stal«, so ostali brez odziva. Austryja so tokrat usmrtili »do konca«. Njegov primer je spet v ZDA vzbudil nove polemike o smrtni kazni in načinu, kako jo opravijo. Te polemike sicer nimajo nobene zveze z Autry-jevim brutalnim zločinom, saj je hladnokrvno ubil dva povsem nedolžna človeka, ki ju niti ni poznal. Vprašanje ni v tem, če je treba zločince kaznovati, ampak v tem, če je smrtna kazen primerno orožje v boju s kriminalom ali ne. Nasprotniki smrtne kazni so trdno prepričani, da ni in se Vn tem ne puste omajati niti s trditvijo zdravnikov, da je smrt z injekcijo povsem neboleča, in niti ekonomistov, da je med vsemi najcenejša.