PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
------------------------------
■ Cena 90 lir
Leto XXVH. Št. 226 (8014)
TRST, torek, 28. septembra 1971
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK p« 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob)) v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovendja» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi._
NA ZASEDANJU VSEDRŽAVNEGA SVETA KD
ODLOČILNO SREČANJE V PRAGI
Predstavniki demokristjanske levice Tre.,Lk.i;#g.?.#g.#¥lr;!! o nevarnosti usmeritve na desno
Večina je doslej podprla Forlanijev predlog o spremembi notranjega volilnega sistema - Polemika desnice s PSI
RIM, 27. — Včeraj in danes se je nadaljevala razprava na za-tedanju vsedržavnega sveta krščanske demokracije na poročilo tajnika stranke Forlanija o političnem položaju in o predlogu o spremembi volilnega postopka pri izvolitvi strankinih organov. Kot je bilo Pričakovati je razprava zelo živahna, v nekaterih primerih tudi ®stra. Po nedeljskem nastopu zunanjega ministra Mora se je
'nzprava nadaljevala ne samo o ® tezah in stališčih, ki jih je V bistvu se na tem zasedanju Nedržavnega sveta KD oblikujeta bve osnovni stališči znotraj stranke: težnja sedanjega tajništva, ki k podpirajo zmerne in desničarje sile, po tako imenovanem 'bloku reda» in težnja levo usme-
Forlanijevem poročilu temveč tudi razvil zunanji minister.
Aldo Moro
nevarnosti fašizma v Italiji. Pri tem je ugotovil, da se desničarska stranka sedaj označuje kot «nacio-nalna desnica*. Toda njene koreni ne, je dejal Taviani, segajo v tako imenovano Socialno republiko.
Dejal je, da «proti novi fašistični nevarnosti, ki se pridružuje ko munistični nevarnosti, se ne more mo boriti z razpustitvami, temveč je t"eba napraviti resno analizo vzrokov, ki ta pojav pogojujejo Zato je troha okrepiti politiko leve sredine*. Hkrati pa je treba po njegovem mnenju razčistiti vprašanje, ali se je PSI sploh zavedala po junijskih volitvah, kako abstraktna je njena politika «naprednejših ravnovesij*. Taviani je nato naglasil, da ni nobenega dvoma, da po litika leve sredine zahteva tudi neposredno sodelovanje socialistične stranke.
Namestnik tajnika KD De Mita in voditeij struje «baze» je v začetku svojega posega ugotovil, da so volilni izidi 13. junija povzročili v notranjosti stranke polemiko, iz katere izhaja nevarna težnja po izključitvi socialistične stranke iz vla-
,	.	.	.. dne koalicije. Leva sredina, je na-
rl»nih struj, ki zahtevajo bol| na- j cja)jevaj jje Mita, ne more biti ^edno politiko stranke. Moro ie ozna^ena samo kot vladna oblika,
svojem nedeljskem posegu podaril, da je nevarna in neučinkovita zahteva Forlanija o spremembi 'kankinega statuta, kar je treba kaniti v skupnem političnem kontekstu. Zunanji minister je nato Ugotovil da se v tem kontekstu Pojavljajo težave in znaki političnega nazadovanja. To je po njegovi »Ceni razvidno tudi v levosredinski koaliciji in želji po njeni spretnem-bi, namesto da bi si prizadevali |a nadaljnje utrjevanje, upoštevajoč, da bi z razbitjem na levo m z Vključitvijo socialistov nastal resen Politični položaj v državi.
Poleg tega je ugotovil, da obstaja pritisk na krščansko demokracijo za uresničitev notranje sredinsko-^“sniearske večine, ki naj bi orno-Počila v doglednem času sredinsko-Hračarsko politiko. Tudi politične Hilde za odstranitev Donat Catti-Pa po eni straini1 in izključitev iz vlade PSI po drugi, je ugotovil Moro, spadata v okvir te politike. Pri leti, ‘je zunanji minister dejal, da bi bilo razbitje odnosov s PSI, ki jo "“kateri želijo, velika napaka in bi Predstavljala veliko škodo za demokracijo in državo. V resnici, je dejal Moro, se skuša pod to pretvezo uresničiti tako imenovani «blok Na*. Pri tem pa ne gre za vključitev liberalne stranke, temveč za bolj korenite spremembe, za katere *e nekateri ogrevajo. Glede odnosov do KPI je Moro ponovil stali 'če, ki ga je zavzel pred dvema lotoma na kongresu, in dejal, da danes ni možna alternativa političnega in vladnega vodstva s komunisti.
Na današnjem nadaljevanju raz Prave so govorili nekateri vidni voditelji stranke. Senator Togni je Popolnoma podprl predlog Forlanija 11 spremembi notranjega volilnega sistema in uveljavitvi tako imenovanega kvoruma. Tudi bivši tajnik stranke in bivši predsednik vlade it Umor se je strinjal s Forlanijev™ Predlogom o volilnem kvorumu. Pohvalil je Forlanija, da je vedno zagovarjal stališče in potrebo po raz tesnit vi notranjih odnosov in po jas Ni politični liniji. Zato je Rumor, kot voditelj struje riniziativa po-Polare*, odobril tajnikovo poročilo.
Rumor je nato opozoril na krizo, S vlada v stranki in v vladni koaliciji ter dejal, da so za to Stanje vsi krivi. Po njegovem dinenju je treba ponovno vzpostavi-li najtesnejše vezi in sodelovanje v levosredinski koaliciji, sodelovanje, ki mora vključiti vse kompo lente leve sredine. Kot smo se Včeraj uprli izključitvi P5D1 iz vladne koalicije, je naglasil Ru-Pior, tako se bomo danes uprli Vključitvi PSI. Tudi Rumor je go-Voril o vprašanju odnosov s komu Pistično partijo in dejal, da ni mo-Soče tega vprašanja reševati sa-Pio z enostavnim in neutemeljenim hie*, temveč «moramo biti spo Sobni da pravilno ocenjujemo in "ešujemo vsa vprašanja, ki se postavljajo v socialnem in gospoaar-skem življenju države.*
Tudi minister Taviani se je pridružil stališču tajnika stranke Forlanija, ki je po njegovem mnenju V svojem poročilu upošteval spremembe, ki so v zadnjih časih nastale v mednarodnem političnem Doložaju. Kot bivši dolgoletni no branji minister je Taviani govoril Ihdi o okrepitvi misovskih glasov Pa junijskih volitvah in se vprašal, če danes obstaja vprašanje
temveč jo je treba upoštevati kot politično strategijo, ki bo zmožna zagotoviti demokratični napredek države.
V tej zvezi je De Mita pripom nil, da je bila njegova skupina ob razkolu enotne socialistične stranke naklonjena dvostranski vladi KD PSI, da bi zajamčili nadaljevanje politike leve sredine. Pridružil se je nato stališču Mora, da je o snovno vprašanje sodelovanja med KD in PSI. To pa zahteva poleg drugega, da je demokristjanska levica popolnoma in neposredno aktivna v notranjosti stranke. Ob zaključku svojega posega je De Mita omenil tudi prihodnjo izvolitev novega predsednika republike in poudaril, da bo moral biti novi predsednik jamstvo demokracije in u-stave in da bodo morale pri njegovi izbiri sodelovati stranke, ki so zrasle v odporniškem gibanju.
ne nevarnosti, da bi se s tem vzpostavil v krščanski demokraciji avtoritarizem.
Nujnost ureditve odnosov v stranki je Andreotti zagovarjal tudi zaradi poskusa «sovrazmkov krščanske demokracije*, ki si zdijo da ostane stranka razbita na številne struje. Glede vladne koalicije je Andreotti dejal, da krščanska demokracija ne dela nobenih težav socialistom pri njihovem sodelovanju v vladi. Zato je poudaril, da je treba zahtevati od socialistov naj ne gledajo sovražno na krščanske demokracije. Nato je Andreotti naglasil, da obstaja mož-
nost, da se hočejo socialisti s prihodnjim letom umakniti iz vlade, da bi počakali na prihodnje parlamentarne volitve «s čistimi rokami, brez vladnih odgovornosti*, čeprav je priznal, da ima vsaka stranka pravico da vodi svojo strankarsko politiko, je vendar poudaril, da se mora tudi vsakdo zavedati svojih odgovornosti in obveznosti v vladi.
NOV POLITIČNI PROCES V ATENAH
LadyAmalia Fleming
med ZR Nemčijo]« ČSSR prod vojaškim sodiščem
Glavni kam«n spotike je vprašanje sudetskih beguncev
BEOGRAD, 27. - Na vabilo podpredsednika predsedstva SFRJ Krste Crvenkovskega je prispel danes v Beograd podpredsednik Tanzanije Ra-šidi Kavava s skupino sodelavcev.
PRAGA, 27. — Podtajnik v za-hodnonemškem zunanjem ministrstvu Paul Frank in namestnik zunanjega ministra ČSSR Jiri Goetz sta se danes sestala v Pragi, da bi preučila možnosti normalizacije odnosov med Zahodno Nemčijo in Češkoslovaško. Pogovori med visokima funkcionarjema potekajo v palači Čemin, sedežu zunanjega ministrstva, ter bodo predvidoma trajali do jutri. To je že tretje sre-_ Čanje na tej ravni med predstavni-' ki Bonna in Prage, opazovalci pa ' mu pripisujejo odločilni pomen, saj bo od izida tega srečanja odvisno, ali se bodo pogovori nadaljevali na višji ravni, t.j. na ravni zunanjih ministrov.
Kot je znano, so se pogovori med obema vladama začeli, po prvem
ZASEDANJE MEDNARODNEGA DENARNEGA SKLADA
Več kot tisoč delegatov razpravlja o denarni krizi
Glavna tema: nov plačilni sistem v nadomestilo ameriškega dolarja
WASHINGTON, 27. - Ob navzočnosti več kot tisoč delegatov iz 118 držav se je danes začela letna skupščina mednarodnega denarnega sklada in svetovne Danke Skupščina zaseda v izredno resnem svetovnem denarnem položaju, ki so ga povzročili Nixonovi ukrepi za «ozdravitv gospodarstva ZDA*. Ukrep o nekonvertibilnosti dolarja je sprožil po vsem svetu verižno reakcijo krize, ki jo bodo skušali na sedanjem zasedanju rešiti. Hkrati pa se je z uvedbo 10-odstotnega dodatnega davka na uvoz v ZDA pojavila tudi kriza v mednarodni trgovini zlasti v nerazvitih drža vah, ki izvažajo v ZDA svoje surovine.
Finančni in gospodarski strokovnjaki ugotavljajo da na tem zasedanju bodo težko rešili tako zapletena vprašanja, saj se doslej niso mogli dogovoriti o rešitvi denarne krize niti predstavniki desetih najbolj razviti držav na svetu zaradi trdovratnosti ameriške ga stališča.
Za rešitev denarne krize ZDA zahtevajo, da morajo vse države s trdno valuto ovrednotiti svoj de nar, tako da bodo lahko v ZDA
Med drugimi je danes govoril tudi načelnik poslanske skupine stran- ».	...	.	....
ke Andreotti, ki se je v daljšem po- clmPrfJ ™cvesik svojo plačil-setu nriHr„7.il tainiku stranke Fnr-' n0 blimco. ki izkazuje ze 13 milijard dolarjev primanjkljaja
segu pridružil tajniku stranke For-laniju in njegovim tezam o notranjem in mednarodnem političnem položaju. Podprl je tudi Forlanijev predlog o spremembi notranjega volilnega sistema, ki bo, po njegovem mnenju, utrdil stranko in ni nobe-
Zasedanje je odprl ameriški zakladni minister Connally, predsednik «skupine desetih*. V svojem po zdravnem govoru ni povedal nič posebnega, ker se je omejil na ugoto-
PO OBISKIH V BEOGRADU, BUDIMPEŠTI IN SOFIJI
TAJNIK KP SZ 15REŽNJEV SE JE VRNIE V MOSKVO
MOSKVA. 27. — Generalni tajnik KP SZ Leonid Brežnjev se je po obisku v Jugoslaviji, na Madžarskem in v Bolgariji vrnil danes v Moskvo, kjer sta ga na letališču Vnukovo sprejela ostala dva člana «trojke», ministrski predsednik Ko-sigin in predsednik vrhovnega sovjeta Podgomi. V Sofiji pa so po odhodu sovjetskega voditelja objavili skupno poročilo, ki poudarja, da so med pogovori ugotovili «popolno enakost stališč obeh partij o vseh obravnavanih vprašanjih*. Med bivanjem v Bolgariji je Brežnjev od-
likoval prvega tajnika KPB Živkova z Leninovim redom.
Agencija ANSA in UPI poročata z Dunaja, da je Brežnjev pozval bolgarske voditelje, naj napravijo konec polemiki proti Jugoslaviji. Po pisanju agencij, ki se sklicujeta na »dunajske komunistične vire*, je Brežnjev na ta način začel izpolnjevati obljubo, ki jo je dal jugoslovanskemu predsedniku Titu, da bo napravil konec pritiskom, ka terim je bila Jugoslavija izpostavljena v preteklih mesecih s strani držav varšavskega pakta.
vitev, da je to zasedanje izredna priložnosti za ureditev primernega svetovnega finančnega sistema. Con nally je ugotovil, da se danes vsi strinjajo, da bo treba to rešitev soglasno doseči'.
Skupščini predseduje zahodnonem-ški finančni minister Schiller, ki je v svojem govoru poudaril, da je treba na vsak način vzpostaviti nov denarni red na svetu, ker se ni mogoče več vračati na stare oblike. Najbolj zanimiv je bil danes govor predsednika svetovne banke McNamare, ki je opozoril bogate države na hude posledice sedanje svetovne denarne krize na gospodarstvo nerazvitih držav. McNamara je poudaril, da če ne bodo rešena osnovna vprašanja, ki so na dnevnem redu, bo propadla celotna dosedanja strategija razvoja na svetu. Naglasil je, da se nerazvite države upravičeno pritožujejo zaradi diskriminacije pri izvozu njihovih surovin in izdelkov v bogate dežele. Zato je zahteval, da morajo vse privilegirane države spremeniti svojo sedanjo politiko.
Spopadi v Pamploni med policijo in delavci
PAMPLONA, 27.	— španska
tiskovna agencija EFE šele danes poroča o hudih incidentih, ki so izbruhnili preteklo soboto v Pamploni, kjer so se demonstranti spopadli s policijo. Enajst oseb so aretirali.
Do incidentov je prišlo, ko so delavci priredili manifestacijo v znamenje solidarnosti s 750 uslužbenci podjetja »Industrias metalicas de Navarra*, ki so ostali brez dela zaradi zapore, ki jo je vodstvo podjetja odredilo v odgovor na stavko. Policija je ukazala delavcem, naj se razidejo, nato pa jih je napadla, ker se niso pokorili ukazu.
posveča dogodku dnevnik «Pravda», ki podaja tudi zelo podrobno analizo indijske politike in sovjetsko-indijskih odnosov. Dnevnik omenja mirovno pogodbo, ki sta jo državi sklenili 9. avgusta letos v indijski prestolnici. Indira Gandi bo s sovjetskimi političnimi predstavniki razpravljala o splošnem stanju v Aziji, še posebej pa o indijsko-pakistanski krizi.
V kratkem — v prvi polovici oktobra — bo Moskvo obiskal tudi egiptovski predsednik Mohamed An-var El Sadat, ki je skupaj z vojnim ministrom gen. Ahmedom Sa-dekom pravkar sledil zaključku vojaških vaj egiptovske mornarice in letalstva. Obisk egiptovskega predsednika v Moskvo je v trenutku, ko so se sovjetsko-egiptovski odnosi precej spremenili, izredno važen. Za časa državnega udara v Sudanu je SZ zahtevala od Egipta, naj posreduje pri predsedniku Nimejriju, da bi omejil čistko komunističnih voditeljev. Utemeljeno je prepričanje, da je SZ podobno naredila tudi ob začetku procesa proti bivšemu podpredsedniku Sabriju in ostalim političnim voditeljem, ki jih dolžijo poskusa udara v ŽAR. Pred kratkim se je sovjetski poslanik v Egiptu Vinogradov sestal z egiptovskimi voditelji. Opazovalci ugotavljajo, da sta se egiptovski in sovjetski predstavnik prav ob tej priliki zmenila za Sadatov obisk v SZ, kar naj bi dokončno razčistilo in utrdilo odnose.
62-letna vdova Nobelovega nagrajenca naj bi bila «agent mednarodnega komunizma» • Verjetno že danes razsodba
diplomatskem stiku novembra 1970, marca letos v Pragi ter se nadaljevali maja v Bonrvu. Glavni kamen spotike je munchenska pogodba iz septembra 1938, ki je odprla Hitlerju vrata za zasedbo češkoslovaškega ozemlja ter za priključitev Sudetov. Češkoslovaški pogajalci bi želeli, da bi Bonn proglasil popolno neveljavnost pogodbe od vsega začetka («ex tune*), zvezna vlada pa priznava, da je bila pogodba krivična in da je sedaj neveljavna, po drugi strani pa trdi, da je bila ob podpisu povsem veljavna. To stališče zagovarja bonska vlada predvsem zaradi položaja sudetskih beguncev, ki še vedno gojijo iredentistične težnje do češkoslovaških Sudetov. Ko bi Brandt klonil, bi se moral verjetno zagovarjati pred napadi demokrščanske opozicije, ki združuje v svojih vrstah veliko sudetskih beguncev.
V prvih dveh srečanjih sta zastopnika Bonna in Prage samo obrazložila stališči obeh vlad, ki sta bili doslej neuskladljivi. Današnje tretje srečanje pa je posvečeno iskanju kompromisne formule, ki bi zagotavljala Češkoslovaški popolno suverenost nad Sudeti, ne da bi preveč prizadela interesov beguncev. Če bo prišlo do kompromisa, bo verjetno odprta pot normalizaciji med obema državama, pogajanja pa bi morala prevzeti v roke zunanja ministra obeh vlad. Treba pa je tudi upoštevati, da se Brandtu za sedaj ne mudi: kmalu se bo moral kancler spoprijeti z vprašanjem ratifikacije pogodb, ki jih je podpisal v Moskvi in Varšavi, kar bo dalo opoziciji priložnost, da bo sprožila astro polemiko proti vladni koaliciji. Jasno je, da v takem položaju Brandt ne želi dajati duška tem polemikam z novimi koncesijami na Vzhodu.
«Zgodovinsko» srečanj« med Nixonom in Hirohitom
ANCHORAGE. 27. — Ameriški predsednik Nixon se je danes zjutraj v letalski bazi Elmendorf na Aljaski sestal z japonskim cesarjem Hirohitom. Gre za »zgodovinsko* srečanje, saj je to prvo srečanje med nekim ameriškim predsednikom in japonskim cesarjem. Nixon je preletel 8.000 kilometrov, da bi pozdravil Hirohita, ki se je ustavil na Aljaski med potjo v Evropo.
Nixon in Ilirohito sta govorila pet minut, vendar se nista lotila hudih odprtih vprašanj, ki obstajajo med obema državama predvsem po zadnjih monetarnih ukrepih vvashmg-tonske vlade, saj ni cesar pooblaščen, da bi se pogajal o političnih vprašanjih. Navzoči so bili tudi ameriški državni sekretar Rogers in Nixonov svetovalec Kissinger ter japonski zunanji minister Fukuda.
Lady Amalia Fleming v spremstva policijskih agentov tik pred začetkom
procesa v Atenah
ATENE, 27. — Lady AmaUa Fleming, vdova Nobelovega nagrajenca ki je odkril penicilin, je »agent mednarodnega komunizma*. Do tega zaključka je prišel javni tožilec na procesu, ki se je začel danes pred atenskim vojaškim sodiščem v zvezi z domnevnim poskusom pobega Aleksandra Panagu-lisa iz zapora. Pc’cg 67 'etne zdravnice. ki ima poleg grškega še britansko državljanstvo, sedijo na zatožni klopi tridesetletni odvetnik Konstantin Androtzopulos, mlada Grkinja ameriškega porekla Atina Tsycoyou, ameriški študent teologije John Skelton in 21 letni vojak Konstantin Bekakos. Vsi naj bi sodelovali pri poskusu, da bi rešili iz zapora Aleksandra Panagulisa, ki je bil obsojen na smrt zaradi atentata na grškega ministrskega predsednika Papadopulosa.
Procesu, ki poteka v strogo zastraženi palači vojaškega sodišča v središču Aten, prisostvuje tudi nekaj tujih opazovalcev, med katerimi predstavniki britanskega in ameriškega veleposlaništva. Kot je znano, so fašistične oblasti dolgo oklevale, čreden so priredile nroces. Lady( Fleming je namreč članica risove atenske buržoazije ter bi jo lahko imeli za nekakšno predstavnico tiste »tihe večine*, ki se sicer ne spušča v teroristične ali sabotažne akcije proti režimu, vendar od-
Indira Gandi v Moskvi
V kratkem bo SZ obiskal predsednik ZAR Sadat
MOSKVA, 27. — Indijska predsednica vlade Indira Gandi je danes dospela na uradni obisk v Sovjetsko zvezo. Na moskovskem letališču Vnukovo so indijsko predsednico pričakali sovjetski ministrski predsednik Aleksjej Kosigin in druge osebnosti.
O obisku Indire Gandi podaja tiskovna agencija TASS precej kratko poročilo, več prostora pa
V SEVERNI IRSKI SE VRSTIJO BOMBNI NAPADI
Pogovori o vprašanju Ulstra med predsedniki treh vlad
Petnajst tisoč oseb je sledilo pogrebu dveh mladih žrtev četrtkove eksplozije v Falis Roadu
Dolinski ‘ župan Lovriha otv arja novo nogometno Igrišče. Poroči lo objavljamo na tržaški strani
LONDON, 27. — V I/mdonu so se danes začeli tristranski pogovori o stanju in vprašanjih Severne Irske. Ob zaključku celodnevnih pogovorov, ki se bodo nadaljevali jutri, ni bilo izdano nobeno uradno poročilo z utemeljitvijo, da bi poročilo lahko u-stvarilo napetost ali preveliko pričakovanje, kar naj bi lahko sprožilo še hujše spopade v Ulstru. Postalo je tudi popolnoma jasno, da sedanji pogovori med tremi predsedniki ne bodo uresničili kakega konkretnega ukrepa, temveč da bodo lahko samo nakazali kako možnost rešitve ulstrske krize.
Britanski ministrski predsednik Ed-ward Heath se je davi sestal najprej z ulstrskim kolegom Brianom Faulknerjem v pričakovanju predsednika Irske republike Jacka Lyn-cha. Pri pogovorih, ki se niso prekinili niti za kosilo, so bili navzoči še britanski podtajnik Burke Trend in ulstrski Harold Black ter poslanik Irske republike v Londonu Do-nald 0'Sullivan. Opoldne se je v Heathovo rezidenco podal tudi britanski notranji minister Reginald Maudling. Konec pogovorov je bil predviden za 18. uro, česar so se predstavniki treh strank strogo držali. Skupno so današnji pogovori trajali skoraj šest ur. Po jutrišnjem sestanku se bodo pogovori nadaljevali občasno med samim britanskim predstavnikom Heathom in predstavnikom Irske republike Lynchem.
Protagonisti ulstrske krize, severnoirski gverilci, nadaljujejo medtem svoj boj v vseh večjih ulstrskih mestih. V Belfastu je skupina mladih postavila barikade in napadla nekaj vojaških vozil. V ulstrskem glavnem mestu je bil danes pogreb dveh mladih žrtev eksplozije v katoliški četrti Falis Road. Pogreba se je udeležilo petnajst tisoč oseb iz vseh belfaških katoliških če-
trti. Krsti 18-letne Rosine Mary Cur-ry in 17-letnega Gerarda 0'Hareja sta bili zaviti v zastavo Irske republike, medtem ko so otroci nosili cvetje v barvah irske zastave. Pred stolnico so se zbrali pristaši organizacije IRA, ki so kljub strogi prepovedi, da nosijo orožje, in kljub prisotnosti velikega števila policistov trikrat ustrelili v zrak. Policija se v tem primeru ni premaknila.
iniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiititHiiiiiiiiiiimiimiuiiiiiiiiiHiiiiHimiimiiiiiiiiiiiiiimiiniimuiiiiiiiiiiiiiiiiiii
VČERAJ SC JE ZAČEL V LJUBLJANI
Kongres španskih borcev
LJUBLJANA, 27« - V Ljubljani se je danes pričel 4. kongres španskih borcev Jugoslavije, na katerem poleg dvestopetdeset udeležencev iz Jugoslavije sodelujejo delegacije španskih borcev iz Avstrije, Bolgarije, Vzhodne Nemčije, Francije, Italije, Madžarske, Poljske, Sovjetske zveze. Združenih držav in Španije. Otvoritvenega dela kongresa so se udeležili tudi predsednica španske KP Dolores Ibarruri «La Passionaria*, član izvršnega biroja predsedstva ZKJ in član sveta federacije Edvard Kardelj ter predsednik skupščine Slovenije ih član predsedstva SFRJ Sergej Krfd-gher, predsednik CK KP Slovenije Franc Popit, predsednik izvršnega
sveta Slovenije Stane Kavčič in druge osebnosti. Udeležence kongresa je brzojavno pozdravil predsednik Tito.
Po petju internacionale je dr. A-leš Bebler v svojem govoru med drugim poudaril, da so se španski borci zbrali, da se pogovorijo o skupnih problemih in obudijo spomin na skupno borbo s španskim ljudstvom proti fašizmu in da manifestirajo svojo odločnost, da tudi v bodoče po svojih možnostih prispevajo k piemenitim smotrom, za katere so se borili v Španiji.
OSLO, 27. — Danes je dospela na obisk na Norveško kitajska trgovinska delegacija.
(Telefoto ANSA)
klanja vsakršno sodelovanje s polkovniki. Zaradi tega je tudi razumljiv poskus tožilca, da bi priletno zdravnico prikazal kot »komunistično agentko*, saj je znana fašistična teža, po kateri so samo komunisti tisti, ki nasprotujejo sedanjemu režimu.
Proces bo verjetno trajal do jutri zvečer, ko bi morali izreči razsodbo. Ko bf ugotovili krivdo obtožencev, bi jih lahko obsodili na zaporne kazni od 6 mesecev do 5 let, lahko pa na še višje kazni, ko bi upoštevali še obtežilne okoliščine.
Vojaško sodišče je takoj na začetku procesa zavrnilo dva ugovora obrambe, ki je zahtevala, naj bi zasliševali kot pričo samega Panagulisa, ter naj bi proces potekal pred civilnim sodiščem.
Zanimivo je, da so kot priče obtožbe danes zaslišali samo policijske funkcionarje. Prvi, častnik javne varnosti Yannicopulos, je izrekel vrsto obtožb proti Flemingovi: dejal je, da je po državnem udaru leta 1967 opravljala protinacional-no dejavnost, da je komunistični agent in da pripada skupini komponista Mikisa Teodorakisa. Izrekel je še «hudo obtožbo*, da je Ladv Fleming gmotno pomagala družinam internirancev in političnih jetnikom. Ko je policijskega fukcionarja nato, zaslišal odvetnik obrambe, je častnik odgovarjal zelo obotavljajoče ter dejansko sam sebe demantiral. Na vrsto vprašanj ni odgovoril, kot ni odgovoril, ko ga je sama obtoženka pozvala, naj dokaže, da je komunista.
Nato sta bila na vrsti šef vojaške policije Antonopulos in stražar v Panagulisovem zaporu Staikos, ki sta povedala nekaj očitno povsem izmišljenih podatkov o poskusu pobega, ki naj bi ga peterica organizirala. Staikos je na primer dejal, da so mislili ugrabiti petdeset tujih turistov ter iih imeti za talce, ki naj bi jih nato zamenjali s samim Panaguiisom in z drugimi političnimi jetniki. Po pričevanju stražarja so te talce nameravali umoriti, ko bi oblasti ne pristale na izmenjavo. Priča pa ni znala povedati, kdo naj bi turiste ugrabil. Tega menda ni mogla storiti 62 letna Amalia Fleming, ki je že več časa bolna in katere stanie se je v zaoe~u zaradi pomanikania zdravniške pomoči znatno poslabšalo.
Bivši predsednik grškega kasacij-skega sedišča Antonios Florioe, ki je bil odstavljen po fašističnem državnem udaru, se je danes SDet oglasil v javnosti ter ostro zavrnil pravosodnega ministra Tsukalasa, ki je pred dnevi izjavil, da v Grčiji ni političnih jetnikov. Minister je namreč trdil, da so v Grčiji samo jetniki ali obtoženci, «ki so kršili kazenski zakonik*. Bivši sodnik mu je danes odgovoril, da so grški zapori polni ljudi, ki so obtoženi kršitve zakonov o javnem redu in o državni varnosti ter da je nemogoče reči, da bi ti ne bili politični jetniki.
Aretirana v Atenah Panagulisova mati
RIM, 27. — V Rimu se je zvedelo, da je grška policija danes zjutraj aretirala mater Aleksandra Panagulisa. Agenti vojaške policije so 62 letno žensko ustavili, ko je zapustila svoje stanovanje, da bi šla poslušat proces proti Amaliji Fleming. Sporočilo o aretaciji ja dal brat Aleksandra Panagulisa, Stathis, ki živi v Rimu.
TRŽAŠKI DNEVNIK
28. septembra 1971
V PRISOTNOSTI MINISTRA VIGLIANESIJA
Začel se je XII. svetovni kongres mednarodnih združenj špediterjev
No njem sodeluje 800 izvedencev iz 30 držav - Uvajanje elektronskih računalnikov v špediterske dejavnosti - «FIA TA 71» se zaključi v četrtek
V gledališču Verdi se je sinoči uradno začel XII. svetovni kongres Mednarodne zveze špediterskih organizacij «FIATA 71». Kongres je v imenu italijanske vlade odprl minister za promet in civilno letalstvo sen. Italo Viglianesi. «FIATA» zaseda letos prvič v Italiji, sicer pa se njegovi kongresi organizirajo vsaki dve leti in izmenoma v različnih državah. Letošnjega zasedanja, ki mu tako italijanski kakor tudi tuji krogi pripisujejo velik pomen, se udeležuje okoli 800 strokovnjakov in špediterjev iz vsega sveta. Najštevilnejši so izvedenci iz vzhodne Evrope, zastopane pa so tudi ZDA, Japonska in Avstralija.
Jugoslovansko odposlanstvo šteje 28 članov, ki predstavljajo špediterska podjetja Feniped in Intertransport iz Ljubljane, Transjug in Kontinen-taltrans z Reke, Jugošped in Tranš-ped iz Beograda, Intereuropa iz Kopra, Jugotransport iz Zagreba in Interšped iz Sarajeva.
Zasedanje bo trajalo štiri dni, v četrtek pa bodo povzeli zaključke in določili teme za prihodnja srečanja. Na letošnjem kongresu bodo razpravljali o številnih vprašanjih skupnega interesa, v ospredju pa so zlasti problemi, ki zadevajo blagovni promet z letali, uvajanje elektronskih računalnikov v špediterske dejavnosti, zavarovanje pošiljk ter nekatera vprašanja s področja kopenskega in pomorskega prometa.
Po kratkem pozdravnem nagovoru predsednika FIATA Derek I.
Heysa (eden izmed podpredsednikov je tudi Jugoslovan Kocjan) je spregovoril predsednik italijanskega združenja špediterjev G. Del Ma-stro Calvefti, ki je med drugim izrazil zadovoljstvo italijanskih poslovnih krogov, da morejo letos pozdraviti na domačih tleh udeležence svetovnega kongresa FIATA.
Nato je kongres pozdravil v imenu predsednika deželnega odbora Ber-zantija odbornik za promet Vari-sco. Variseo je naglasil, da se naša dežela želi rešiti spon svoje zemljepisne obrobnosti in krepko uveljaviti svojo vlogo mostu med različnimi deželami v Evropi in čezmorju.
Pri tem pa so zlasti pomembna prizadevanja špediterjev, ki s svojim gospodarskim povezovanjem z zunanjim svetom odpirajo pot vzporednemu socialnemu in kulturnemu povezovanju med narodi ter tako ustvarjajo pogoje za trajen mir in sodelovanje.
Župan ing. Spaccini je pozdravil kongresiste v imenu Trsta in občinske uprave. V svojem nastopu je kratko povzel nekatera organizacijska in tehnična vprašanja v zvezi z mednarodno blagovno izmenjavo, ki so neposredno povezana tudi s poslovanjem tržaške luke. Ministru Viglianesiju se je ing. Spaccini posebej zahvalil za pozornost, ki jo je vlada ob tej priliki namenila kongresu in naši deželi kot gostiteljici svetovnega zasedanja.
Minister Viglianesi je naglasil, da vnašajo .sodobne tehnične rešitve na področju prometa ne le nova finančna vprašanja, temveč tudi
MiiiMMiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiimiiiiiiiiimuiiinnniiiiiMiHfiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimHiiiiiiiiiiiiii
V VPRAŠANJU MINISTRU RESTIVU
POSL ŠKERK ZAHTEVA PREPOVED SHODA MSI
Napovedani protifašistični manifestaciji se pridružujejo parlamentarci in župani KPI . Predlog, naj se ji pridruži pokrajinska uprava - Pismo ZDŽ vladnemu komisarju
SVEČANOST OB 25-LETNICI ODKRITJA SPOMENIKA NOB V TREBČAH
Mladina se zaveda neminljivih zaslug narodnoosvobodilne borbe
Govori domačina Padovana, predsednika ANPI Calabrie, člana vodstva ANPI Kende m trebenske mladinke Milene Padovatt - Nastop pevskih zborov in recitatorjev SG
Deželni odbornik Variseo pozdravlja kongresiste FIATA v imenu dežele
V Trebčah je bila v nedeljo svečanost ob 25. obletnici postavitve prvega spomenika padlim v narodno -osvobodilni borbi na našem ozemlju. Svečanosti, ki so jo priredile sekcije ANPI, sekcija KPI, ŠD Primorec in PD Primorec iz Trebč, so se udeležili pevski zbor »Vasilij Mirk* s Proseka - Kontovela, mešani in moški zbor »Venček* iz Dutovelj ter »Primorec* iz Trebč, godbe na pihala iz Divače, Pridvora in «Parma» iz Trebč ter člani Slovenskega gledališča Stane Raztresen, Mira Lampetova in Miranda Caharija.
Najprej so domačini položili ob 11. uri cvetje na pokopališče, kjer je zbor »Primorec* zapel žalostinko, nakar se je ob 15. začela svečanost ob spomeniku, h kateremu so položili vence sekcija ANPI - Trebče, PD Primorec in ŠD Primorec iz Trebč, trebenska mladina, partizani z Opčin, sekcija KPI «Zorko Kralj* in Zveza borcev iz Sežane. Domačin Padovan je v kratkem nagovoru dejal, da so tudi Trebenci kot milijoni antifašističnih borcev širom po svetu darovali svoja življenja zato, da bi človeštvo prišlo do boljšega življenja. Rekel je tudi, da bodo Trebče
ter njihovim idealom v borbi za pravice, ki nam jih še danes odrekajo. Po njegovem posegu je mešani zbor »Primorec* zapel pesem »Žrtvam*, Stane Raztresen pa je recitiral Kajuhovo »Slovensko pesem*.
Predsednik ANPI Calabria je nato v svojem govoru dejal, da je značilno, da se je ob spomeniku zbralo veliko število mladincev. Poudaril je, da se je partizanska borba razvila že v zaporih, v koncentracijskih taboriščih pa vse do začetka oborožene vstaje. Ta borba je združila ljudi različnih narodov, ki so imeli samo en cilj:	osvoboditi se
izpod fašističnega jarma, ustvariti novo družbo na podlagi moralnega, gospodarskega in družbenega napredka delovnega ljudstva. Velik delež tega procesa je prispevala prav naša zemlja, tako Slovenci kot Italijani. To je doprinos, ki ga ne smemo pozabiti in katerega sadove je treba braniti. Vezi med jugoslovanskim in italijanskim narodom na podlagi antifašistične enotnosti predstavljajo neprecenljiv zaklad ter temeljni kamen slehernega demokratičnega, političnega in gospodarskega napredka naših ljudstev. Dejal je tudi, da je treba odgovoriti na napovedani pri-
vrsto javnih, zasebnih, tarifnih, pogodbenih in zlasti juridičnih vprašanj, za katera pa veljajo različna pravila v sami Italiji, ter spet druga, prav tako različna, pravila v drugih deželah znotraj in izven Evropske gospodarske skupnosti. Za nekatere dejavnosti s področja prometa je bila v EGS postavljena skupna podlaga, vprašanje pa je še vedno odprto v odnosih do tretjih dtežel. Italija bo skušala pospešiti uskladitev ustreznih norm v mednarodnem merilu, je poudaril minister, pri tem pa ji bodo veliko pomoč prav špediterji, ki tudi v tem pogledu orjejo ledino mednarodnega sodelovanja.
Zadnji je spregovoril predstavnik odposlanstva Evropske gospodarske skupnosti G. Rocca, ki je pozdravil kongres tudi v imenu predsednika komisije EGS Malfattija. Dr. Rocca je nato kratko povzel dosedanje delo evropske šesterice na področju mednarodnega prometa, ter se zadržal ob nekaterih vprašanjih, za katera se še vedno iščejo primerne rešitve. Med svojim izvajanjem se je govornik pomudil tudi ob na povedani uskladitvi carinskih pravil nikov v šesterici.
V dopoldanskih urah, medtem ko so v prostorih trgovinske zbornice zasedale strokovne komisije FIA TA. so najvišji predstavniki organizacije uradno obiskali predsednika deželnega odbora Berzantija, vladnega komisarja Abbrescio in predsednika tržaške pokrajine Za-nettija. Med obiskom pri deželni upravi je dr. Berzanti podaril predsedniku FIATA Heysu zlato spominsko kolajno, predsednik Heys pa je dr. Berzantiju poklonil srebrn krožnik s simbolom organizacije. Popoldne je strokovnjak Schiffbauer v mali dvorani trgovinske zbornice s svojimi asistenti razlagal možnosti uporabljanja elektronskih računalnikov v prometu in špediterstvu.
ostale zveste spominu svojih padlih
.................................................■■■... ||||,||,|1|„|,U„„,
LEPA PRIDOBITEV ZA VSO DOLINSKO OBČINO
Novo športno igrišče pri Dolini v nedeljo predano svojemu namenu
Zupan in župnik poudarila pomen športa za našo mladino Velik obisk gostov na prazniku grozdja v Bol juncu
Širi se val ogorčenja zaradi napovedane fašistične provokacije, ki jo za nedeljo organizira MSI. Govori se o fašističnih škvadrab pretepačev, ki naj bi se zbrali v Trstu iz vse Severne Italije,
Prepoved fašističnega shoda je te dni zahteval tudi poslanec Albin Škerk, ki je pisal notranjemu ministru Restivu. Spomnil ga je na znane decembrske izgrede in na nevarnost, da bi taka provokacija ogrožala miroljubne odnose prav na meji s sosedno Jugoslavijo. Poslanec Škerk poziva notranjega ministra naj prepove zborovanje v duhu ustave in ustrezno željam večine prebivalstva.
Protifašistični manifestaciji, ki jo je sočasno z napovedanim zborovanjem Almiranteja organiziral enotni antifašistični odbor v Trstu, so se pridružili tudi vsi izvoljeni predstavniki, svetovalci, župani in parlamentarci KPI iz naše dežele. V Cervignanu, kjer so se sestali, so namreč sklenili odposlati' zahtevo po prepovedi fašističnega zborovanja predsedniku deželnega odbora dr. Berzantiju in vladnemu komisarju dr. Abbrescii.
Načelnih svetovalske skupine KPI v pokrajinskem svetu v Trstu Mario Zolli pa je pisal predsedniku pokrajinske uprave dr. Zanet-tiju in mu predlagal, naj se pokrajina pridruži skupni antifašistični manifestaciji ter istočasno zahteva pri pristojnih oblasteh, naj preprečijo izzivanje, ki resno o-groža duha mirnega sožitja med narodi in kulturno ter gospodarsko sodelovanje na meji.
V imenu tisočev svojih članic Je poslala pismeno zahtevo po prepovedi fašističnega zborovanja tudi Zveza demokratičnih žena (UDI). Pismo so poslale vladnemu komisarju Abbrescii, predsed-
niku deželnega odbora Berzantiju in tržaškemu županu Spacoiniju.
V pismu vladnemu komisarju se ZDŽ spominja padlih junakinj, od Roze Gulič, ki je bila obešena na Opčinah, do Alme Vivode, obesenk iz Ulice Ghega, žena, ki jih je mučila Colottijeva tolpa, deporti-rank in vseh, ki so jih nacifaši-stdčne zveri žive sežgale v Rižarni.
»Trst je s skupno manifestacijo že decembra lani odgovoril fašistom*, se nadaljuje pismo, «in si želi le kulturnega in gospodarskega sodelovanja med sosednimi narodi*. ZDŽ zahteva zato, v imenu slovenskih in italijanskih žena, prepoved Almirantejevega zborovanja, ki nosi v sebi klice šovinističnega razkroja in izzivanja.
Otvoritev novega športnega igrišča, praznik grozdja in lepo jesensko vreme so v nedeljo privabili v Dolino in Boljunec množico gostov iz raznih krajev, zlasti pa mladino in ljubitelje športa, ki so nestrpno čakali ta dan. Novo igrišče je vsekakor lepa pridobitev za vso dolinsko občino.
Svečane otvoritve športnega igrišča, ki so ga zgradili med Dolino in Bol juncem, so se udeležili podpre-fekt dr. Pino kot zastopnik vladpe-ga komisarja, konzul Žvab kot za stopnik konzulata SFRJ v Trstu, pokrajinski odbornik Volk kot zastopnik pokrajine, miljski župan Mil lo, repentabrski župan Guštin, odbornik Gašperini kot ze.topnik tržaške občine, dr. Godnič Kot zastopnik zgoniške občine, odbornik A. Terčon kot zastopnik devinsko - na brežinske občine, deželni svetovalec dr. Štoka, tajnik SKGZ dr. Cu-pin, predstavniki raznih športnih in prosvetnih društev.
Dolinski župan Dušan Lovriha, preden je prerezal trak in tako u-radno odprl igrišče, je v slovenščini in italijanščini pozdravil predstavnike oblasti in goste, na kratko opisal potek zadeve z gradnjo športnega centra ter poudaril namen in pomen športne dejavnosti. Omenil je staro športno igrišče pri Boljuncu in vlogo, ki jo je to igrišče imelo pri razvoju športa in povezavi med vasmi. V povojnih letih je občina zgradila tam razne naprave in izdelala načrte za razširitev igrišča, toda vse so razlastili za gradnjo tovarne velikih motorjev. Športna dejavnost je bi la hudo prizadeta, nastale so težave, ker ni imela občina takoj na razpolago finančnih sredstev in primernega zemljišča, razmere pa so se zaostrile, ko je šlo za izbiro kraja, ker so zlonamerni elementi podpihovali nestrpnost in sovraštvo. Duhovi so se pomirili in je bilo zgrajeno športno igrišče, v gradnji pa je že telovadnica. To je uspeh trdne volje občinske uprave in skupnih naporov za socialni in kulturni napredek, za uresničitev pravic naše narodne skupnosti.
Za nakup zemljišča in gradnjo igrišča je šlo 100 mil. lir; 50 mil. so dobili iz tržaškega sklada, 50 mil. pa za razlastitev starega igrišča, telovadnico gradijo s posojilom, dežela pa je obljubila 6,4 mil. lir prispevka za postavitev ograje. Pri tem se je župan zahvalil oblastem, tehnikom in delavcem, ob koncu pa je še pripomnil, da bosta prvo prijateljsko tekmo odigrali ekipa »Brega* in ekipa iz Kočevja, ker ima dolinska občina prijateljske stike s kočevsko, s katero bo 2. oktobra
svečano sklenila pobratenje.
Spregovoril je nato podprefekt dr. Pasino, ki je prinesel pozdrave novega prefekta, izrekel priznanje občinski upravi in športnikom ter jim zaželel, da bi športni center v kratkem dokončan. Dolinski župnik Grmek je pred blagoslovitvijo novega športnega objekta v kratkem nagovoru poudaril, da je šport potreben in koristen mladini, in izrazil željo, naj bi športno udejstvovanje naše mladine prispevalo tudi k utri jevanju njene narodne zavednosti.
Župan je prerezal trak, nato pa so si gostje in številni domačini o-gledali igrišče, na katerem se je kmalu potem začela prva nogometna tekma. Na svečanosti je sodelovala tudi godba na pihala p. d. «Slavec» iz Boršta, ki je igrala vesele koračnice ob otvoritvi in ob zaključku nogometne tekme.
Veselo razpoloženje in vse polno gostov, toliko kot že dolgo ne, je bilo popoldne v Boljuncu na prazniku grozdja. Avtomobilov je bilo toliko, da ni bilo več mogoče najti parkirnega prostora. »Na gorici* so se vrstile stojnice kramarjev, točilnice, stojnice z grozdjem, čevapčiči gneča je bila na trgu in natrpa-
ne gostilne.
V okviru praznika je bil tudi kulturni spored, ki je občinstvu zelo ugajal. Nastopili so folklorna skupina «Sava» iz Kranja, foklorna skupina iz Gorice in godba na pihala »Breg*.
Skupina »Sava* je zaplesala vrsto belokranjskih, bosanskih in gorenjskih plesov, skupina iz Gorice pa v glavnem furlanske plese in živahno polko na slovenski napev. Spored je v slovenščini in italijanščini napovedoval Mirko Kapelj, ki je na kratko tudi obrazložil vsebino posameznih točk.
Zborovanje inž. Cuffara proti odložitvi volitev
V veliki dvorani Ljudskega doma v Ul. Madonnina 19 bo v sredo ob 20. ur; javno zborovanje tržaških komunistov. Tema zborovanja, na katerem bo govoril član CK KPI in pokrajinski tajnik inž. Cuffaro, je: «Volitve naj bodo takoj. Problemov demokracije, delavstva in našega mesta ne mo-
remo rešiti z odlašanji.*
............................................mn
IZJAVA POKRAJINSKEGA TAJNIKA INŽ. CUFFARA
Razlogi KPI proti odložitvi jesenskih upravnih volitev
« Tehnične težave» . so le izgovor, za katerim se skriva popuščanje desnici
V zvezi z glasovi o odložitvi novembrskih upravnih volitev, je tajnik tržaške federacije KPI, ing. Antonino Cuffaro, podal izjavo, v kateri pravi, da so ti glasovi čedalje bolj pogosti in da kaže, da je odločitev v tem smislu že padla, čeprav notranje ministrstvo govori še vedno samo o «možnosti» odložitve. Uradna verzija je, da volitev ne bo zaradi »tehničnih težav*, ki bi jih povzročila istočasnost z ljudskim štetjem.
Po mnenju tajnika tržaške federacije KPI pa je resnica druga; tajništvo KD in njeni najožji zavezniki, naj bi se bali volitev, ljudsko štetje pa je samo izgovor.
Vlada naj bi se bala odgovora tržaških volivcev, ker ve, kakšne napake so bile storjene do mesta, »dragega srcu* vseh Italijanov in kako je težko držati vse obljube
Nastop folkloristov med nedeljskim praznikom grozdja v Boljuncu
in obveze, ki jih imajo do Tržačanov, od gospodarskih vprašanj do ladjedelništva, linijskih plovb, pristaniških infrastruktur ter povezave z zaledjem do stanovanjskega problema ter družbenih storitev.
V svoji izjavi pravi Cuffaro, da se vlada boji odgovora tržaških volivcev, v trenutku, ko bo zanimanje vsega italijanskega javnega mnenja osredotočeno na Trst. Nek do pravi tudi, da ne bi smelo biti volitev, ker obstaja nevarnost ojačenja protidemokratičnih sil, kar bj lahko negativno vplivalo na delovanje parlamenta. To po Cuffa-rovem mnenju ni res. Borbo za demokratične inštitucije ter proti fašizmu ne gre voditi s popuščanjem in z odlašanjem volitev, temveč z osveščanjem vseh demokratičnih državljanov ter s tem, da se upošteva javno mnenje, ne samo, ko to koristi.
8. decembra lani so fašisti skušali pretvoriti Trst v Reggio Ca labrio ob vzhodni meji. Njihov shod bi moral predstavljati preporod šovinizma in nacionalizma ter nasilja protj Slovencem in napadov na demokratične sedeže in državljane. Ostali so osamljeni in poraženi. Mesto je dokazalo z veliko ljudsko in enotno antifašistično manifestacijo svojo voljo, da obračuna z ostanki huliganstva in škvadrističnega nasilja. Kdorkoli bo hotel storiti korak v preteklost, bo dobil kar mu pritiče. Trst se dobro zaveda, kaj pomeni za njegov razvoj in za njegovo bodočnost politika mirnega sožitja med narodi, odprte meje in prijateljstva ter sodelovanja s sosednimi državami.
V zaključku svoje izjave, pravi Cuffaro, da nameravajo nekateri izrabiti bodočo volilno kampanjo za svoje špekulacije in provokacije, da bi spremenili pomen izida volitev. Da bi to preprečili je treba volitve razpisati takoj.	i
hod misovca Almiranteja v Trst. Občina, pokrajina in vse politične stranke naj se udeležijo enotne antifašistične manifestacije, ki bo v nedeljo na Trgu Goldoni in naj tako poudarijo, da Almirantejev obisk ni zaželen, da ga Trst ne mara.
Za Calabrio je povzel besedo Vladimir Kenda. Rekel je, da je za o-brambo idealov velike narodnoosvobodilne borbe potrebna predvsem e-notnost vseh naprednih sil. Izkušnja je pokazala, da so posledice neenotnosti Slovenci vedno prvi okusili na svoji koži. Omenil je tudi, da so predstavniki slovenske manjšine v Italiji tako iz tržaške, kot goriške in videmske pokrajine poslali decembra spomenico ministrskemu pred sedniku Colombu, od katerega so dobili zagotovilo, da jih bo sprejel v teku letošnjega septembra. Rok je sedaj že zapadel. Kenda je nadaljeval rekoč, da Slovenci zahtevamo e-nake pravice, kot jih imajo južni Tirolci, da nismo Slovenci drugorazredna manjšina. Dejstvo, da nas je manj kot južnih Tirolcev, še ne pomeni, da nam lahko odrekajo pravice, ki jih Nemci že imajo. Svoj poseg je Kenda zaključil s tem, da se je še enkrat spomnil padlih Tre-bencev v narodnoosvobodilni borbi.
Po Kendovem govoru sta članici Slovenskega gledališča Mira Lampe in Miranda Caharija recitirali Vodnikovo »Kurirju Janezku* oz. Levče-vo «Po pohodu*. Zadnja je povzela besedo trebenska mladinka Milena Padovan, ki je v skopih a občutenih besedah povedala, kaj pomeni za mladino spomenik padlim v Trebčah. Dejala je, da mladina ceni boj, ki so ga bojevali njeni starši, da ga razume, čeprav jim o tem na šoli skoraj ne spregovorijo, dasi je zasluga^ prav tistih bojev in tistih žrtev,^ če danes sploh imamo slovensko šolo. Rekla je, da je mladina odrasla v antifašističnem duhu. ter se zato zaveda, kako je bilo težko življenje pred 30 leti. ko takratni mladinci niso vedeli, kaj bo jutri m so živeli samo zato, da bo nekdaj uresničen ideal svobode Na dvorišču Ljudskega doma je bil po proslavi ob spomeniku kulturni spored, katerega so se udeležile vse omenjene skupine, ki so zbranemu občinstvu zapele oziroma zaigrale lepo število pesmi in skladb. V dvorani Ljudskega doma je bila tudi razstava, kjer so bile razstavljene slike vseh padlih Trebencev in drugo grbdivo. ki priča o doprinosu vasi v narodnoosvobodilnem boju.
Pokrajinski tajnik PSDI de Gioia o m«ji s SFRJ
Pokrajinski tajnik PSDI De Gioia je po povratku iz Rima, kjer se je sestal tudi z ministrom za obrambo Tanassijem, izjavil, da u-streza socialdemokratska teza o «defimciji varnih in mednarodno priznanih meja z Jugoslavijo* živ 1 jenskim koristim Zahoda, Italije m torej tudi Trsta. Vsak poskus SZ, da bi vnesla na balkanski polotok vzdušje pomiritve je zgolj ir-strumentaiizacija, ki jo narekuje trenutni položaj, nadaljuje De Gioia in se pri tem sklicuje na izjave vrhovnega poveljnika sil atlantskega pakta Gospastra.
»Zato pa lahko demantirajo Fer-rijeve teze samo parlament ali vlada*, medtem ko je polemika med strankami v Trstu zgolj predvolilnega značaja. PSDI poziva zato istrske begunce naj «podpreio tezo o potrebi vame a odprte meje, da se utrdi italijanska prisotnost v coni B in drugih ozemljih, ki so bila odstopljena Jugoslaviji po vojni, v kateri je bil fašizem poražen.*
Pevsko-športna prireditev v Devinu za program «Special TV»
Devinski lokal »Bocciodromo* je organizator Vittorio Salvetti izbral za filmsko snemanje programa «Special TV», posvečen plesom, melodijam in ritmom včeraj in danes. Da je bil prav ta lokal, edini svoje vrste v vsej naši deželi, izbran za to snemanje, se je treba zahvaliti neumornemu prizadevanju znanega devinskega gostinca in turističnega propagatorja Vilka Metlikovca, ki je bil že pobudnik lanske prireditve »Festival-bar* v Devinu.
Devinski «Bocciodromo» je biJ izbran za to prireditev prav zato, ker je režiserjev namen pokazati občinstvu, kako se šport in svet glasbe dopolnjujeta in da lahko tam kjer balinajo, prav dobro nastopajo tudi pevci in orkestri radost mladih ljubiteljev plesa.
Ta izredni plesni večer bo v nedeljo 3. oktobra ob 21. uri. Celotni večer bodo posnetili za RAI-TV za že omenjeni program. Nastopili bodo najboljši balinarji iz naše dežele, z »izrednim programom tržaških ljudskih popevk pa bo sodeloval znani tržaški pevec Pilade ob spremljavi lastne skupine godcev, ter znani harmonikar liter Peloso s svojim orkestrom. Režiser televizijske ekipe bo Mau-rizio Corgnati.
Gledališča
TEATRO STABILE
V petek, 1. oktobra bo v gledališču Politeama Rossetti recital Gior-gia Gaberja «11 Signor C», prva prireditev v vrsti prireditev izven a-bonmaja, ki se bodo zvrstile izmenično s predstavami dramske sezone Teatra Stabile.
Za recital «11 Signor C* v postavitvi Piccolo Teatra iz Milana, bodo za abonente na sezono 1971/72 veljali posebni popusti.
Petkovi predstavi, ki se bo začela ob 21. uri, bosta sledili samo še dve ponovitvi v soboto 2. in v nedeljo 3. oktobra. Vstopnice so v prodaji pri glavni prodajalni v Pasaži Protti (tel. 36372 - 38547), kjer sprejemajo tudi prijave za abonmaje.
Dovoljenja za posle AIpe-Adria 1967-70
Oddelek za zunanjo trgovino pri generalnem vladnem komisariatu obvešča vse poslovne ljudi, ki so v posesti dovoljenj za izvedbo uvozno-izvoznih poslov po sporazumih Alpe Adria 1967 in 1968, da bo 30. septembra dokončno zapadla njihova veljavnost. Veljavnost dovoljenj se bo lahko podaljšala le v prime-ru, da gre za posle, v okviru katerih še ni bil izvršen povraten promet. Konec meseca zapade tudi veljavnost dovoljenj za posle v okviru sejemskih sporazumov Alpe A-dria 1969 in 1970, vendar se veljavnost teh zadnjih dovoljenj avtomatično podaljša do 30. septembra 1972.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
AH’Angelo d’Oro, Trg Goldoni 8, Cipolla, Ul. Belpoggio 4, Ai Due Lucci, Ul. Ginnastica 44, Miani, Drev. Miramare 117 (Barkovlje).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14, Man-zoni, Trg Sonnino 4, INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2, Ai Gemelli, Ul. Zorutti 19/c.
Nazionale 16.00 «Love story», Ali MacGraw, Ryan 0’Neal. Techni-color.
Fenice 16.00 «11 Vichingo venuto dal sud*. Lando Buzzanca, Pamela Tif-fin. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Eden 15.30 «11 Decameron*. Technicolor*. Strogo prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.00 «11 merlo maschio*. Lando Buzzanca, Laura Antonelli. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Excelsior 16.30 »Love story», 1 Ali MacGraw, Ryan 0'Neal. Technicolor.
Ritz 16.00 «11 grande Jake*, John Wayne, Richard Boone, Mauren 0'Hara.
Alabarda 16.30 *AH'ovest di Sacra-mento*. Technicolor.
Filodrammatico 16.30 «La morte scar-latta viene dallo spazio*. Technicolor. Robert Hutton.
Aurora 16.30 «Confessione di un commissario di polizia al Procu-ratore delta Repubblica*. Franco Nero. Technicolor.
Impero 16.30 »Diario di una casa-linga inquieta». Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.00 »Per grazia ricevuta*. Nino Manfredi. Technicolor.
Capiiol 16.00 «L’uomo perduto*. Technicolor. Sidney Poitier.
Moderno 16.30 »Agente 077 dall’orien-te con furore*. Ken Clark. Technicolor.
Vittorio Veneto 17.00 «11 gufo e la gattina*. Barbra Stresan. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ideale 16.00 «Un uomo e una Colt*. Fernando Sancho in Gloria Milland.
Astra 16.00 »Adulterio airitaliana*.
Abbazia 16.00 »I bastardi*. G. Gem-ma, K. Kinski, C. Auger. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
V	KLUBU
V	»GREGORČIČEVI DVORANI*
LJUEtfKe
P£$MI
ki jih je skladatelj IVAN GRBEC zbiral 50 let po vsej Primorski in ki jih je za tisk pripravil PAVLE MERKU1, so pravkar izšle. Ob tem dogodku bo o slovenski ljudski pesmi no Primorskem in o knjigi sam* spregovoril znani etnolog, sodelavec SAZU. MILKO MATIČE-TOV.
Danes, 28. septembra ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ulici Geppa 9.
VABILO
/
ZVEZA PARTIZANOV z Opčin
vabi na sestanek vse bivše partizane in aktiviste, ki bo dne 30. t. m. ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Dnevni red: odkritje spomenika in razno.
Šolske vesti
Ravnateljstvo Državne srednje šole »I. CANKAR* sporoča, da bo začete® šolska maša v petek 1. oktobra 1971, ob 9. uri v Marijinem domu — Ul. Risorta 3.
Pred mašo (ob 8.30) naj pride)0 dijaki v šolo, kjer bodo dobili Pr' va navodila. V kapelo bodo šli v spremstvu gg. profesorjev.
Rav. Državne srednje šole s s*°' venskim učnim jezikom «Fran I'®v' stik* na Proseku z oddeljenimi r®*’ redi v Sv. Križu sporoča, da bo za' četna šolska maša dne 1. oktobr® ob 8.30 v cerkvi na Proseku: za 0l' jake iz Sv. Križa bo začetna šol' ska maša dne 1. oktobra ob 9. url v cerkvi v Sv. Križu.
Ravnateljstvo Državnega strokovne-ga zavoda za industrijo in obrt sP°' roča, da bo začetna šolska maša v petek 1. oktobra 1971, ob 9. uri v Marijinem domu — Ul. Risorta 3.
Pred mašo (ob 8.30) naj pridri0 dijaki v šolo.
Ravnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda s slovenskim uči>inl jezikom «žiga Zois* - Trst, sporoča-da bo začetek šolskega leta 1971—7* v petek, 1. oktobra 1971 s šolsko m®' šo v cerkvi pri Sv. Ivam/ pb 8. uri-Ravnateljstvo Državne srednje šol® «Igo Gruden* v Nabrežini sporoča, d® bo začetna šolska maša dne 1. okt°' bra 197) ob 9. uri v nabrežinski šup" ni cerkvi.
Ravnateljstvo Državnega znanstva nega liceja s slovenskim učnim le-zikom v Trstu	»France	Prešeren*-
sporoča, da bo začetna šolska mas® v petek, 1. oktobra 1971, ob 8. «0 cerkvi pri Sv. ivanu. Ravnateljstvo Državne srednje le «S. Gregorčič* v Dolini sporoča-da bo začetna šolska maša v pet«1''
1.	oktobra 1971	ob 9.30	v	dolinsk!
župni cerkvi. Po maši gredo učen01 šolo no nrva	navodila.	I
Ravnateljstvo	učiteljišča	A. lvI'
Slomšek v Trstu sporoča dijakom-da se šolsko leto začne z mašo, ^ I bo 1. oktobra ob 8. uri v žuPnl cerkvi pri Sv. Ivanu.
Ravnateljstvo državne srednje šol® «Fran Erjavec* sporoča, da se b° šolsko leto 1971/72 začelo 1. oktobra šolsko mašo ob 11.15 v Rojan®-Učenci naj se zberejo v šoli en° uro prej, od tu bodo šli v cerk°v v spremstvu profesorjev.
Včeraj-danes
KINO «|RIS» PROSEK
predvaja danes ob 19.30 dramatični film v barvah:
IL CASTELLO
DALLE PORTE DI FUOCO
Igrata Erna Schurer in Charles Quiey.
Mladini pod 14. letom vstop prepovedan.
Danes, TOREK, 28. septembra
VENCESLAV
Sonce vzide ob 5.59 in zatone ob 17.53 — Dolžina dneva 11.54 — Luna vzide ob 14.39 in zatone ob 23.14 Jutri, SREDA, 29. septembra MIHAEL
Vreme včeraj: najvišja temperatura 21,5, najnižja 15,3, ob 19. uri 19,5 stopinje, zračni tlak 1017,5 rahlo raste, brez vetra, vlaga 86 odst., nebo 5/10 pooblačeno z meglo, morje mirno, temperatura morja 21 stopinj.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 27. septembra 1971 se je v Trstu rodilo 21 otrok, umrlo pa je 22 oseb.
UMRLI SO: 75-letna Carolina (Lina) Zorzenon por. Camocino, 67-letni Cesare Vicini, 71-letna Anita Derin por. Pelschiar, 67-letni Mario Tabo-ga, 63-letni Aurelio Zotteri, 74-letni Gaetano Mannara, 72-letna Luigia Do-minese por. Manfe, 8-letni Fulvio Bratos, 64-letna Teresa Fantinik vd. Ladi, 87-letni Francesco Degrassi, 77-letni Lorenzo Sisgoreo, 51-letna Rosa Paulich por. Sanguinetti, 59-letna Li-via Benedetti por. Segato, 61-letni Pietro Gherce, 73-letni Antonio Trampuš, 75-letna Elisabetta Pieruzzi por. Petrossi, 76-letna Maria Milberger vd. Stefanich, 87-letni Josip Antonac, 91-letna Maria Di Giorgio, 72-letni Marino Fuzzi, 86-letna Maria Brai-co vd. Persi, 84-letni Giuseppe Vala stro.
Mali oglasi
SLAVKO DOPUST DO 4. 10.
POZDRAV - N -
Ljudska prosveta
PD «SLAVKO ŠKAMPERLE* SV’ IVAN prireja glasbeni tečaj li klavir, violino, harmoniko in kitar° pod vodstvom prof. Elijane Zajec in prof. Oskarja Kjudra. Udeležijo se ga lahko otroci od šestega leta dali®' Pojasnila in vpisovanje na sed®*0 društva vsak večer od 19. do 20.30.
SPDT priredi 3. oktobra avtobus1^ izlet v Rezijo s srečanjem s plani®' ci iz Slovenije. Odhod ob 6. uri ** Trsta (zač. Ul. F. Severo). Prihod v Ravenco (Prato di Resia) okrog 9l ure.
Sledi skupni izlet na sedlo Krnic® (1101 m) in nato preko Nizkega vrb® (1474) na vrh Košaca (1500 m), ®e' stop na sedlo Krnica in nato v doli®0 Učje, kjer bo čakal avtobus, ki pripeljal neplanince, ki so opravili f®" let z avtobusom. Povratek za vse Prf ko doline reke Ter do Tarčenta *® Čedada.
Cena 1500 lir (člani), 1800 Ur Of člani). Vpisovanje v Ul. Geppa samo vključno do 29. t. m.
Darovi in prispevki
V spomin na Jožeta Antonaca d®' ruje družina Celesteja Daneua 2000 ltf za PD »Tabor*.
Za šolo - spomenik NOB v Cerkne®1 darujejo Kmečka hranilnica v Nabr®” žini 50.000 lir, Danilo Peric 10.000. G. D. 20.000 Ur, Vladimir Turina tisoč Ur, Lojze Rebula 1000 lir, Zor® Rebula 1000 lir, Franci Divjak 20.00® Ur, Albin škerk 5000 Ur, Dušan Gr®' den 5000 Ur
Ob drugi obletnici smrti našega nepozabnega brata Josipa Faganel® darujejo brat in sestri 5000 Ur *• šolo - spomenik v Cerknem. ,
Ob prvi obletnici smrti drage A®*’ ce Bogateč darujeta sestri Danic® in Marija 4000 lir za spomenik P®“ Um na Proseku.

POMEMBNA SLOVESNOST V GORIŠKIH BRDIH
BESEDE ŽUPANA ČEŠČUTA NA NEDELJSKI SLAVNOSTI
V Višnjeviku so odkrili ploščo! Obnovljena vrhovska šola naj opravlja
narodnemu buditelju A. Žnidarčiču
O zaslužnem rojaku so spregovorili predsednik Kluba slarih goriških študentov Franc Gorkič, ravnatelj novogoriškega muzeja Branko Marušič im briški rojak Ludvik Zorzut
Narodna --ivest je pogoj obstanka vsakega naboda. Na razvoj in rast (e zavesti vplivajo razni dejavniki, ne nazadnje zgodovinska preteklost naroda. Ob spominih na dogodke, ki so spremljali življenje ljudstva se utrjuje in poglablja zavest narodne skupnosti. Zato i-majo spomeniki in razna drugač na spominska obeležja pomembno vzgojno nalogo. Tega se današnji rod, kii je bil tvorec slovenske osamosvojitve, zaveda in je po slovenski zemlji razsejanih precej spomenikov narodnoosvobodilne borbe in spominskih plošč, ki izrecno spominjajo na razne dogodke, ki priča,jo, da si je ljudstvo v boju za obstanek krojilo usodo samo. Na Primorskem pa občutno manjkajo spomeniki in spominske plošče iz' bolj oddaljene politične in kulturne zgodovine. Med leti 1915-1945 se taki spomeniki niso po stavljali in večino onih, ki so bili postavljeni pred prvo svetovno voj no, je' fašistični vihar, ki je nad dve desetletji divjal po naši1 zem lji, uničil (primer Vilharjev spomenik v Postojni, Volaričev v Ko baridu, spominska plošča Josipu Godirt' - Verdeljskemu pri Sv. Ivanu). To vrzel marljivo in priza devno izpolnjuje v zadnjih let:h Klub starih goriških študentov, ki je preteklo nedeljo postavil v VIS njev'ku v Brdih že dvanajsto spominsko ploščo.
Lepa nedelja, ki je potrdila utemeljenost naziva »sončna Brda*, je privabila na Višnjevik ne le Bri
ce, temveč tudi' mnoge rojake iz Gorice in iz drugih krajev.
Zbrani množici je prvi spregovoril 85-letni, a mladostni in živahni predsednik kluba starih go-riških študentov, Franc Gorkič, ki je vodil potem temperamentno vso proslavo. Uvodno pesem je zapel Briški oktet. Stara budniška pesem «Naprej zastava Slave* je o-grela občinstvo in ustvarila primerno vzdušje za odkritje spominske plošče ustanovitelju in prvemu pred sedniku narodnoobrambnega društva «Slovenski jez* (ustanovljeno 18821 v Višnjeviku, Andreju Žnidarčiču.
K plošči je pristopil visokorasel, dvaindevetdesetletni domačin Jože Sirk s Pristave in odgrnil trobojnico, ki je do tedaj zakrivala plo ščo. Stari korenjak, tudi sam nekoč član društva «Slov. jez*,'je ganil ljudi, ko je s kratkimi besedami izročil ploščo v varstvo predstavniku kraievne skupnosti. Plošča nosi naslednji nsmis:
«Edinost bodi Bricem trdna vez, zato postavljamo «Slovenski jez*. Soominu obrambnega društva »Slovenski jez*, ki ga je v Višnjeviku za Brda ustanovil
ANDREJ ŽNIDARČIČ roj. 1835 + 1913 v;kar v Gradnem Budil je in branil narod svoj
Klub starih goriških študen tov — Brici 1971»
Odkritju plašče je sledil slavnostni govor ravnatelja novogoriškega muzeja Branka Marušiča, ki je
...............................................UH
SKLEP POKRAJINSKEGA NADZORNEGA ODBORA
Volitve krajevnih konzult v Miljah hočejo preprečiti
Ostra protestna izjava KPI: vladna večina se boji primerjave s Trstom, kjer konznlte pretresa kriza
Milic torei ne bi smele imeti I jo švignil mimo jugoslovanskih mej-
^. .•	__i*,i_  To • svt*rrunoir in nroconPOPnih HpTtlP-
izčrpno prikazal lik narodnega buditelja in voditelja Andreja Žnidarčiča, katerega delo in napori so bili posebno pomembni in u-spešni v obrambi narodnostne meje na robu goriških Brd. Marušičev govor je bil znanstveno dognan, medtem ko je naslednji govornik, župnik Lojze Kodermac iz Kožbame, obudil nekaj spominov na Andreja Žnidarčiča in ga prikazal z občutjem globokega spoštovanja z osebne človeške strani. Iz zamejstva se je oglasil briški rojak dr. Avgust Sfiligoj, ki je nanizal nekaj podatkov iz nekdanjih borb in poudaril, da je del slovenskega naroda še danes prisiljen, da se bori za svoje narodne pravice. Sledili sta m’adenki, ki sta recitirali Žnidarčičevo pesnitev hmmno »Slovenskega jeza* in Gradnikov sonet »Brda*.
Vrsto govornikov je zaključil duhoviti Ludvik Zorzut, eden izmed starih gorišk'h študentov, ki je v vezani besedi, deloma brani z rokopisa, deloma pa kar improvizirani, poveličal praznik odkritja. Njegove verze, prepletene s prisrčno šegavostjo, ie občinstvo sprejelo z vidnim zadovoljstvom.
Briški oktet je nato s pesmimi Domovini. Triglav moj dom in Soči zaključil usnelo prireditev. Dan se je že nagibal k večeru, ko se je številna množica, m°d katero sta bila tudi ljudski nnslaneo Milo Vižintin in predsednik goriške občine Šimac, razšla.
d.p.
decentriranih rajonskih svetov. Tako je namreč odločil pokrajinski nadzorni odbor za krajevne uprave. Že pred časom je namreč občinska uprava iz Milj poslala na pristojna mesta sklep vsega občinskega sveta, s katerim utemeljuje ustanovitev rajonskih konzult, ki naj bi jih občani sami izvolili iz svoje srede. Pri tem se je večina v miljskem občinskem svetu sklicevala na več dejstev:	pred
poslansko zbornico v Rimu lezi namreč zakonski predlog o neposrednih volitvah rajonskih konzult, večina strank v parlamentu (kakor tudi v samem miljskem občinskem svetu) se je namreč opredelila za to obliko imenovanja decentriranih posvetovalnih organov.
Kljub temu pa je pokrajinski nadzorni organ sklep miljske občinske uprave zavrnil, pred tem pa so ga (predvsem v tržaškem občinskem svetu) kritizirali nekateri vidnejši’ predstavniki večinske koalicije. Mnenja so bili, da so voljene rajonske konzult« »nesprejemljiv absurd*.
Uradnih reakcij iz vrst miljskih upraviteljev še ni bilo, verjetno tudi zato, ker hoče župan Millo prej sklicati občinski svet in doseči skupno stališče vseh skupin (iz vrst večine in opozicije, ki je zanj glasovala) do tega poskusa omejevanja samostojnosti krajevne uprave.
Pač pa je ostro reagirala KPI, katere tajništvo je poslalo tisku dališo izjavo. V njej ugotavlja najprej, da je pokrajinski nadzorni or gan zavrnil sklep, ki ga je miljski občinski svet odobril soglasno. Pravni razlogi za zavrnitev sklepa so, po mnenju KPI, »iz trte izviti*, saj so bile konzulte ustanovljene tudi v drugih italijanskih občinah, ki imajo manj kot 60 tisoč prebivalcev.
Iz tega izhaja, da je sklep pokrajinskega nadzornega organa «poiitični manever* proti demokratični občinski upravi in vsem, iz vrst opozicije in večine, ki so za sklep glasovali. Pri tem priporni nja sporočilo KPI, da so proti sklepu miljskega občinskega sveta glasovali tudi tisti voljeni člani pokrajinskega nadzornega organa, ki pripadajo strankam vladne koalicije. Ti so, s svojim glasom, izrekli nezaupnico svojim strankarskim tovarišem, ki so v Miljah podorli ustanovitev voljenih konzult.
Vsiljuje se torej misel, da so na ta način hoteli nreprečiti poizkus neposredne ljudske samouprave v Miljah in torej nujno primeriavo s tem. kar se dogaja okoli konzult v Trstu, kjer so — trdi izjava KPI — konzult" grobo omeiene in doživi ia.jo hudo krizo zaradi’ negativnega zadržania občinske uprave Ho vseh njihovih upravičenih zah te v.
Iz vseh n a ved °n ih razlogov ho KPI podor’a namen miljske občinsko uprave, ki namerava — kljub sk’onu pokreiinriteaa nadzornega odbora - izvesti unravno decentralizacije na predviden način.
nih organov in presenečenih dežurnih karabinjerjev avto tuje registracije, ki je z nezmanjšano hitrostjo nadaljeval pot in izginil. Karabinjerji so takoj telefonsko obvestili miljsko poveljstvo, ki je poslalo na ceste motorizirane izvidnice, vendar o ubežniku ni bilo ne duha ne sluha.	■	■ i
Šele opolnoči se je patrulji agentov finančne straže posrečilo zasačiti moža, ki je bil za volanom svojega avtomobila. Ta, Madžar po rodu, ki je bil od 24. t. m. v begunskem taborišču v Padričah, je izja vil, da je v nedeljo zjutraj odšel v Istro po avto, ki ga je bil pustil pred prvim begom in z njim ponovno pribežal čez mejo.
Mednarodno zasedanje na vseučilišču v Trstu
Na fakulteti za sociologijo v Trstu bo od 4. oktobra dalje mednarod no zasedanje z udeležbo vseučili-ških profesorjev iz Ljubljane in Trsta. Predstavniki ljubljanske univerze Ivan Kristan, Anton Perinič in Peter Jambrek bodo govorili o ustavodajnem življenju in političnem sodelovanju. S tržaške st"ani bodo prisotni Arduino Agnelli, Ser-gio Bertola in Cocco Palmerio.
svoje vzgojno in kulturno poslanstvo
Pred šolo se je zbrala domala vsa vas - Nastopil je domači otroški pevski zbor Govorili so župan Češžut, podpredsednik pokrajine Woltritsch in župnik Komjanc Stavbo so zgradili leta 1897, sedaj pa so jo popolnoma obnovili
Nesreči vespista in priletnega pešca
Na podlagi navodil pokrajinskega urada za nadzorstvo nad cenami je skupina upravnega oddelka kvesture, ki so jo v to namen ustanovili, pregledala v soboto 54 trgovin in lokalov ter kaznovala z globo tri lastnike, ki niso izobesili cen. Kaznovani so bili bar «da Pino* na Korzu Italia 29 last Use Schunkc, gostilna s kupinjo «gx Klun*, ki jo v Koronejski ulici vodi Luciano Ce-leste, in mesnica Massima Gardella v Ul. Beccaria 13/b.
iiimiimiiHifiiiiMimiiiimiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTniit
MED VAJAMI TEČAJNIKOV * v
PADALEC JE TREŠČIL NA LETALIŠČE V GORICI
Glavno padalo se mu je odprlo samo napol, pomožno pa sploh ne
Ril Je že v begunskem taborišču Mrdžar odšel po avto In pribežal čez mejo
V nedeljo popoldne, medtem ko so bile zapornice mejnega bloka uri Korošcih dvignjene tako na jugoslovanski kot na italijanski strani, je nepričakovano z vso hitrost-
Med nedeljskimi padalskimi skoki se je pripetila na goriškem letališču smrtna nasreča. Ubil se je 32-letni Saverio Ottomaniello, ki je poučeval na liceju v Vidmu. Nesreča se je pripetila, ker se mu glavno padalo ni povsem odprlo, pomožno padalo, ki ga uporabljajo samo v skrajnem primeru, pa je delovalo slabo.
Ottomianiello se je včeraj pripeljal iz Vidma, da bi vodil padal-SKe skoke tečajnikov. Za seboj je imel že 350 skokov. V družbi dveh prijateljev je z letalom poletel v višino 1.500 metrov ter odredil, da
v kratki razdalji skočita najprej prijatelja, takoj za njima pa se je še sam pognal v globino. Ker so skakali z zadrževanjem, bi morali padala odpreti šele v višini 600 metrov. V tej višini je potrebno povleči za ročico, ki padalo odpre. Dve padali sta se odprli v redu, le Ottomaniellu se je odprlo samo do polovice. Brzina prostega pada se je sicer občutno znižala, vendar ne toliko, da bj zagotavljala varen pristanek. Videmčan je zato potegnil pomožno padalo, ki ga je imel na prsni strani. Zaradi premajhne brzine pa se vanj ni ujelo dovolj zraka in se sploh ni odprlo. Namesto da bi prileten na tla z brzino 20 km na uro, je znašala brzina padanja kar 60 km.
Ko so ostali padalci takoj po nesreči prišli k njemu, jim je povedal, da sploh ne čuti več nog. Domneval je, da si je zlomil hrbtenico. Kmalu za tem je izgubil zavest. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer je umrl kmalu po prihodu. Zlomil si je hrbtenico ter nogi.
Takoj po nesreči so prekinili skakanje. Nesreča je hudo odjeknila med tečajniki. Gre za prvi takšen primer na goriškem letališču, kjer prirejajo, vsako leto tečaje, ki se jih udeležujejo mladeniči in mladenke iz različnih krajev države.
Padalski šport je zelo lep in vabljiv, skriva pa tudi hude nevarnosti. Najmanjša nepazljivost se plača z življenjem. Ottomaniello pa je pri vsem tem imel še to smolo, da se mu je glavno padalo odprlo samo do polovice. Veliko bolje bi bilo zanj, da se sploh ne bi. V tem primeru bi ga rešilo po-
možno padalo, ki bi delovalo zato, ker bi se zaradi večje brzine vanj ujelo več zraka. Nesrečnež je zapustil ženo in dva majhna otroka.
Posvetovanje občinskih upraviteljev v Tržiču
V četrtek 30. t. m. bo napovedano posvetovanje občinskih upraviteljev osmih občin tržiškega področja, ki bo na županstvu v Tržiču, Posvet bo vodil tržiški župan Versacce in na njem se bodo razgovorili o skupnih problemih, ki se nanašajo tudi na občino Doberdob.
Vrhovci so imeli v nedeljo svoj praznik, ko se je veliko vaščanov zbralo na dvorišču osnovnošolskega poslopja, da bi prisostvovali svečanosti ob ponovnem odprtju poslopja osnovne šole.
Stavba te šole je bila zgrajena v letu 1897 in domačin Karlo Černič, takrat osnovnošolski pobič, nam je včeraj povedal, da so ob takratni otvoritvi otrokom delili kolače. Stavba je bila v prvi svetovni vojni porušena, nato so jo spet obnovili, pred letom dni pa se je občinska uprava odločila, da jo temeljito obnovi. Pouk je bil v začasnih, zasebnih prostorih, sedaj pa je stavba popolnoma prenovljena in v njej se bodo vrhovski otroci lahko prijetno učili. Občinska uprava je za obnovitvena dela porabila 10 milijonov 200.000 lir. Delo je opravilo domače gradbeno podjetje »Gril-Juren*.
Najprej so na šolsko dvorišče prihiteli v nedeljo šolski otroci. Teh je letos na Vrhu trideset in starši upajo, da bo šolska oblast tudii letos namestila na tej šoli tretjo učno moč. Pouk za tretji razred se bo sicer moral odvijati v popoldanskih urah, ker ima šoia samo dve u-čilnici, vendar bi bil tudi tak pouk zelo potreben in dobrodošel.
Zh-rolo se je, kot smo ze omenili, veliko vaščanov. Prišli so poleg sedanjih treh učiteljev, domačina Rudija Devetaka, g. Lori Rijavec -Drole in Virgila Zottija tudi nekateri drugi učitelji, med njimi tudi taki, ki so na Vrhu poučevaii v letih tik po drugi svetovni vojni, ko ni bilo modernih cestnih zvez z dolino, ko je bila stavba poškodovana, ko in bilo tistega udobja, ki smo ga vajeni danes. Mnenja smo, da bomo nekdaj morali kaj napisati o našem povojnem šolstvu in o tistih naših požrtvovalnih učiteljih, ki so vsak dan pešačili v takrat najbolj odmaknjene slovenske vasi.
Občino je zastopal župan Jožef Češčut, z njim pa so bili tudi tajnik dr. Bukovec in drogi občinski možje. Najbolj zadovoljni med njimi so biii seveda vrhovski občinski svetovalci. Prisotni so bili tudi pokrajinski podpredsednik Waltri-tsch, didaktični ravnatelj dr. Brešan, zastopnik šolskega skrbništva dr. De Vita, šolski inšpektor dr. Lebani, brigadir orožnikov iz Mar-tinščine in številni drogi.
Najprej je spregovoril župan Ce-ščut. Med drugim je sovodenjski župan v obeh jezikih dejal sledeče: »Današnja otvoritev pomeni za občinsko upravo in zame osebno veliko zadoščenje, saj se je končno vendarle rešil eden izmed najbolj perečih problemov, ki se tičejo šolskih stavb v naši občini. Šola na Vrhu je že dolgo terjala radikalno popravilo, zato je občinska uprava že leta 1964 vložila pri pristojnih oblasteh prošnjo za ustrezni prispevek.* češčut je dalje omenil vse korake, ki jih je v poznejših letih podvzela uprava, da bi dobila fi nančno podporo od države. Nekaj je iz državnih skladov za gradnjo in obnovo šolskih zgradb občina zares dobila, nekaj pa je dala iz svojega proračuna.
Župan se je zahvalil uradnikom goriškega tehničnega urada, ki so pomagali, da se je birokratski postopek skrajšal na minimum, prejšnjemu in sedanjemu šolskemu skrbniku, ostalim zastopnikom šolske oblasti. Posebej je češčut omenil tehnika geometra Tuilia Culota in geometra Antonia Grusovina. Svoj govor je župan zaključil z naslednjimi besedami: »Naj zaključim z voščilom, da bi obnovljena vrhovska šola z uspehom opravljala svoje vzgojno in kulturno poslanstvo in da bi bili njeni učenci v ponos sebi, staršem in celotni naši skupnosti. Szvoje strani pa jim zagotavljam, da bo občinska uprava v te-ku prihodnjega leta poskrbela tudi za ureditev in ograditev šolskega dvorišča, da bo tako zadoščeno tudi
njihovim potrebam po primernem prostoru za igre in razvedrilo*.
Nato je v slovenščini in v italijanščini spregovoril pokrajinski podpredsednik Marko Waltritsch. V svojem govoru je dejal, da ima odprtje prenovljene šolske stavbe na Vrhu za domačine in za zamejske Slovence velik pomen. Šolanje naših otrok sega v preteklost in že samo dejstvo, da so šolo zgradili v tej majhni vasi pred obratom stoletja nam dokazuje, da so že naši predniki dobro vedeli kaj pomeni za vso narodno skupnost slovenska šola. Te važnosti slovenske šole so se dobro zavedali tudi fašistični oblastniki, ki so naše šole v letih po prvi svetovni vojni prepovedali. Takrat so v naše vasi poslali učitelje, ki so pozabili na svoje vzgojiteljsko poslanstvo in so bili le orodje nasilnega raznarodovanja.
Slovenske šole smo si Primorski Slovenci sami ponovno ustvarili v letih partizanske epopeje. Tudi na Vrhu je delovala med NOB slovenska šola. V šolski stavbi, ki jo sedaj ponovno odpiramo, je nadaljeval Waltritsch, pa se niso Vrhovci le učili. Prav 26. septembra leta 1943 je bilo šolsko poslopje natrpano z domačini in drugimi ljudmi, ki so jih Nemci zajeli v času bojev za goriško fronto. Ujetnike so po nekaj dneh z Vrha odpeljali v go riške zapore, odtod v Nemčijo.
Po vojni se v naših šolah naša mladina spet uči v slovenskem jeziku. Razveseljivo je dejstvo, je zaključil govornik, da je v spremenjenih političnih razmerah strah | naših ljudi minil in da opažamo v zadnjih letih postopno večanje števila učencev in dijakov na vseh slovenskih šolah v zamejstvu.
Pred govori je zapel vaški otroški pevski zbor pod vodstvom pevovodje Janeza Pavletiča iz Rupe, nato je učenec David Devetak pozdravil goste in domačine v slovenščini, učenka Anastazija Gril pa v italijanščini. Učenka Nerina Devetak pa je deklamirala pesem o šoli.
Sledil je verski obred, ki ga je opravil domači župnik g. Marjan Komjanc. Tudi on je podčrtal važnost pouka v domačem, slovenskem jeziku.	....;.... .
Dvema najmlajšima učenkama je bila zaupana naloga dejanske o-tvoritve. Nevia Černič, ki bo letos obiskovala prvi razred, je prerezala trak pri vhodu, pomagala pa ji je Madga Vižintin, učenka drugega razreda. Gostje in domačini so si nato ogledali šolske prostore, ki so zares lepo obnovljeni. Od petka dalje bodo torej imeli vrhovski o-troci novo šolsko poslopje.
Zaprta ulica v Gorici
Ulica Grabizio v Podturnu je od včeraj zaprta za promet na odseku od Trga San Rocco do križišča z Ul. Consortiva. Ukrep je bil potreben zaradi polaganja cevi za vodovod in za metanovod; zapora bo v veljavi do zaključka teh del.
7. nedeljske svečanosti na Vrhu: pokrajinski podpredsednik VValtritsch tovori o problemih slovenskega šolstva
valstva v naši pokrajini. Podpise bodo v prihodnjih dneh poslali v Rim.
Podpise so pobirali prejšnji večer tudi v Štandrežu. Tudi tu so se naši ljudje masovno udeležili podpisovanja. Pobrali so nad sto podpisov.
Stališče PSI do tržiških problemov
V soboto je bil v Tržiču sestaneš krajevnih predstavnikov PSI. na katerem so zavzeli stališča do treh problemov, ki jih bodo obravnavali na bližnji seji občinskega sveta v Tržiču. Kar se tiče regulacijskega načrta za pristanišče so poudarili potrebo njegove nujne izvedbe. Glede recijskega kopališča zastopali stališče, naj bi ga upravi iala posebna ustanova ob sodelovanju deželne uprave. Končno so se izrekli proti ureditvi ekonomskega področja na goriškem Krasu okrog Doberdoba ter so na stališču, da je treba nujno in intenzivno urediti na tem kraju zeleno področje s pospešno pogozditvi.jo in ^ tako urediti na Krasu zaščiten deželni park, ki bi najbolje ustrezal krajevnim in splošnim potrebam. V tem smislu bodo predlagali tudi ukrepe v občinskem svetu.
..................................................................................................iiiiiiiiiiiiiiimiiiinmiiiiiiiniiiHiiii*
Otroški pevski zbor z Vrha ]e sodeloval na nedeljski svečanosti
V ZVEZI S PETKOVO PROVOKACIJO
PROTEST DEMOKRATIČNE JAVNOSTI ZARADI FAŠISTIČNIH IZPADOV
Poslanec Lizzero in prof. Pellegrinijeva včeraj pri prefektu Policija naj ukrepa proti fašističnim škvadristom
Predavanje o mestnem zelenju
Danes zvečer ob 20.45 bo v občinski palači v Tržiču (Palazzetto Veneto) zanimivo predavanje. Arh. Luisa Codeglia iz Gorice bo govorila o temi «Zelenje v mestu*.
Pri goriškem prefektu sta se oglasila včeraj zjutraj poslanec Mario Lizzero in predsednica goriškega krožka za svobodo kulture prof. Jolanda Pellegrini.
Vladnemu predstavniku sta se Lizzero in Pellegrinijeva, v imenu u-stanov, ki so priredile petkovo predavanje o goriški fronti jesgnj..,4943, pritožila zaradi nezaslišanega nastopa dr. Coane, podtajnika goriške federacije MSI. Coana in skupina njegovih pajdašev ni le motila mimo predavanje, marveč je dejansko počastila fašizem in napadla odporniško gibanje.
Poslanec Lizzero je prefektu dejal, da je stanje v Gorici nevzdržno. V zadnjih mesecih so fašisti večkrat odkrito prekršili obstoječo zakone, proti njim pa ni nihče nastopil, kot bi bilo treba. Omenil je ne le petkovo provokacijo, marveč tudi dva u-mazana letaka, ki so jih fašisti delih v soboto po mestu, kjer po svoje tolmačijo petkov dogodek. Omenil je protislovenske napise, napade na goriškega župana Martino, komunističnega tajnika Menichina, pokrajinskega podpredsednika Waltritscha, sramotne napise na partizanskem spomeniku in na županstvu v Sovodnjah, itd. Poslanec Lizzero je še obžaloval, da so bili poklicani pred sodišče župani in politični voditelji iz Ronk in iz Gradiške, fašiste na nihče ne moti pri njihovem početju.
Prefekt je obljubil, da bo o stvari obvestil kvestorja in da bo dal nalog, da policija poostri nadzorstvo, tako da se ne bodo ponovili izpadi, ki so navzkriž z zakoni.
Zaključeno zbiranje podpisov
V Sovodnjah so zaključili s pobiranjem podpisov za referendum za odpravo fašističnih zakonov. Podpisov so zbrali nad 400 in ta rezultat postavlja to slovensko občino na prvo mesto v primerjavi s številom prebi-
iiiiimiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiHmimmiiHiiimmiiimiiiiimmiimmimiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiimiiniiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiimiuiiimiHiiHiiiiiiiiiiiii*
OKROŽNO S0DISCE V GORICI
Mesec dni zapora in globa zaradi nočne kraje kolesa
Za pet kg rib zaporna kazen in globa • Čeprav je plačal, je moral še pred sodnike
Okrožno sodišče v Gorici je tudi zaključilo svoje trimesečne poletne počitnice in je pretekli petek začelo z rednimi razpravami, pri katerih bomo imeli v bodoče tudi nekaj novih sodnikov, kot smo lahko ugotovili pri tej razpravi. Državno tožilstvo je zastopal dr. Visalli, predsedoval je dr. Bassi, ki ga poznamo že iz prejšnjih let; sodnika pa sta bila dr. Manuelli in dr. Trampuš.
Med prvimi se je moral zagovarjati 31-letni Eugenio Di Lucca iz Tržiča, Ul. Manin 25, ki so mu kontrolni organj dne 16. decembra 1969 ugotovili, da kot upravitelj bencinske črpalke FINA ni pravilno vodil zapisnika o prejemu in prodaji blaga, v katerem so ugotovili več nerednosti. Ker pa je Di Luca že lani 28. julija plačal globo v znesku 50.155 lir, je sodišče ustavilo sodni postopek proti njemu, ker je bila s tem plačilom
zadeva urejena. Zagovarjal ga je odv. Boni iz Tržiča.
zaradi prepovedanega ribolova se je moral zagovarjati 57-letni Stanislav Glavina, po rodu iz Istre, ki pa sedaj živi kot begunec v Fossalonu, Ul. Cittanova 105. V obtožnici je navedeno, da je v ribo-gojnih kanalih ustanove Tre Vene-zie v tem kraju skrivaj nalovil pet kg rib, da je ribaril v notranjih vodah brez predpisanega dovoljenja ter da je v ta namen zaprl prehodno cev v kanalu z namenom, da bi skoznjo ne mogle uteči ribe. Obtožnica se nanaša na dogodek od 1. maja lani. Sodišče je obtoženca spoznalo za krivega ter so mu prisodili skupno 15 dni zapora, 36 tisoč lir denarne kazni alj globe in plačilo sodnih stroškov. Seveda so mu tudi zaplenili nalovljene ribe. Branil ga je odv. Cattarini iz Tržiča.
V odsotnosti obtoženca so obrav-
navali primer 20-letnega Danijela Glessija iz Trsta, Rocol 54, ki je bil obtožen kraje kolesa v Tržiču. Dne 5. avgusta lani okrog 22.30 ure je nočna policijska izvidnica v Ul. Boito v Tržiču opazila sumljivega mladeniča, ki se je peljal v smeri proti Trstu s kolesom znamke cinzia rumene barve. Ustavili so ga in ugotovili, da ni imel dokumentov in tudi ni dal zadovoljivega pojasnila glede kolesa. Odpeljali so ga na komisariat, kjer je pri podrobnejšem izpraševanju priznal, da je kolo u-kradel na nekem dvorišču, vendar ni hotel točno navesti kraja. Policija ga je takrat zaprla in 20. avgusta so ga izustili na začasno svobodo.
Sodniki so ga obsodili na mesec dni zapora, 15 tisoč lir globe in plačilo sodnih stroškov. Vendar je kazen pogojna in brez vpisa v ka zenski list.
Trčenje avtov v drevoredu
Prejšnji večer nekaj po 22. uri sta blizu hiše št. 86 v Drevoredu
XX septembra trčila dva avtomobila pri čemer sta bila oba vozača ranjena. V goriški bolnišnici' so 41-letnega Marjana Bandelli-ja iz Podgore, Ul. Calvario 14 pridržali za 7 dni na zdravljenju zaradi udarca v lobanjo; za 15 dni pa bo ostal v bolnišnici 37-letni Renato Scarcelli iz Gorice, Ul. Don Bmco 1, ki je dobil -poškodbe na prsnem košu z zlomom reber in številna odrgnjenja.
Scarcelli je malo prej vozil avto fiat 1100 od mestnega središča po drevoredu v smeri proti pem-skem mostu. Pri hiši št. 86 pa je trčil od strani v poltovornjak volk-swagen, ki ga je vozil Bandelli. Cestna policija, ki je napravila zapisnik, je ugotovila precejšnjo škodo na obeh vozilih.
PISMO UREDNIŠTVU
Birokratsko poslovanje INPS
Večkrat se čujejo pritožbe zaradi prepočasnega reševanja prošenj za pokojnine in splošnega poslovanja pri INPS. Čital sem. da je vodstvo te ustanove nabavilo razne drage računske stroje, ki naj bi pospešili sedanje poslovanje in nadoknadili zamujeno. Do sedaj pa ni opaziti glede tega kakšnega napredka in tudi ne v zadevah, pri katerih ni potrebno kakšno posebno izračunavanje.
Iz lastne izkušnje mi je znano, da na prošnjo za pooblastilo, s katerim naj bi bližnji sorodnik dvigal pokojnino za bolnega upokojenca, prizadeti čaka že več kot mesec dni na ureditev take zadeve. Kaj bi se ne dalo tudi v takih primerih zadevo pospešiti?
Sledi podpis.
Slovensko gledališče v Trstn razpisuje abonma za sezono 1971/72 v Gorici
Po lanskem velikem uspehu bo Slovensko gledališče v Trstu skupno s Slovensko prosvetno zvezo in Zvezo slovenske katoliške prosvete iz Gorice, ob sodelovanju Ustanove za kulturne in umetniške prireditve (E.M.A.C.), tudi letos organiziralo v Gorici redno gledališko sezono, za katero razpisuje abonma. Abonma velja za osem predstav, pet izmed njih v izvedbi SG, dve v izvedbi Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice, eno pa bo uprizorilo Mestno gledališče ljubljansko. Da bi abonentom zagotovili stalne sedeže in se tako izognili lanskoletnim neprilikam z razporeditvijo gledalcev ob posameznih predstavah, so organizatorji sklenili, da bodo vse abonmajske predstave v gledališču Verdi in v Katoliškem domu, medtem ko bodo v Prosvetni dvorani na Verdijevem korzu predstave izven abonmaja.
Repertoar za abonente:
1.	Bertolt Brecht: BOBNI V NOČI (drama in komedija)
2.	Jovan Sterija Popovič: KIR JANJA (komedija)
3.	Wilder, Williams, Jones: AMERIŠKI VEČER (tri enodejanke)
4.	Sergej Verč: KO LUNA ŠKILI Z DESNIM OČESOM IN JASE VELIKI VOZ (drama)
5.	Commedia dell’Arte • Dušan Jovanovič: IGRA O TREH RO-GONOSCIH (komedija)
6.	Federico Garcia Lorca: DOM BERNARDE ALBE (žaloigra — gostovanje PDG)
7.	Branislav Nušič: POKOJNIK (komedija — gostovanje PDG)
8.	Andrej Hieng: OSVAJALEC (drama — gostovanje MGL)
Vrste abonmajev in cene:
RED A (mesto)	4.000	Ur
RED B (okolica)	4.000	»
MLADINSKI	1.500	»
DRUŽINSKI	1.500	»
Družinski abonma lahko kupijo vsi člani družine, v kateri Ima en član že osnovni abonma. V ceni okoUškega abonmaja je vključen prevoz.
Abonmaje dobite v Gorici pri A. Košuti, Ul. MameU 8, tel. 5265 in na sedežu SPZ, Ul. Malta 2, tel. 2495, v okoUci pa na sedežih prosvetnih društev.
Cenjeni abonenti si lahko rezervirajo sedeže za obe dvorani I
Športna dejavnost UGG
Vodstvo UGG v Gorici sporoča, da bedo z začetkom šolskega leta začele s svojim rednim delom tudi vse mladinske športne dejavnosti v raznih panogah, kot so bile v teku v preteklem šolskem letu in po istem urniku. Vpisovanje v posamezne panoge pri tajništvu UGG ob delavnikih od 10. do 12. in od 15. do 20. Prav tam tudi vsa podrobnejša pojasnila.
Darovi in prispevki
Združenju krvodajalcev v Gorid so darovali: g. Lucca v počastitev spomina Lidije Petruzzi 5.000 lir; družina Paulin 5.000 lir; Isolda Car-gnel v počastitev*‘Spomina soproga Carla 10.000 lir: sostanovalci v Ul. Scaramuzza 5/C v počastitev spomina Dante Bertola 10.000 lir.
iz goriškega matičnega urada
27. septembra se je v Gorici rodilo enajst otrok, dve osebi sta umrti.
Rojstva: Franco Deiuri, Marco Son-son, Federica Moretti, Fabio Serino, Massimo Visintin, Michele Szolil, Monica Giacomini, Ombretta Geromet, Sonia Cossovel, Marco Tamburrano, Rosanna Pinna.
Smrti: 66-letni Giovanni Coretti, 88-letna gospodinja Maria Louvier vd. Brainich.
Tudi v naaem uredništvu aprujemamo prispevke za šolo-spomenik v Cerknem
CORSO 17.15—22.00: «11 gatto a nove code», J. Franciskus in C. Spaak; kinemaskopski film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan.
MODERNISSIMO 17.15 - 22.00: »Sei giš čada vere amigo... ti cerca Gar-ringo*, F. Sancho in R. Harrison; italijanski kinemaskopski film v barvah.
VERDI 17.00-22.00: «11 furto e la anima del commercio?!*, A. No-schese in E. Montesano. Ital. ki-nemaskop v barvah.
CENTRALE 17.30—21.30: «Tarzan nel-la giungla dei ribelli*, R. Ely in S. Jaffe; kinemaskopski film v barvah.
VITTORIA 17.30—21.30: »Le piacevo-U notti di Justine*. T. Torday in G. Saton; kinemaskopski film v barvah.
Tržič
AZZURRO zaprto.
EXCELSIOR 17.30: »America, America dove vai?» Dokumentarni film v barvah.
PRINCIPE 18.30: »Minuto per minuto senza respiro*. Barvni film. C. White in P. Burke.
Nova C uri ca
SOČA (N. Gorica): »Elmer Gantry», ameriški barvni film — ob 18. in 20.
SVOBODA (Šempeter): »Človek iz A-rizone*, ameriški barvni film — ob 18. in 20.
KANAL: »Potem pa posodi svojo ženo prijatelju*, francoski barvni film — ob 20.
ŠEMPAS:	»Gotovo, celo verjetno*,
italijanski barvni film — ob 20.
DESKLE: »Peklenska steza Indianapolisa*. ameriški barvni film — ob 20.
PRVACINA: Prosto.
RENČE: »Upor v Adalemu*, švedski barvni film — ob 20.
DEŽURNI LEKARNI
V	GORICI
Danes ves dan in ponoči Je v Gorici odprta lekarna ALESANI, Ul.
Carducci 12, tel. 2268.
V	TRŽIČU
CENTRALE: dr. Fitz in Enneri,
Trg Republike 26 — tel. 72341.
PREJŠNJI PETEK V SRENJSKI HIŠI
Občni zbor p. d. «Slovenec» v Borštu potrdil voljo po krepitvi delovanja
Uspešno delovanje društva v pretekli sezoni moti dejstvo, da se je razkrojila folklorna skupina in da se mladina ni odzvala v zadostnem številu
V prostorih Sre-njske hiše v Borštu se je prejšnji petek zbralo lepo število vaščanov, članov prosvetnega društva Slovenec, ki je po dveh letih sklicalo občni zbor, da bi naredilo obračun dosedanjega delovanja in določilo smernice za uspešnejše nadaljnje delo. Gospodar dru štva Marjan Kosmač, ki je v odsot nosti predsednika Steva Kosmača p-edsedoval občnemu zboru, se je v kratkem govoru zahvalil vsem za udeležbo ter posebej pozdravil goste, med katerimi so bili predstavniki sosednih prosvetnih društev.
Podrobno poročilo o delovanju društva od 7. maja 1969 do 24. septembra letos je nato prečitala tajnica društva Majda Črneka. Iz tajniškega poročila je razvidno, da se malokatem prosvetno društvo na našem narodnostnem ozemlju lahko ponaša s tako bogatim in uspešnim delovanjem, čeprav ne moremo mimo ugotovitve, da se je moralo društvo spoprijeti tudi s številnimi težavami, ki so bile večkrat prevelika ovira za dosego še večjih uspehov. Če naj govorimo prej o uspehih, potem moramo omeniti, da je velik uspeh že v resnosti, s katero se je dosedanji društveni odbor lotil dela in ga nato izvrševal do konca svoje poslovne dobe z nezmanjšano vnemo. Zadostni dokazi za to so dejstva, da je odbor imel v svoji poslovni dobi kar 84 sej, kar je za naše pojme pravi rekord; da je pridobil do sedaj 153 članov, kar tudi ni malo za tako vas, in da je društvo priredilo ali pa nastopilo na tridesetih večjih ali manjših pri reditvah. Pri tem so seveda všteti številni nastopi pevskega zbora, fnl klome skupine in manjše, a zato nič manj važne prireditve ob raznih prilikah, kot so Prešernova obletnica, dan žena, znamenite obletnice iz narodnoosvobodilne borbe in podobno. Krona tega dveletnega delovanja je bila vsekakor veličastna proslava 70-letnice ustanovitve društva. Pri pripravah na ta praznik je sodelovala domala vsa vas.
Med senčne strani društvene dveletne poslovne dobe je treba ob tem omeniti predvsem razpustitev folklorne skupine, ki je bila, poleg pevskega zbora, glavni steber »Slo-venca» in je dolgo časa žela zavidljive uspehe, tako pri nas, kakor v matični domovini. Bila je sploh edina folklorna skupina v zamejstvu, zato je njen propad velika izguba ne samo za BorSt, temveč za vse Slovence v Italiji? Ravno zaradi tega je predsinočnji občni zbor v Borštu postavil za glavni cilj bodočega društvenega programa oživitev folklorne skupine.
Drugo vprašanje, ki izhaja iz tajniškega poročila in s katerim se bo moral novi odbor v bodoče spoprijeti, je vprašanje zavestnejšega pristopa mladine k prosvetni dejavnosti na vasi. Tudi pevski zbor, ki
je še do nedavnega slonel na mlajših pevcih in so ga prištevali med najboljše tržaške zbore, je trenutno v krizi in ga bo treba v najkrajšem času spet okrepiti. Ta naloga pa sloni, kot rečeno, na mladih, ki morajo v sebi dokončno odkriti vso zavest in voljo po nadaljevanju borbe za kulturno osveščanje našega človeka, ki je prvi pogoj za njegovo popolno osvoboditev.
Občni zbor je v imenu SPZ nato pozdravil tajnik Mirko Kapelj, ki je odboru in članom čestital za njihovo dosedanje uspešno delo ter jim zaželel tudi v bodoče obilo uspeha. V imenu dolinskega občinskega odbora je sp-egovoril župan Dušan Lovriha, ki je med drugim zagotovil, da bo občina v bližnji prihodnosti zgradila velik prosvetni dom, ki se ga bodo lahko posluževala za svoje prireditve vsa prosvetna dru štva v občini.
Sledila je krajša razprava nakar so izvolili novi odbor, ki bo v prihodnji poslovni dobi vodil društvo. Izvoljeni so bili:	Anton Petaros,
Rudi Petaros, Marjan Kosmač, Ste-vo Zahar, Franko Rapotec, Nadja Kosmač, Angel Parovel, Ani Zobec, Milka Žerjal, Marij Petaros, Raja Petaros in Mariza Dilli.
Sveže mleko in mnslo na skrajnem severu
MOSKVA, 27. — Na otok Spitz-berg so prepeljali več krav pasme čodmogori, ki so namenjene kmetijskim podjetjem na obrežju Arktičnega ledenega morja. Naravne razmere na otoku Spitzberg so zelo neugodne, celo slabše od vseh ostalih predelov daljnega severa: arktično poletje je zelo kratko, često divjajo hudi vetrovi, na pobočjih hribov pa ne raste niti bilka trave. Pred kakimi petnajstimi leti so začeli poskuse za aklimatizacijo govedi na tem področju. Poskusi so se posrečili.	•
Sovjetska agencija »Novosti* trdi, da bodo polarni rudarji razpolagali vse leto s svežim mlekom, maslom in skuto. Na otok so prepeljali tudi piščance, ki so jih že prej aklimatizirali v sovhozu »Severna zvezda* v Murmansku.
RAZPIS ABONMAJA SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA V TRSTU
ZA SEZONO 1971-72
Repertoar za abonente:
1.	Bertolt Brecht: BOBNI V NOČI (drama ali komedija)
2.	Jovan Sterija Popovič: KIR JANJA (komedija)
3.	VVilder, VVilliams, Jones: AMERIŠKI VEČER (tri enodejanke)
4.	Sergej Verč: KO LUNA ŠKILI Z DESNIM OČESOM IN JASE
VELIKI VOZ (drama)
5.	Commedia dell Arte — Dušan Jovanovič: IGRA O TREH RO-
GONOSCIH (komedija)
6.	GOSTOVANJE DRAME SNG IZ LJUBLJANE
7.	GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANSKEGA
Vrsta abonmajev:
Red A (premierski)
Red B (prva sobota po premieri)
Red C (prva nedelja po premieri)
Red D (mladinski v sredo)
Red E (mladinski v četrtek)
Red F (okoliški, popoldanska predstava na dan praznika)
Cene za abonente:
Parter 1 Parter II Balkon
Okoliški abonma Mladinski abonma Invalidi
(sredinski sedeži) (ostali sedeži)
7.000
2.000 2.000
premiera	ponovitve
13.500	lir	7.000	Ur
9.500	»	6.000	>
4.000	>	3.000	>
Ur (preskrbljen prevoz)
»
» (za katerokoli vrsto abonmaja)
SG v Trstu razpisuje, razen premiere, tudi družinski abonma, ki omogoča družinam skupni obisk z enim samim osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji družinski član doplača 2.000 lir. Abonmaje vpisujemo vsak dan, razen ob praznikih in ponedeljkih dopoldne, v Tržaški knjigami. Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61-792. od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19. ure ter v Kulturnem domu ob delavnikih od 8. do 14. ure. tel. 734265 - 734269.
Trebče: ob prvem spomeniku padlim
Prizori z veličastne partizanske proslave v Trebčah:
1.	Pogled na trg [-red spomenikom, ki je bil postavljen pred 25 leti.
2.	Domačina Milena in Lucijan Padovan na proslavi
3.	Nastop trebenskega pevskega zbora p. d. «Primorec»
4.	Razstava iz NOB: v dvorani se vrstijo druga za drugo slike padlih borcev
5.	Na kulturni prireditvi Je nastopil tudi mešani pevski zbor iz Dutovelj
.......................................................................mitiiimiiMHiiiiiiimiimiimniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiimimimiiiimiiiimiitiiiiiMiiiiiimiimiiiiuiiiiiiiimmiiimiiiiiiiiimmiiimHiimiiiiiiiiiiMiiimmiimmiiiiiiimiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiitiiniiii
MNENJE JUGOSLOVANSKIH IN ROMUNSKIH STROKOVNJAKOV
Djerdapsko umetno jezero ne bo ogrožalo prebivalstva
Neutemeljene bojazni pred potresi in piplavami
BEOGRAD, 27. — V zadnjem ča-, ko bodo veletok zajezili in bo piri su so se po vsej Vojvodini, okoli I Djerdapu nastalo jezero, ki bo dol-Beograda in sploh blizu vsega pod- go gotovo 132 km, so se začeli po-ročja, ki ga bo v bolj ali manj rajati dvomi. Jugoslovanski zakon, bližnji prihodnosti zalila Donava,; ki je bil sprejet po silnih potresih ko bodo to največjo evropsko re- " c'
ko' zajezili pri Djerdapu, razširile govorice 6 veliki nevarnosti, ki jo predstavlja zajezitev.
Dela na tem velikem jezu, ki bo skupen jugoslovansko-romunski prispevek v medsebojno korist urejevanja toka velereke, so že zelo napredovala- Vedno bolj se bliža čas, ko bp človeška roka odločilno posegla v to elementarno silo jo uklenila In razpolagala z njeno silo, ki včasih ruši, kar sreča pred seboj.
Do popolne izgradnje celotnega sistema pa bo preteklo verjetno še precej časa, saj so potrebne ogromne investicije za izgradnjo obrambnih nasipov, črpal nih postaj itd.
Ko pa se približujemo trenutku,
ftHIHUUlimUlllllllllllHIIIUIIIIIIIIimflllMIIIIIIIIIHIIIIUII
iiiuiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
HOROSKOP
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Vaš smisel za pravičnost vam ne bo dovolil vsega, kar se vam ponuja. Majhna nasprotja v družini.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Vsestranska zadoščenja, vendar bolj moralnega značaja. V družini se nekaj zapleta.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Sre ča je opoteča, pravi star pregovor. Zato se na srečo ne zanašajte. Preveč govorite o svojih čustvenih zadevah.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Dan bo ploden, zato pa tudi zelo naporen. Sreča je na vaši strani.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Počutili se boste odlično in zato vam bo delo šlo gladko od rok. Nepričakovane vesti od starega prijatelja.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Računajte izključno s svojimi silami in sredstvi. Ne spravljajte v nevarnost starega prijateljstva.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Več diplomacije in takta pri povezovanju novih poslovnih zvez. Prijetno presenečenje med prijatelji.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Nakazujejo se vam težave v zvezi z nekim sodelavcem. Ugotovili bo ste, da imate nekoga radi.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Zelo zanimivo poslovno obdobje, ki bi vam znalo veliko pomagati. Sreča v ljubezni.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Preuredite svojo dejavnost, ki ste jo zanemarili. Pomoč s strani prijateljev.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Veliko dela in opravkov, bolj malo uspehov. Zadoščenje v družini, ker vas bodo visoko cenili.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Odkrito se pomenih s poslovnimi tovariši, kajti le tako boste napredovali. Neki prijatelj vas potrebuje.
v Saopju in Banjaluki, predvideva, da je treba pri vseh važnejših novih gradbenih podjetjih opraviti geološke raziskave. V maloduš-nejših krogih pravijo, da v primeru Djerdapa te raziskave niso bile opravljene. Trdijo celo, da bo napolnitev velikega jezerskega korita sprostila seizmološke sile ter ustvarila nevarnost potresov. V tej Zvezi navajajo, da so na primer opazili v Indiji, da je prišlo po polnitvi kotla nekega umetnega jezera do silnega potresa, medtem ko prej potresov na tistem področju sploh niso zabeležili.
Te vznemirljive vesti so prodrle celo do upravnih oblasti vojvodinske avtonomne dežele, ki so zagrozile, da ne bodo dovolile polnjenja umetnega jezera vse dokler ne bodo zgrajeni vsi varnostni objekti in dokler ne bo zagotovljeno, da zaradi novega umetnega jezera ne bo nobene nesreče.
Jugoslovanski in romunski strokovnjaki zanikajo te nevarnosti ter pripominjajo, da nikjer na svetu ni bilo povsem natančno preiskano neko določeno področje. Do nesreč pri gradnji ali delovanju velikih jezov pa lahko pride zaradi nepredvidenih razlogov. Na vsak način nastanek umetnega jezera ne bo ogrožal mestne kanalizacije v Beogradu, ker je predvidena masimal-na raven vode v višini 68 m, medtem, ko je jez visok 63 m. To pomeni, da se bodo odvečne vode (zaradi kopnenja snega in velikih nalivov) vedno lahko prosto odlivale.
PREJELI SMO
VITA ITALIANA. Documenti e in-formazioni. 1971 n. 7. Presidenza del Consiglio dei ministri, Roma.
SODOBNOST. 1971 št. 8-9. Izdaja Državna založba Slovenije, Ljubljana.
IZ DARIJEVIH SPOMINOV »NAJBOLJŠI SO PADLI*
Ni bilo lahko partizanskim borcem v trdi zimi leta 1942 na Notranjskem
V mrazu pri 30 stopinjah pod ničlo so odpovedali mitraljezi in celo puške - Kmetova pomoč partizanskemu borcu
Pri partizanih je bilo najpomembnejše prikrivanje. Prav zaradi takšnega ravnanja smo bili lahko uspešni. Da, prikrivanje, to so bili tuli dolgi pohodi, brez šepetanja, pogovora, kajenja itd. Kadar sta se na obhodu srečali dve partizanski patroli, si nista povedali, od kod sta in koliko borcev je v njihovem taborišču. Če sta se že od prej poznali, oziroma če je kdo iz ene pa-trole poznal nekoga v drugi patroli, je bilo srečanje mimo oziroma brez sitnosti. Če pa se borci v patroli niso med seboj poznali, so si povedali, iz katerih čet so in kdo je njihov komandir, kajti borci so partizanske komandirje pretežno poznali.
Zdelo se jim je, da so nas polni gozdovi. Mi pa smo morali hitro napadati in sovražnika presenečati, potem smo se hitro umikali in se pojavili drugje, zato so nas videli zdaj tu, zdaj tam. Če smo hoteli, smo sprejeli boj ali pa ga nismo in smo se jim samo pokazali. Tako smo se tudi v enem dnevu pojavili po večkrat na več krajih, kar nas je tudi močno ut-ujalo, toda to je bil naš uspeh. S tem smo utrudili tudi sovražnika in ga zmešali. Postal je boječ in živčen, saj nikoli ni vedel, od katere strani bomo prišli in kje bomo napadli. Ker smo varčevali s strelivom, smo v bojih streljali le takrat, kadar smo zanesljivo vedeli, da bomo zadeli in razdražili sovražnika. Tudi po strelih niso mogli natančno ugotavljati, kje smo. V nekaterih primerih smo celo namenoma puščali opremo v taborišču oziroma jo kje v gozdu skrili, samo zato, da smo bili bolj gibčni. Ker smo se torej pogosto premikali, smo se morali tudi sproti prilagajati vsakemu terenu. Seveda so nas povsod podpirali domačini. Kmetje so se zavedali, da morajo pomagati slovenskemu partizanu, ki se bori proti tujcu. Včasih so nam na, hitro dali suho hrano ali pa so si npr. odtrgali od svojih ust kosilo, če so vedeli, da se nam mudi naprej. Če
so manjše italijanske patrole naletele na naše partizanske so se hitro umaknile, borile pa so se le, če so jih v boj prisilili partizani. Mi se italijanskim patrolam nismo nikoli ognili. Sicer pa smo bili vedno obveščeni, ali je to samo sovražna patrola ali večja kolona, kajti na
bilo orožje brez vsake maščobe.
Naša prva skupina je zasedla položaje na čistini proti Kožljeku. Obvladala je vso planoto okoli Kožlje-ka ter vso čistino okoli oziroma proti Kožljeku in Begunjam ter proti Cerk-
_______________________________ niški dolini tam, kjer je začela pro-
terenu smo imeli dobro razpredeno	naJvečja. italijanska skupina,
obveščevalno mrežo. Tako smo se ! smo celo videli, koliko je sploh
Italijanov. Italijani so prodrli proti drugi skupini do prvih gričkov pod Kožljekom in nad Begunjami zasedli štiri kilometre dolge položaje. Mi smo bili od njih oddaljeni dober kilometer na hribu in smo vse lahko nadzorovali. Ko so opazili naše borce, so se ustavili jn niso niti enkrat ustrelili. Iz snega smo si delali zaklone, od časa do časa pa je kdo od naših borcev pokazal glavo, da so Italijani videli, da smo še na položajih. To je trajalo od sedmih zjutraj do večera. Tu sta bili razporejeni dve četi. Nismo sicer mogli naprej, a. tudi nismo tega nameravali, Italijani pa se po čistini niso upali z jurišem začeti boj oziroma nas naskočiti.
lahko na napade dobro pripravili in pravočasno zasedli položaje oziroma smo se na boj pripravili že v zatišju. Čeprav je bilo 30 stopinj pod ničlo, so bili borci v taborišču dobro razpoloženi. Skakali smo po snegu, da smo laže prenašali hud mraz. 2. januarja 1942. leta so poskušali Italijani napasti naše taborišče. O njihovi nameri smo bili pravočasno in natančno obveščeni in smo že vnaprej vedeli, kje bodo prodirale njihove kolone. Napasti s« nas nameravali od treh strani: 17 Cerknice, Borovnice in Rakitne. Te podatke so nam priskrbeli aktivisti v kožlješki gostilni, kjer so nam zbirali obvestila. Sporočili so nam, da se Italijani premikajo iz Cerknice. Borovnice in celo na področju Rakitne (Rakitna je Pila za Krimom in če ne bi bilo snega, bi jo mi že zdavnaj napadli).
Skupina, v kateri je bilo okoli tisoč Italijanov in je prodirala od Borovnice, se je razdelila v dve skupini. V rakitniški skupini je bilo okoli petsto vojakov. Mi smo že zgodaj zjutraj zapustili taborišče in odšli na položaje, ker smo se na boj pripravili že ponoči; prejšnji večer smo se razdelili v štiri skupine.
Vreme je bilo slabo; snega je bilo približno tri četrt metra in to starega in trdega, vendar prgmalo, da bi držal človeka, termometer pa je kazal okoli 30 stopinj pod ničlo. Zaradi mraza nas je skrbelo, kako bodo delovali mitraljezi. Temeljito smo z njih odstranili mast in jih znova premazali s tanjšo plastjo masti. Vse to smo delali ponoči in v mrazu. Na položaju pa smo mitraljeze zbrisali s suho cunjo, da je
Druga skupina se je namestila po strmih pobočjih, ki se spuščajo proti Borovnici; skupino je vodil Tone Bavc-Cene. Italijani so sicer izvedli manjši napad, so pa takoj spoznali, da na tem območju ne bodo uspeli, ker bi jih po strmini lahko en sam naš mitraljez odbil. Biii so odbiti in se niso več upali prebijati naprej proti našim zasedam. Obdržali so svoje položaje tako, da so imeli z eno našo četo ves dan manjše boje.
Italijani bi se morali prebijati v naše taborišče čimbolj tiho in po skrivnih poteh. Po njihovem premiku smo tudi videli, da imajo tak načrt, vendar jim to ni uspelo. Ta žavno pa bi bilo, če bi se drug dru gemu čisto približali, ker zarad mraza ni delovaio niti naše niti nji hovo orožje. Prišli so do kožlješki! žag, od koder so se pomikali p< jarku.
(Nadaljevanje sledi)
			
			
			
			
			
			
			
			
			
			
			
			

TOIE SVETIMA
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIII DRUGA KNJIGA
Brigada, M je ščitila umikaj odo se glavnino divizije, Jo že opravila svoje, sovražnika pa se ni in ni mogla znebiti. Kazno je bilo, da prihaja nadnjo čedalje več Nemcev; napadli so jo tudi tisti, ki so bili zjutraj udarili v prazno.
Gonja skozi gozd v čedalje bolj divje predele se Je nadaljevala z vso srditostjo. Bliska je že resno skrbelo, kaj bo, če Jim Nemci udarijo tudi v hrbet. Z ranjenci so se mukoma premikali.
Nenadoma se je na grebenu kotlastega sveta pojavil Bogo, komandir bolnišnice. Prosil Jih je, naj po vsi sili zadržijo Nemce in se umikajo po drugi strani, kajti Nemci so Jih prignali že v bližino bolnišnice. Ni jim še utegnil vsega razložiti, ko jih Je nenadni nemški naval vrgel tudi s tega grebena v star, turobno siv gozd.
«Kaj bo z ranjenci? S Svarunom, Matjažem, Primožem, Aleksandrovom?« je pomislil Blisk. Vse do zadnjega bodo pobili, če jih dobe. Spomnil se je na zmrcvarjena trupla obve ščevalcev in se zdrznil od strahu in gnusa.
12
Primož Je ležal kar na nosilih, ki so jih potisnili v kot iz grobih brun stesane bolniške barake V izbi, kamor je skozi redka, prašna okna lila temačna sivina deževnega dne, se
Je gnetlo petdeset ranjencev. Zadnjih enajst so prinesli pred nekaj minutami s položajev, kjer se Je odločala usoda vseh, ki so ležali kakor požeti snopi, odvisni od pomoči drugih.
Bolnišnica je bila v strogi pripravnosti že od jutra, ko Jo Je zdramilo pokanje v daljavi. Potem se je približevalo pokanje, kot se približuje grlu zvezanega trpina nož...
V prostoru je dišalo po krvi, jodu, premočenih cunjah, Izparinah teles in stiski pred koncem. Umazana tla so pokrivali krvavi madeži. Kri je pronicala skozi obveze in kapljala iz odurno zmrcvarjenih ran.
Primož je dojemal ljudi in dogodke okoli sebe v čudni agoniji pripravljenosti na vse. Skozi priprte veke Je gledal bledeče obraze, podobne posmrtnim maskam, katerih edini znak življenja so bile motno sijoče oči. Krogla mu je prebila žilo. Izgubil je mnogo krvi, z njo pa se je odcejala tudi moč. Med snom in budnostjo Je bil vklenjen v bolečine, ki so mu porajale vročične privide, v katerih sta si podajala roke oba svetova — svet sanj in svet resnice.
Eksplozije min in granat je slišal kot turoben ritem bobnov, kot pogrebno koračnico, ki ga Je peklila s tesnobnim prividom: leži mrtev na nosilih in gleda svoj pogreb, nosijo ga njegovi najbližji — Vojko, Borut, Travnikarjev in Keča. Ve, da ga nosijo, pa Jih ne vidi. Za njim gre njegov oče, na katerega se trudno opirati mati in sestra z žalostjo na obrazu.
Dan pred spopadom Je bil z Vojkom, Travmkarjevim in Ano obiskal sestrin grob na obronku Upniške planine, kjer so jo s tovariši Iz grupe odredov in komandantom Gregorčičem pri preboju pokosile strojnice nemških policistov. Dvajset borcev je bilo tam pokopanih. Na gomile Je neznana roka natrosila cvetja. Primož in Vojko sta odtrgala s pobočja veliko skalo, ki so Jo nato z združenimi močmi privalili in postavili na grob «Naj bo večno zapisano, kje je ugasnilo njeno mlado življenje!«
Za domačimi Je videl reko obrazov, ld Jih Je bil skoraj že izgubil lz spomina, tistih, ki so padli ali izginili v teminah gozdov, v ognju Lovčevega hotela, pod zidovi Turjaka.
Vsakdo Je imel na obrazu neko značilnost, zavoljo katere se ga je spominjal.
Že navsezgodaj je prišel med ranjence stari Travnikar. Pripeljal je nekaj hrane in se ni in ni mogel vrniti. Primožu je dal srkniti nekaj požirkov žganja, ki ga je zazibalo v privide.
Spačeni odmev eksplozij prvih min v bližini bolnišnice ga je zdravil in čudni pokop mu je izginil Izpred oči. Kljub naraščajočemu razburjenju v izbi je ostal miren. Zaprl je oči.
V njegovo preteklost se je vrinil spomin od včeraj. Klinaste sence drevja so postajale daljše In bolj blage. Med njimi so bile glave z iztaknjenimi očmi, v katere se je natekla kristalna jutranja rosa in izmila vse rane.
Saj je šele smrt korak v novo življenje. V tisto, ki zraste v človekovi notranjosti od trenutka, ko se mu odpro oči, do trenutka, ko jih zapre. Bil je povsem miren in vdan v vse, kar bo prišlo. Bil je onkraj strahu, onkraj zlega in dobrega, blizu obrežja, od koder dobiva življenje povsem drug pomen in smisel, kot mu ga prisojamo, kadar nas je strah za svoje ničeve in nečimrne želje.
Smrt razumeš šele takrat, kadar se sprijazniš z njo, če nd drugače. Posebno če sd prepričan, da si življenje oblikoval tako, da bi ga lahko končal brez sramu sam pred seboj. Za vse druge pa pomeni smrt posameznika toliko kot smrt mravlje. Vse utone v pozabo slej ali prej, radost in bolečina. Živi samo veliko upanje. Vse drugo pa je mrtvo.
Ko so začele padati mine v neposredno bližino bolnišnice ln čeznje, se je Primož prebudil. Nemir med ranjenci je naraščal. Vsakdo, ld Je imel orožje, se ga je čvrsto oklepal kakor utopljenec rešilne bilke.
Vsi žolčni očitki so se zožili na to, kaj neki misli vodstvo, da ne evakuira bolnišnice. Smrtni strah Je zbistril in osvestil tudi umirajoče. Nekateri ranjenci so se splazili ven in se vlekli proti položajem. Ker se nemir nd polegel, se je Svarun dvignil na nosilih, da so ga vsi videli. Rezko je zapovedal ln hkrati prosil:
«Tovariši! Borci! Pomirite se! Počakajmo na komandirja in patrulje, ki so šle pogledat, kaj je za hrbtom. Prav nič ne
vemo, ali je varneje čakati ali umakniti se.»
Njegov samozavestni nastop jih je za silo pomiril, da so umolknili in čakali.
V kočah, skritih v globeli, je vladala stroga tišina. Slišalo se je le tiho vzdihovanje tistih, ki so jim v operacijski sobi zdravniki brez narkoze čistili osmojene in raztrgane rane ter jim pobirali iz njih drobce železa ali žagali roke in noge brez pravih kirurških naprav.
Odkar je dr. Edvard, ki je bolnišnico ustanovil, začel operirati ranjence na navadni mizi, z bornim kirurškim orodjem, se je marsikaj Spremenilo. Zdaj niso več žagali kosti z žago za obrezovanje drevja — v omari je ležala za spomin. Tudi miza je bila bolje prirejena. Zdravniki iz gorenjske bolnišnice so prispevali zdravniško orodje.
Kljub temu pa Je bilo ranjencev preveč, da bi jim lahko posvetili posebno skrb. Zdaj Je operiral zdravnik dr. Antonio, Italijan. Bil je v beli, okrvavljeni halji z zavihanimi rokavi. Pomagali sta mu dve bolničarki.
Komandirja Boga in borcev Vojkove brigade, ki naj bi prenesli ranjence, ni bilo od nikoder. Zdaj je tudi Svaruna zejela nestrpnost. Da bi se zamotil, je b'odil po spominu. Tukaj je ležal tudi takrat, ko so ga bili pokosili v Crngrobu. Tičali so v visokem snegu, kot bi bili na ladji sredi oceana ali v tajgi sredi Sibirije. Takrat je spoznal Tončko,
Ce je zaprl oči, se mu je tudi zdaj prikazal njen lepi obraz. Že ko jo je prvič videl, je vedel, da pripada njemu. Zamaknjeno sta se gledala nekaj trenutkov, povsem prevzeta. Ob njem je bedela vse dni in noči, ko je visel med življenjem in smrtjo. Budila mu je voljo do življenja in živalsko slo po obstanku. Včasih mu je položila roko na čelo ali pa ga Je držala za roko, in bolečine so minile. Bila je poosebljena nežnost in skrb — živo nasprotje surovosti vsega, kar ga je spremljalo v tem surovem času. Kadar si je predstavljal cilj svojega boja, pravičnejše in lepše življenje, si ga ni mogel brez nje. Tako nepričakovano In tako usodno in dokončno ga je prevzela, da je postala njena vsa njegova bit, ves njegov osebni svet, sanje in hrepenenje. Tončka je bila
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
NA EVROPSKEM ODBOJKARSKEM PRVENSTVU V MILANU
IZPOLNJENA VEČLETNA ŽELJA DOLINSKIH ŠPORTNIKOV
Izenačene moči v moški konkurenci V nedeljo odprli novo igrišče
Krstni nastop sta opravili enajsterici Brega in Kočevja
Milan, 27. — V finalnem kolu evropskega moškega odbojkarskega prvenstva v Milanu se bije o-gorčena bitka za najboljša mesta. To sicer ne velja za vse tekme, prav gotovo pa za srečanje med Romunijo in Poljsko. Ti dve reprezentanci sta odigrali res izredno tekmo, s katero sta dokazali, da vsekakor sodita v sam svetovni vrh. Obe ekipi sta predstavili zelo hitro in duhovito odbojko, dokaj izenačeno, z izredno nevarnimi napadalci in odlično obrambo
NlllllilllllllllllIllIlllMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimillllllllll
j V nedeljo se bo začelo prvenstvo v italijanski nogometni A ligi.
Prvo kolo bo tako:
Cagliari - Verona; Fiorentina -Napoli, Inter - Atalanta, Juventus -iCatanzaro; Mantoza - Torino; Roma - Vicenza; Sampdoria - Bologna; Varese - Milan.
B
.H m M.
IZIDI	
Bari — Reggiana	1:0
Catania — Arezzo	1:1
Foggia — Sorrento	3:0
Genoa — Cesena	1:0
Lazio — Brescia	1:0
Livorno — Como	0:0
Ternana — *Modena	2:1
Perugia — Novara	1:0
Reggina — Palermo	0:0
Taranto — Monza	2:1
LESTVICA	
Foggia, Bari, Lazio, Genoa, Perugia, Taranto in Ternana 2, Como, Livorno, Palermo, Reggina, Arezzo in Catania 1, Brescia, Ce-sena, Novara, Reggiana, Modena, Monza in Sorrento 0.
PRIHODNJE KOLO Arezzo - Perugia; Brescia - Taranto; Cesena - Catania; Como -Genoa; Monza - Livorno; Novara -Reggina; Palermo - Modena; Reggiana - Foggia; Sorrento - Bari; Ternana - Lazio.
A SKUPINA
C
= = ^ i==
1:0
4:0
1:1
0:0
1:0
2:0
1:0
1:1
3:1
1:0
IZIDI
Alessandria — Seregno Lecco — Derthona Piacenza — Udinese Pro Patria — Belluno Pro Vercelli — Cremonese Rovereto — Imperia Padova — Savona Solbiatese — Trento ' Treviso — Venezia Verbania — Legnano LESTVICA Solbiatese 5, Venezia, Trento, Treviso Alessandria in Verbania 4, Udinese, Seregno, Legnano, Belluno, Rovereto, Padova, Lecco in Vercelli 3, Cremonese, Savjna, Derthona, Piacenza in Pro Patria 2, Imperia 1.
PRIHODNJE KOLO Belluno - Lecco; Cremonese - Treviso, Derthona - Pro Vercelli, Imperia - Solbiatese; Legnano - Rovereto, Padova - Pro Patria, Se regno - Verbania, Trento - Savona, Udinese - Alessandria, Venezia Piacenza.
D LIGA
IZIDI
Valdagno — Montebelluna 0:0 Bassano — Schio	2:0
Bolzano — Portogruaro	0:0
Clodia — Monfalcone	0:0
Arco — *Lignano	2:0
San Dona — *Malo	1:0
Mestrina — Pordenone	1:0
Snia — Oltrisarco	1:1
Triestina — Alense	1:1
LESTVICA
Mestrina 4, Montebelluna, Clodia in Arco 3, Triestina, Pordenone, Monfalcone, Snia, Schio, Malo, A-lense, Portogruaro, San DonA in Bassano 2, Valdagno, Bolzano in Oltrisarco 1, Lignano 0.
PRIHODNJE KOLO Alense - Bolzano, Arco - Triestina, Monfalcone - Lignano, Montebelluna - Mestrina. Oltrisarco -Clodia Sottomarina, Pordenone -Mald, Portogruaro Bassano, San DonA - Snia, Schio - Valdagno.
in bosta prav gotovo predstavljali veliko nevarnost tudi za tako še-sterko kot je Sovjetska zveza, ki je imela v prvem kodu nekoliko lažje delo z Madžarsko. Sovjeti so zaigrali hitro in živahno, predvsem pa so se izkazali z blokom, ki1 je bil skoraj nepremagljiv. Madžari zato seveda niso prišli prav do izraza.
V tretji tekmi prvega dne je prišlo do izrednega presenečenja. Ekipa Češkoslovaške je namreč premagala svetovnega prvaka V. Nemčijo z rezultatom 3:0.
REZULTATI MOŠKI
za mesta od 1. do 6.
SZ - Madžarska	3.0
(8, 8, 3)
Romunija - Poljska	3:2
(-9, 3, -9, 8, 7)
ČSSR — V. Nemčija	3:0
(II, 9, 9)
za mesta od 7. do 12. Nizozemska - Jugoslavija	3:1
(-7, 9, 10, 11)
Bolgarija - Belgija
(11, 11, 8)
za mesta od 18. do 22.
Grčija - škotska (2, 14, 3)
3:0
3:0
Švica - Danska (-10, 17, 7, 15)
ŽENSKE
za mesta od 7. do 12. Z. Nemčija - Izrael (-12, -11, 5, 3, 3) Romunija - Nizozemska (6, 3, 0)
za mesta od 13. do 18. Danska - V. Britanija (12, 10, 3)
Francija - Švedska (2, 5, 7)
Jugoslavija - Avstrija
(6, 0, 8)
3:0
3:0
3:0
INKA
NOGOMET
Zarja četrta
Zarja je osvojila na svojem turnirju v Bazovici v nedeljo četrto mesto. Ponziana jo je namreč premagala z 2:0 (1:0). Tekma je jasno pokazala, da sta na igrišči? ekipi dveh različnih kategorij. Ba-zovci so letos novinci v 2. kategoriji, zato je bila Ponziana za razred boljša. Kljub temu moramo reci, da so se domačini potrudili
V D LIGI
Duhovita igra Triestine
Triestina je tudi proti skromnemu Alenseju zabeležila na domačem igrišču neodločen izid. Moštvo pa se je klub temu pokazalo povsem drugačni luči kot pred tednom dni, saj je v nedeljo tržaška ekipa igrala duhovito. Igra pa je ostala sterilna zaradi netočnosti napadalcev, ki še zdaleč niso našli prave mere za svoje udarce. Številke so zelo zgovorne: 19 kotov proti nič, zgrešena enajstmetrovka, zgrešen strel Visintini-ja, ki je bil sam pred vratarjem in cela vrsta prodorov, ki so se zataknili pri zadnji podaji. V nasprotnem taboru, niti en strel s kota, niti en strel v vrata vse do 38. minute in povsem nejasna igra, ki je merila le na to, da ekipa čim bolj oddalji žogo od svojih vrat in razbija igro razigranih domačinov, če pa vse to zven; po eni strani kot opravičilo domačinov, ki so konec koncev res imeli precej smole, pa po dru gi strani spet obtužuje tržaške i-gralce, ki proti tako slabemu na sprotniku niso znali izraziti z za detki svojo očitno tehnično pre moč.
Kaj torej še ne gre v tem moštvu, ki ima po dveh tekmah na domačem igrišču samo dve točki, čeprav je bilo znatno boljše od svojih tekmecev? Predvsem sredina igrišča, ki je zopet odpovedala. Truant je sicer prikazal nekaj napredka, je pa še vedno precej netočen in tudi telesno premalo pripravljen. Dobro se je v tem predelu igrišča zopet izkazal Bru sadelli, ki je v svojih sicer redkih prodorih zgradil (ali vsaj sodeloval) najlepše kombinacije. Žal pa je skoraj vso tekmo ta igralec krožil bolj na obrambni polovici, ker je bila ta skoraj prazna. Moretti, ki bi moral kriti Sci-chilonejev položaj, se je namreč že preveč vživel v vlogo branilca, zato pa je bil njegov delež pri gradnji igre neznaten. Napadu so premalo pomagali tudi ostali branilci. Braico je bil gotovo najslabši na igrišču, Frigeri pa je le redkokdaj zapustil svoje mesto, ker je moral paziti na svojega neposrednega nasprotnika, živahnega Galleranija. Tako so napadalci o-stali zopet osamljeni. Najuspešnej ši je bil Tumiati, ki je s svojo značilno živahno igro zmedel nasprotnike in pripravil nešteto kombinacij. Rizzato je bil v vlogi srednjega napadalca očitno v zadregi: poseben primer pa je vsekakor Va stini, ki je to tekmo dobesedno sam odločil. Igralec je tehnično najboljši v letošnjem moštvu in tudi proti Alenseju je bila njegova i-gra včasih blesteča. Vse je že kazalo, da bo glavni junak tekme, saj
in so imeli tudi dve priložnosti za dosego gola, vendar ju niso izkoristili.
Končni vrstni' red turnirja za trofejo Zarje: 1. CMM, 2. Breg,
3.	Ponziaina, 4. Zarja.
« « *
Naše ekipe so v nedeljo v svojih nastopih dosegle še te rezultate:
mladinsko prvenstvo:
Mladost - Turriaco 1:1	(0:1)
prijateljsko srečanje:
Primorec - Unione Istriani 5:3
m * *
BUDIMPEŠTA, 27. - Madžarska nogometna reprezentanca je v Budimpešti premagala Bolgarijo z 2:0 (0:0) v tekmi, veljavni za 2. izločilno skupino tekmovanja za pokal narodov. V prvi tekmi so zmagali Bolgari s 3:0.
# « •
BERLIN, 27. — Vzhodna Nemčija je remizirala 1:1 (0:0) z nogometno reprezentanco Češkoslovaške.
Na svetovnem prvenstvu v dviganju uteži v Limi je v lažji težki kategoriji zmagal Sovjet Riger (542,500 kg), pred svojim rojakom Kolotovom.
V srednje težki kategoriji pa je prvo mesto osvojil reprezentant ZDA Pavlov (495 kg) pred Fincem Kangasniemijem. Italijan Turcato je bil v tej kategoriji deseti (455 kg).
je v 46. min. dosegel tudi prvi gol in je s tem končno prebil «zid», ki je Triestino ločil od uspeha. Tedaj pa se mu je vse zataknilo. Nekaj minut pozneje je imel stoodstotno priložnost, pa je sam pred vratarjem zadel vratnico. No, kljub temu je Triestina še naprej obdržala pobudo in sodnik ji je po mnogih nekaznovanih prekrških de sodil enajstmetrovko, ki pa jo je Vastini streljal počasi, netočno in še tako, da je vratar uganil smer.
Nekaj besed še o obrambi, ki tudi tokrat ni imela dela, je pa pri edinem protinapadu povsem odpovedala. Pred sedmimi dnevi se je Cantagallo rešil s precejšnjo dozo sreče, tokrat pa je moštvo napako plačalo z izgubo točke. Kako je namreč nastal gol: Braico je slabo posredoval žogo Muttinelliju, ki je prišel skoraj do zastavice v kotu in nato podal na sredo. Tudi Del Piccolo, k) je bil na črti strela, je žogo zgrešil, tako da jo je presenečeni Pa-ganin nespretno streljal proti vratom. Tu je zopet zgrešil žogo Mac-chia, Cantagallo pa jo je z nogo dvignil. Žoga je poletela v loku nad njegovo glavo in se počasi zakotalila v vrata, ne da oi Mac-chia takoj posredoval.
V tej drugi tekmi je na vsak način težko iskati opravičilo za neuspeh. Ni bila več prva tekma, na tuch gol je padel, tako da bi Triestina lahko mirne duše «strla» nasprotnika. Tudi gledalci so (kljub prvemu neuspehu) zopet številno napolnili stadion, tako da je bilo ozračje primerno za uspeh. Videli bomo sedaj, kako se bo moštvo vedlo na tujem, kjer bodo morali tudi nasprotniki napadati in ne bo vzroka za tremo. Sicer pa je prav ta tekma potrdila, da ima Triestina vse možnosti, da doseže prvo mesto in takojšen povratek v C ligo.
# # *
Lestvica se počasi čisti, čeprav je še vedno prezgodaj, da bi lahko analizirali možnosti ostalih mostov. Treba pa je najprej poudariti drugi zaporedni uspeh Mestri-ne, ki je odpravila z zadovoljivo igro nevarni Pordenone. Clodiasot tomarina in Monfalcone sta v prvem resnem derbiju favoritov zabeležila neodločen izid, nedeljski nasprotnik Triestine, Arco, pa je prepričljivo zmagal v Lignanu. Portogruaro je zabeležil še en 0:0 na tujem in potrdil trdnost svoje o-brambe, presenetil pa je novinec, Montebelluna, ki je remiziral v Valdagnu. Na vsak način, počakajmo še nekaj kol, ker je dosedanje stanje na lestvici lahko sad slučajnih podvigov in lahko torej zavede še v napake.	uk
ATLETIKA
Na Italijanskem državnem prvenstvu v atletskem deseteroboju v Rimu je dosegel Borov atlet Vojko Cesar izvrsten rezultat: uvrstil se je na 7. mesto s 6.384 točkami, kar je precej več od njeeovega dosedanjega osebnega in društvenega rekorda.
* * *
Italijanska atletska B reprezentanca je v Izmiru premagala Turčijo s 104:83. Italija je nastopila z mladimi in zelo obetajočimi atleti med katerimi so se najbolj izkazali Tommasini, Pontonutti, Gret-ter in Maccacaro.
VATERPOLO
HVAR, 27. — V nadaljevanju va terpolskega turnirja za trofejo Ja dran na otoku Hvaru sp dosegli sledeče rezultate:
1.	KOLO'
Romunija — ZDA	4:4
Italija — Vzhodna Nemčija 6:1 Jugoslavija — Nizozemska 4:2
2.	KOLO
Sov. zveza — V. Nemčija 5:1 Jugoslavija — ZDA	10:6
Madžarska — Nizozemska 5:1 Romunija — Italija	2:1
3.	KOLO
Jugoslavija — Italija	4:3
Nizozemska — Italija	4:3
Na začasni lestvici vodi Jugoslavija pred Sovjetsko zvezo.
Breg — Kočevje 0:1 (0:0)
Breg: Favento (Rapotec), Posega (Gerli), Čuk, Race (Čermelj), Vatta (Krmec M.), Petaros, Kr-mec V. (Samec), Mikuš (Glavi-na), Zonta (Gasparutti), Vižintin, Grahonja (Kavs).
Toplo jutranje sonce je botrovalo v nedeljo otvoritveni tekmi na novem nogometnem igrišču v dolinski občini. Vse je bilo praznično razpoloženo: mladina v modrih dresih, gostje in še najbolj navijači športnega društva Breg, ki vsak dan v večjem številu navdušeno vzklikajo svojemu moštvu. Mlada dekleta so pripenjala gostom inarodni pušeljc*, ricmanj-ska godba sestavljena iz samih mladih godbenikov, je kratkočasila gledalce s koračnicami in narodnimi napevi.
Dolinski župan Lovriha je nagovoril občinstvo ter,razložil ves potek akcije za zgraditev novega i-grišča. Potem je prestrigel tradicionalni trak. Novo športno napravo je blagoslovil župnik Grmek. Na igrišče so prišli brežanski športniki in športnice v trenirkah, z društveno zastavo na čelu. Navdušeno občinstvo je pozdravilo to parado mladih s ploskanjem in vzklikanjem.
Ko se je mladina pomaknila v stran, sta se pojavili na igrišču enajsterici Brega in Kočevja. Bre-žanska ekipa je nastopila s standardno postavo, ki je dan prej v Bazovici zasedla drugo mesto na turnirju Zarje. Tekma je bila ves čas napeta in enakovredna. Obe enajsterici, sta neprestano ogrožali nasprotnega vratarja. V drugem polčasu so gostje zamenjali enega igralca, ki se je med tekmo precej poškodoval, Brežani pa so jih zamenjali kar osem, predvsem zato, da bi preizkusili tudi mlade moči. Dve minuti pred koncem so gostje dosegli edini zadetek, ki je odločil izid srečanja.
Med starejšimi Brežani so se lepo uveljavili Vižintin, Čermelj in Petaros, med mladimi pa obetajoča Samec in Glavina.
IST
KOLESARSTVO
PULJ, 27.	— Jugoslovan Leček
je osvojil prvo mesto na končni lestvici mladinske kolesarske dirke po Istri. V včerajšnji tretji in zadnji etapi je prispel drugi skozi cilj, za Avstrijcem Schbnbacherjem, vendar je bila njegova prednost tako velika, da je lahko obdržal prvo mesto. Zadnja etapa je privedla kolesarje od Rabca do Pulja in je merila 48 km. Kmalu po startu je pobegnila skupina 17 tekmovalcev, (med katerimi je bil tudi Leček), ki si je do 35. km priborila že mi-
bil cilj velike gorske nagrade, je bil prvi Leček, ki si je s tem zagotovil tudi to lestvico. Par kilometrov pred koncem je iz skupine pobegnil Avstrijec Schbnbacher ter je ohranil nekaj sekund naskoka vse do cilja. Leček je bil drugi, na tretje mesto pa se je uvrstil Čehoslovak Klasa.
Vrstni red zadnje etape:
1.	SchSnbacher (Avstr.) 1.14’24"
2.	Leček (Jug.)	23”	zaostanka
3.	Klasa (ČSSR)	28"	zaostanka
4.	šel (ČSSR) 33” zaostanka
5.	Zamuner (It.)	33”	zaostanka
Končna lestvica:
1.	Leček (Jugoslavija)
2.	Schonbacher (Avstrija)
3.	Pomper (Jugoslavija)
4.	Klasa (češkoslovaška)
5.	Šel (Češkoslovaška)
6.19’45" 6.20’30” 6.20’51” 6.20’58" 6.21’03"
KOŠARKA
Borovi košarkarji so včeraj odigrali zadnjo tekmo svoje poljske tur-
neje. Kljub porazu so verjetno v Lodžu odigrali do sedaj najboljše srečanje. Borovci so namreč zgubili le z dvema točkama razlike in še to po podaljšku.
Končni izid:
KUS - BOR 73:71	(40:32)
Borovci so tako končali svojo turnejo, danes 28. septembra bodo odpotovali iz I.odža, v Trst pa bodo prispeli v sredo zvečer.
TENIS
Italijana Panatta in Zugarelli sta osvojila prvo mesto v igri moških dvojic na teniškem turnirju, veljav nem za trofejo Bonfiglio. V finalu sta premagala češkoslovaški par Hrebec — Pisecky z 1:6, 6:3 in 14:12. V finalu mešanih dvojic sta Pe-ruanka Bonicelli in Francoz Domin-guez odpravila Avstralko Teschovo in Indijca Amritraja s 7:5 in 6:2. Med ženskimi posameznicami je zmagala Južnoafričanka Kirk pred Bonicellijevo (Peru).
miiimiiimiuiiiiiiiiiiiaiiiimiiiiiiiimiMiiiiiimuimiiiiiJiiiiiiimiiiiiimiiiiiimtiiiiiiiiiiiiimuivMiiiiiimiii
BALINANJE NA 12. SSI
Vesna in Gaja najuspešnejši
V nadaljevanju slovenskih športnih iger so dosegli v panogah, ki so bile na sporedu v zadnjih dneh, te rezultate:
Balinanje
1.	POLFINALE: Vesna A - Ga-jo, G 13*5
' 2. POLFINALE: Gaja A - Gaja B 13:6
FINALE: Vesna A — Gaja A 15:11 KONČNA LESTVICA
1.	Vesna A (B. in M. Sirk)
2.	Gaja A (M. in J. Žagar)
3.	Gaja B (A. Bak in F. Kalc)
faaiiiiiaiiiiiiitaiittBiMiiiiiiiiiii«>K::sx>>3iiMiit>«>a««i>aiii
Bari — Reggiana Catania — Arezzo	X
Foggia — Sorrento	1
Genoa — Cesena	1
Lazio — Brescia	1
Livorno —	Como	X
Modena —	Ternana	2
Perugia —	Novara	1
Reggina —	Palermo	X
Taranto —	Monza	1
Treviso —	Venezia	1
Anconitana — DD	Ascoli	X
Empoli — Piša	1
KVOTE
12 — 1.250.811 lir 11 -	79.597 lir
nuto prednosti. Na Barbanu, kjer je 10 —	10.549 lir
miiiiiMiiiiiiiiiii*8*na«i»iiiiaiiiiiiiiiiaiHiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiaiiiiiii|aiiiaiiiiiH*»iii»iiiiiaiiii,iiii,,,i,,,,,,,i|,,***i*B,*,**,,,u**,,,,,,,1,,,,,,,,,,,i,,,*,,,,,,*®,,a,l,,*,a,®**,,i,,,®,l,i
V kratkem začetek memoriala M. Fileja
V	kratkem se bo začel memorial Mirka Fileja, športna manifestacija, ki jo goriška 01ympia organizira že deseto leto. Na sporedu bo balinanje, odbojka, namizni tenis, kolesarstvo, streljanje, košarka, morda tudi nogomet in še kaj drugega. Tekmovanje bo vodila posebna komisija, ki bo imela tudi vlogo razsodišča.
Vsak posameznik bo lahko nastopil v štirih različnih panogah. Vsako društvo bo lahko sodelovalo z več ekipami, seveda pa posamezniki ne bodo mogli nastopiti v isti disciplini za dve različni ekipi, prav tako pa tudi ne za dve društvi. Če bi kdo bil prijavljen za dve moštvi, bo moral pismeno izjaviti, za koga tekmuje, sicer pa bo veljal prvi nastop.
V	panogah in disciplinah, kjer bi se prijavil le en tekmovalec ali le ena ekipa, ne bo tekmovanja.
Nastopajoči bodo razdeljeni v naslednje kategorije: člani (MO), članice (ŽE), mladinci (MI), mladinke (ME), naraščajniki (NI), narašča j-
niče (NE) in otroci (O). Za vsako panogo bodo v pravilnikih določili starostno mejo.
Prireditelji bodo za posamezne discipline ali panoge po lastni presoji določili nosilce skupin. Kolikor bo mogoče, bodo vsa tekmovanja potekala po pravilih italijanskih športnih zvez. Po zaključku tekmovanja bo organizator v vsaki panogi sestavil točkovalno lestvico in bo prve tri tekmovalce nagradil. Prireditelji so si tudi pridržali pravico, da tekmovalna določila po svoji uvidevnosti spremeni, vendar bodo v tem primeru obvestili prizadete vsaj 30 minut pred začetkom tekmovanja.
Pravilnik balinanja
ŠZ 01ympia organizira v okviru 10. memoriala M. Fileja tekmovanje dvojic v balinanju.
Tekmovanje bo 29. t. m. od 19. ure dalje na igrišču gostilne Pavlin v Gorici. Drevored 20. septembra 138. Prijave je treba poslati do 27. septembra, do 19. ure na naslov: SZ
Oiympia, Gorica, Drevored 20. septembra 85 (tel. 81-120) ali pa v gostilno Pavlin. Vpisnina: 400 lir za vsako dvojico.
Tekme se bodo odvijale po mednarodnem pravilniku. Glavni sodnik bo Milan Pavlin. Posamezne tekme bo vodil sodnik, ki ga bodo določili igralci. V primeru spornih primerov bo odločal glavni sodnik in proti njegovi odločitvi ni mogoč ugovor.
Ekipa, ki se ne bo predstavila na igrišču 15 minut po določenem času, bo zgubila srečanje b. b.
Organizatorji si pridržujejo pravico, da zgornja določila po lastni uvidevnosti spremene in ne odgovarjajo za škodo, ki bi jo kdorkoli u-trpel med tekmovanjem.
Sistem tekmovanja bo določen na podlagi števila prijavljenih moštev: če jih bo več kot šest. bo začetni del tekmovanja potekal po izločilnem sistemu.
Zmagovita ekipa bo prejela prehodni pokal in medalje, druga in tretja pa medalje.
4.	Gaja C (V. Grgič in K. Guštin)
5.	Vesna B (Markuzzi in Sedmak)
6.	Primorje (Blason in Negrini)
Odbojka V okviru odbojkarskega turnirja za mladince je v Zgoniku Kras Sokol A premagal najprej Polet 2:0, nato pa z enakim izidom še Kras - Sokol B.
Koiarka
Rezultati ženskega	in mladinske-
ga košarkarskega turnirja:
ŽENSKE
Polet	B	—	Cankar	44:14	(23:10)
Drugo tekmo sporeda. Polet A Cankar, so prenesli na sredo in jo bodo odigrali ob 20 30 na Opčinah. MLADINCI
Polet	B	-	RMV	69:40	(31:25)
Polet	A	-	Breg	101:18	(51:10)
Jugoslovanska nogometna prvenstva
1. ZVEZNA LIGA
IZIDI	
Olimpija — Dinamo	1:1
Maribor — Sloboda	1:1
Partizan — Čelik	2:1
Radnički (K) - Radnički (N)	2:1
Željezničar — Hajduk	2:1
Vojvodina — Sarajevo	3:1
Velež — C. zvezda	0:0
Sutjeska — Vardar	1:1
Borac — Beograd	0:2
LESTVICA	
Partizan 11: Željezničar in	vojvo-
dina 10; C. zvezda 8; Beopad in Maribor 7; Velež in Sarajevo 6; Dinamo, Olimpija, Vardar, Radnič-ki (K), Sloboda in Čelik 5; Sutjeska in Borac 4; Radnički (N) 3; Hajduk 2.
PRIHODNJE KOLO:
Sloboda - Borac, Radnički (N) -Maribor, Čelik - Radnički (K), Hajduk - Partizan, Sarajevo - Željezni-čar. Dinamo - Vojvodina, C. zvezda - Olimpija, Vardar • Velež, Beograd - Sutjeska.
2 ZVEZNA LIGA - ZAHOD
IZIDI
Karlovac — Železničar	2:0
Rijeka — Mura	3:1
Trešnjevka — Šibenik	1:1
Mercator — Zagreb	1:0
Split — Istra	1:0
Varteks — Kozara	1:0
Junak — Ljubljana	1:0
Rudar — Zgb. plavi	3:1
Jedinstvo — Orijent	1:0
AUBTIKA
MARIBOR, 27. — Reprezentanca Slovenije je osvojila prvo mesto na skupni lestvici 16. mladinskega a tletskega tekmovanja za pokal re publik in pokrajin. V moški konkurenci je zmagala Vojvodina, v ženski pa Slovenija. V skupnem vrstnem redu sta se za Slovenijo uvrstili Hrvatska in Vojvodina.
KONJSKI ŠPORT
MERAN, 27. — Včeraj je bila v Meranu tradicionalna konjsKa dirka z zaprekami, veljavna za Veliko nagrado istega mesta. Zmagi je favorit Mister Magoo, ki je tako zopet dokazal, da je na takih progah nepremagljiv. Francoski konj se je moral v začetku dirke ustaviti prav pred zapreko, zaradi napake Rigo-sca, kljub temu pa je nadaljeval s tekmovanjem ter je na ciljni ravnini premagal trinajstletnega Cogneja, ki se je tako uvrstil na drugo mesto. Tretji je bil Sacramento.
L -
3.	-
4.	-
5.	-
6.	-
13 -12 -
Mister Magoo Cogne Fabriano Quickly Mindigh Meloria Douqui Ponentino Templaro Baudo Parato Boleko KVOTE 1.091.500 lir 56.400 Ur
1
X
2
1
1
2
1
X
X
1
1
X
LESTVICA
Varteks in Jedinstvo 10; Karlo-vac 8; Zagreb, Orijent, Trešnjevka in Mercator 7; Rudar, Kozara, Rije-ka. Junak, Istra in Split 6; Šibenik 5; Mura 4; Zagrebački plavi 3; Ljubljana 2; Železničar 0.
PRIHODNJE KOLO:
Orijent - Karlovac, Zgb. plavi -Jedinstvo, Ljubljana • Rudar, Kozara - Junak, Istra - Varteks. Zagreb - Split, Šibenik - Mercator, Mura - Trešnjevka, Železničar -Rijeka.
SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
IZIDI
Nafta — Koper	1:1
Kladivar — Slivnica	4:1
Branik — Aluminij	1:3
Drava — Rudar (T)	2:3
Rudar (V) — Slavija	1:3
Izda — Ilirija	1:0
LESTVICA
Aluminij 7; Izola in Rudar (T) 6: Koper in Ilirija 5; Kladi var, Slavija, Drava in Nafta 4: Rudar (V) in Branik 2; Slivnica 0.
PRIHODNJE KOLO:
Ilirija - Nafta, Slavija . Izola, Rudar (T) - Rudar (V), Aluminij -Drava, Slivnica - Branik, Koper « Kladivar.
ZAHODNA CONSKA LIGA
IZIDI
Tolmin — Usnjar Hrastnik — Litija LTH - Adria Vozila — Primorje Triglav — Zagorje Jesenice — Piran
LESTVICA
2:2
1:1
2:1
1:0
9:1
2:1
Triglav in Litija 7; Vozila 6; Primorje Jesenice in Zagorje 5; Tolmin 4: LTH 3: Adria in Usnjar 2; Piran in Hrastnik 1.
PRIHODNJE KOLO:
Piran - Usnjar, Zagorje - Jesenice, Primorje Triglav, Adria - Vozila, Litija - l-TH, Tolmin - Hrastnik
KOŠARKA
ISCHIA, 27. — V nadaljevanju mednarodnega košarkarskega turnirja v Ischii le Partenope prema-al Eldorado s 60:44 (33:18) in Sim-menthal jugoslovansko peterko Lokomotivo s 76:71.
ljubka, mirna in v dobro zaverovana. Žarek svetlega sonca v nedrih temačnega zasneženega gozda. Ko je ozdravel, jo je vzel s seboj. Zvečer pred nemškim napadom na partijsko šolo sta bila prišla v Cerkno k njeni mami. Zjutraj, ko so Nemci vdrli v trg, sta se skrila skupaj v hišni bunker in ostala v njem, dokler niso odšli. Tončka je ostala v bolnišnici, bliže doma.
Spet se je zavedel krute resničnosti, če slučajno udari močnejša kolona lz zaledja v hrbet obrambe, jih bodo dobili in bo po njih. Potem bo konec teh lepih sanj prav tam, kjer so se začele. Lep kraj za smrt, čeprav hrepeni po življenju, kakor hrepenijo tudi vsi ti tovariši, ki jih prinašajo iz operacijske sobe, ki so jim odrezali roko, nogo... Velika ljubezen pomeni upanje; upanje pa poraja voljo do obstoja, kakršno imajo živali, vržene v vodo. Taka volja ga je vedno držala krepko pokonci, da je bil bolj trd od drugih. Zdaj, ko so bili Nemci že tako blizu, da so čez barako v kotlu žvižgale krogle, so večini popustili živci. Bolničarji so težke ranjence privezali k posteljam, vsi, ki so se lahko premikali, pa so se plazili na položaje.
Končno so se vrata odprla In v sobo je stopil komandir Bogo, premočen od dežja in potu, razgret, močan, široko-pleč, z mavzerico v rokah.
Vse oči so se uprle vanj.
«Bogo, kako je? Poročaj in predlagaj,)) Je dejal Svanin.
Povedal je, da Nemci vztrajno potiskajo brigado v smer proti bolnišnici. Zato se bo brigada skušala umikati drugam in vzdržati, dokler ne poide municija.
Ko se je Bogo vračal, je postal na opazovalnici. Na srečo je našel tam Boštjana, najopreznejšega izmed stražarjev. Ta je imel na skrbi kamuflažo. Vsak dan je Upal okrog bolnišnice s polnim košem listja in trav, z metlico in grabljami. Poznal je vsako vejo, vsak list na stezi, ki je držala v bolnišnico. Vsako, še tako neznatno sled je takoj odkril. In Uko Je danes prvi zagledal nemško kolono med drevjem. S komandirjem sta se potuhnila. Nemci so z orožjem v rokah prešli globel, petdeset metrov od njih, in izginili med drev-
jem : nameravali so partizanom udariti v hrbet obrambe.
Bogo je predlagal umik.
Takoj za njim se je vrnil stari Travnikar, ki je ugotovil, da je za hrbtom mir. Posvetovali so se med bobnenjem min. Čez globel so žvižgale krogle. Oba zdravnika, vodstvo bolnišnice in ranjeni poveljniki so bili mnenja, da ne smejo odlašati z umikom.
Sklep o evakuaciji bolnišnice je povzročil v kotlu nemirno beganje. Del zaščitnice je s strojnicami zasedel greben. Vsi drugi pa so pomagali nositi ranjene v bližnji podzemski bunker. V bolnišnici je bilo petinšestdeset ranjencev, osebje in zaščitnica pa sta štela kakšnih trideset oseb.
Primoža je odredil zdravnik med težke ranjence, zato so ga odnesli v bunker. Prav nič mu ni bilo všeč, toda vdal se je v usodo. Ko bi imel vsaj toliko moči, da bi se lahko plazil po tleh in se pridružil Svarunu, ki ni maral z njimi. Meglilo se mu je pred očmi in roke je imel tako slabotne, da jih je komaj dvignil k obrazu.
V ozkem podzemskem prostoru, kjer Je dišalo po ples-nobi in vlagi, so jih položili na nizke pograde v dveh nadstropjih. Pustili so jim nekaj hrane, čeber vode in plašno bolničarko, ki je morala deliti usodo z njimi.
Dokler je od vhoda prihajala svetloba, je bilo že še. Ko pa so vrzel zadelali z deskami in začeli valiti nanje kamenje, se je tesnoba spremenila v grozo. Kamenje se je votlo trkljalo na deske, kot bi zasipavali krsto.
«Zdaj smo živi pokopani, če nas ne bodo sUkndli Nemci s psi, bomo pomrli od gladu in žeje ali pa se bomo zadušili. Klavrna smrt klavrnega življenja...)) je nekdo zastokal.
«Ne govorite tako, tovariši. Nemci bodo šli mimo, potrpeli bomo kakšen dan ali dva, pa bo vse dobro,» jih Je tešila bolničarka, svetlolaso, drobno dekle, ki je bila sama potrebna tolažbe.
Tudi Primož se je hotel umiriti. Koraki so kmalu zamrli. Objela jih je pošastna tema. Kdaj pa kdaj je votlo usekala mina, zemlja se je stresla, s stropa se je usula prst — tam je bil med korenine starega drevesa speljan zračnik. Cas
in prostor sta se zlila v gmoto, ki so jo preplavljali spomini in blodne sanje.
Globel je bila zdaj prazna. Ranjenci z osebjem so zlezli na rob grebena, kjer so jim čez glavo pivkale svinčenke. Svarun je prevzel poveljstvo nad umikom. Njegova hladnokrvnost in trezna presoja sta odganjala paniko. Poklical je komandirja in mu dejal:
«Bogo, kjer boš tl, bom tudi jaz. Zanesem se nate. Moramo se izvleči iz klešč.»
Ko sta se domenila, kaj bodo storili ob srečanju z Nemci, je Svarun ukazal: «Tovori ranjence!))
Zvrstili so se v kolono. Ranjence so morali nositi vsi razen starega Travnikarja in dveh mitraljezcev, ki so vodili in varovali kolono, na katero bi lahko vsak hip navalili Nemci.
Bogo si je zadel na pleča Svaruna, ki je tehtal okoli osemdeset kil. širokoplečemu komandirju so se kolena šibila, globoko je sopel in pot mu je kmalu lil z obraza.
«Brez skrbi, Bogo. Samo nosi. Pet polnih šaržerjev imam za Švabe, v pištoli pa še naboje, dva zate, poslednjega zame,» je Svarun spodbudil nosača.
Tik za njima se je trudil Boštjan z Matjažkom, dve dekleti sta opirali Američana, ki je za silo že shodil.
Bili so že dvesto metrov daleč v hosti, ko Je enega izmed bolničarjev zapekla vest: v zmedi so pustili v bolniški baraki četnega komisarja, ki bi bil moral po napovedih zdravnikov ponoči umreti. Odločil se Je, da gre ponj. Ranjencu, katerega je podpiral, je pustil palico, da je šepal ob drugih. Pridružila se mu je ena od bolničark, ki sta podpirali Američana. Ni minilo petnajst minut, ko sta že došla z umirajočim komisarjem kolono. Povedala sta, da je že videti, kako se partizani in Nemci borijo tik za bolnišnico. Obraz umirajočega se je zamaknjeno smehljal. Odprl je usta, polna zlatih zob, in lovil na izsušeni jezik dežne kaplje. Zavlekli so ga v gosto smrečje, toliko daleč od bolnišnice, da so lahko upali, da ga Nemci ne bodo staknili. Dali so mu čutarlco vode in ga pustili samega.
Zdaj, ko je bila bolnišnica prazna, je bilo vsem laže pri srcu.
Pod Svaranom Je klecal Bogo. Svarim je ukazal:
«Daj me dol!»
Spustil ga je na tla. Potem se ga Je Svarun oklenil in šepal ob njem po eni nogi. Podobno so storili tudi drugi. Vsak je imel svojega ranjenca, laže ranjeni pa so si pomagali sami.
Stari Travnikar se Je z manliherico v roki premikal od drevesa do drevesa ko senca. Vedel je, da mora prvi zagledati Nemce. Za njim sta vsak s svojo strojnico v rokah oprezala mitraljezca.
Mine so padale levo od njih In bojni hrup se Je oddaljeval. Vztrajno so lezli po lovski stezi v strmino, v najbolj odljudno goščavo. Včasih so počivali. Med sivimi debil so se motovilili, kot je kdo vedel in znal — prikazni v belih povojih, ranjeni v noge, roke, z obvezanimi glavami, s palicami in berglami pod pazduho.
Proč, samo proč od smrti, ki je preplavila gozd kakor kužna bolezen...
13
Divizija, ki se Je ves dan tolkla z nemškimi kolonami po obronkih Ratitovca, se Je pozno popoldne začela pripravljati za preboj čez reko Soro.
General Novljan, komandant Lazar in angleški polkovnik so sedeli na robu odsekanega skalovja In z daljnogledi opazovali kolone, ki so se spuščale v dolino po skalnih rebrih Ratitovca.
«Težko bo,# je zavzdihnil Anglež to se zah omotal v dežni plašč.
«Ne bo sile, bo že Šlo, mora iti,» Je odvrnil Novljan, ne da bi odmaknil daljnogled od oči.
(Nadaljevanje *ledi)
Uredništvo TRST	Ul. Montecchl 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638
Podružnice	GORICA	Ul 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82
Uprava	TRST	Ul Montecchi	6/II Telefon 95 823
Naročnine
Mesečno 1.100 lir - vnaprej, polletna 6.100 lir celoletna 11.000 lir Letna naročnina za inozemstvc 15.500 lir	j SFRJ posa-
mezna številka 1,— dinar, mesečna 14.— din, letna 140— din, PoStni tekoči račun	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran b
28. septembra 1971
Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni bankt v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT. ■ DZS. Ljubljana Gradišče 10/11 nad telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca; trgovski 200, finančno *
upravni 300, legalni 400, osmrtnice tn sožalja ?00 lir »Mali oglasi* 50 lir beseda Oglasi za tržaško in goriškc pokraimo se naročsio ptf upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš PubblicitA I ta liana »<
Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdala In tiska ZTT - Trd
TRŽAŠKI DNEVNIK
S SOBOTNEGA ZASEDANJA V TRSTU
Zadružne zveze so važen dejavnik pri sestavljanju razvojnih načrtov
Nastop dr. Zanfagninija - 3.400 zadružnih trgovin uspešno brani kupno moč delavskih plač
Voditelji Zadružnega gibanja 'i Furlanije - Julijske krajine, ki deluje v sklopu Vsedržavne zveze zadrug in vzajemnih blagajn, so se v soboto zvečer sestali v dvorani Di Vittorio pri sindikalni organizaciji CGIL, da bi zavzeli skupno stališče do novega petletnega razvojnega načrta dežele Furlanije-Ju lijske krajine
Uvodno poročilo o deželnem dokumentu je podal deželni predsednik zveze odv P. Zanfagnini. ki je naglasil vlogo zadružnih organizacij pri sestavljanju in nato pri izvrše vanju srednjeročnih razvojnih načrtov. Govornik je nato navedel pomanjkljivosti prvega deželnega načr ta ter dejal, da ta ni dosegel postavljenih ciljev, zlasti kar zadeva izseljevanje deželanov v tujino in obseg zaposlenosti v Furlaniji - Julijski' krajini.
Dr. Zanfagnini je nadalje naglasil potrebo po tesnejšem sodelovanju zadružnih organizacij s sindikati, zlasti v boju proti naraščajoči draginji in za uresničitev napovedanih preosnov. Sledila je razprava, v katero so med drugimi posegli L. Sorinijeva iz Trsta, Man-fredini iz Gorice, Andrian iz Vidma ter deželni tajnik organizacije PoJetto. Zadnji je naglasil zlasti pomen zadružnega sodelovanja v kmetijstvu. Tudi v naši deželi je treba obnovili sestavo kmetijstva, ki kaže tako pri nas kakor tudi v ostali Italiji številne znake neusklajenosti. O tem pričajo zlasti uničevanja breskev, hrušk in drugega sadja Zadružno sodelovanje se nadalje lahko uspešno upira naraščajoči draginji in pripomore k uspehu pri zadevanj za ohranitev kupne moči delavskih plač in mezd. Zadruge se poleg tega lahko uspešno uveljavljajo v notranji in zunanji trgovini, v socialnem turizmu in v vrsti' drugih dejavnosti, in to v skladu s prizadevanji za uresničenje
preosnov ter v obrambo pravic za-drugarjev in delavcev.
Na koncu je spregovoril ravnatelj Italijanskega zadružništva G. Banchieri, ki je obrazložil nedavni nastop zadružne zveze pri osrednji vladi, da bi se ta resneje zavzela za odpravo neupravičenega naraščanja cen v državi. Italijanska zadružna zveza s svoje strani že u-spešrio zadržuje to naraščanje, je naglasil govornik saj posreduje po trošnikom v svojih 3.400 trgovinah blago po zmernih cenah. Banchieri je zaključil svoja izvajanja s pri-
poročilom vladnim organom, naj bi se v bodoče v večji meri kakor doslej zanimali za delovanje zadružnih organizacij v Italiji.
S. G.
Včeraj ob 13.45 so pripeljal' v mrtvašnico splošne bolnišnice truplo 66-letnega Carla Skeleta iz Koronejske ulice 34. Mož je skočil z balkona v 6. nadstropju ter padel na pločnik poleg ustavljenega avta, kjer je zaradi notranjih in drugih poškodb obležal mrtev na tleh.
V GLEDALIŠČU ROSSETTI
Sinoči občni zbor združenja krvodajalcev
V gledališču Rossetti je bil sinoči občni zbor ADIS, društva krvodajalcev, kjer so po daljši razpravi odobrili resolucijo, v kateri zahtevajo imenovanje komisije 20 članov društva, ki naj bi proučila, kako je sedanje vodstvo ravnalo. Komisija ima na razpolago dva meseca, nakar bodo spet sklicali izredni občni zbor, na katerem bo morala poročati. Takrat bodo tudi izvolili novo vodstvo.
Vse bi poteklo v najlepšem redu, če bi predsednik občnega zbora po izglasovanju resolucije takoj prešel na izvolitev komisije. Predsednik pa je dovolil diskusijo, v kateri so prišla na dan stara nesoglasja. Končno je prevladal razum in so komisijo izvolili. Prihodnji izredni občni zbor bo torej čez približno dva meseca.
IIMIIIIIIIIinilinilllllMIMIIIIIIIIIIIIMHIIIIIIIIIIIIIIIIimillllllllllllMIlllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIMlUl
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
v	v
Sest mesecev pogojno Švedu zaradi vnovčen ja ukradenih čekov
Za 15 dni zmanjšana kazen lažnemu nogometašu Guccureddu
Šved Rolf Gote Heriksson se je nekega dne odzval klicu svojega klateškega značaja, pustil doma ženo in otroka in se odpravil na pot. Obšel je, delno tudi z avtostopom, nekaj držav, si ogledal znamenitosti raznih mest in končno se je iz I-stanbula vrnil v Beograd, kjer naj bi zvedel, da se je njegova družina v Gavlah na švedskem znašla v finančnih težavah. Tedaj se je Heriksson spomnil, da ima v žepu celo kopico »travellers* čekov, ki bi se jih dalo vnovčiti. Iz Beograda je odpotoval v Trst, v našem me stu pa se je zjutraj podal v «Ban-ca nazionale del Lavoro» na Trgu Ponterošo, kjer je izročil blagajniku nekaj čekov »American Express Company». Toda preveč podpisov
SINOČI V CENTRU ZA TEORETSKO F1Z1KO
Zasedanje evropskih sončnih radioastronomov
Predlog za zgraditev evropske radioastronomske naprave za preučevanje sonca - Poročili prof. Fok-kerja iz Utrechta in prof. Urbarza iz Weissenaua
Pri centru za teoretsko fiziko v Miramaru se je včeraj začel Seminar evr. radioastronomov, ki se ukvarjajo s preučevanjem sonca. S tega visokokvalificiranega zasedanja je izšel predlog, naj bi v Evropi zgradili radioastronomsko napravo za preučevanje sonca, ki naj bi bila konkurenčna z napravami, ki s pozitivnimi rezultati že delujejo v ZDA, Avstraliji in v Sovjetski zvezi. Zbrani sončni radioastronomi, ki so prišli iz Anglije, Nizozemske, Francije, Zahodne Nemčije, Švice in Italije (vseh je okrog 30), še niso nakazali kraja, kjer naj bi orjaško napravo zgradili. To vprašanje bo predmet prihodnjega zasedanja.
Po otvoritvenem nagovoru pobudnika tega zasedanja prof. Abra-mija s tržaške univerze, je podal svoj referat prof. Fokker iz Utrechta, ki je podal pregled vseh podatkov, ki so jih zbrali lani, ko je bilo sonce na višku svoje radioaktivnosti, ter nemški znanstvenik Urbarz z observatorija v Weis-senauu, ki je govoril o sedanjih sončnih radioastronomskih napravah v Evropi.
Prof. Fokker se je zadržal tudi pri bodočih opazovanjih in se je zavzel za koordinacijo dela ob prihodnjem ciklusu največje sončne aktivnosti, ki bo med leti 1977 in 1980. Sončni ciklus med najmanjšo in največjo fazo traja 11 let. Trenutno je sonce v popuščajoči fazi, kar pomeni, da ni takoime-novanih »sončnih peg». ki povzročajo razne motnje.
Seminarja se udeležuje tudi prof. Hachemberg, ravnatelj radinastro-nomskega observatorija v Bonnu, ki je največji na svetu in je o-preml.ien z anteno v premeru 100 metrov.
V večernih uran so bili udeleženci seminarja gostje Avtonomne letoviščarske in turistične ustanove, ki jim je pripravila sprejem in zakusko na gradu Sv. Justa.
TE DNI V ZAGREBU
Srečanje italijanskih in jugoslov. carinikov
Včeraj so se v Zagrebu sestali na rednem letnem zasedanju predstavniki italijanske in jugoslovanske carinske službe V italijanskem odposlanstvu, ki ga vodi glavni ravnatelj carinarnice dr. Tomasone, so glavni Inšpektor na ministrstvu za finance dr. U. Semprini, glavni ir.š pektor tržaške carinarnice dr. L. Venturini ter dva častnika finančne straže. Glavni predmet razgovorov je italijansko - jugoslovanski spo razum o upravnem sodelovanju med
carinarnicami; ter o skupnem boju proti carinskim prekrškom. Lansko leto je bilo zasedanje v Turinu, predlanskim pa v Opatiji. Razgovori bodo tr/ jali še jutri.
in predvsem na nepravem mestu je vzbudilo blagajnikov sum, zato je Šveda povabil v sprejemnico bančnega zavoda. Kmalu zatem je klateža »obiskal* podčastnik letečega oddelka kvesture, ki je možu uklenil roke in ga odpeljal na zasliševanje.
Heriksson ni tajil poskusne prevare s čeki, ki so bili sicer pravno veljavni, toda ukradeni. Te čekp so namreč maja meseca ukradli potovalni agenciji «Nyjatan» na Šved skem, avgusta pa jo se pojavili v Trstu. Šved čekov, tako je namreč vztrajno trdil, ni ukradel, pač pa jih je našel v sobi ki jo je bil oddal v najem neznancema. Vedel je sicer da so ukradeni, a jih je kljub temu hotel vnovčiti. Najprej je poskusil pri potovalni agenciji »Patemiti*, kjer je hotel plačati vozovnico za letalo za Istanbul kar z njimi, a ker jih pri blagajni a-gencije niso sprejeli, se je napotil v banko, ki je postala zanj past.
Do včeraj je bil Heriksson v ko-ronejskih zaporih, od danes pa je prost. Sodišče (preds. Corsi, togiler Borraccetti, obramba odv. Veglia) ga je namreč včeraj zaradi prevare obsodilo na 6 mesecev zapora in na 60.000 lir in ker mu je priznalo pogojnost kazni, je tudi odredilo njegovo izpustitev na svobodo.
• • •
Femando Lisci, doma iz Caglia rija, je že mislil, da je pošteno ogoljufal Walterja Bemba, ki mu je posodil 60.000 lir in mu poskrbel prenočišče v nekem tržaškem ho-
telu, ko so prišli ponj policijski agenti in ga odpeljali za rešetke Bembo, ki ima brata za nogometaša, je verjel priložnostnemu znancu, ki se je predstavil za nogometaša Juventusa Cuccuredda. Ko mu je govoril o bratu, je Bembo rade volje ustregel »nogometašu* in mu šel na roko. Toda ob povratku domov mu je brat telefoniral iz Parme in med razgovorom je Bembo izve del, da Cuccureddu ni. . . Cuccured-du, pač pa znan goljuf. Tako je Bembo poklical policijo, ta pa je Liscija, tako so ga namreč identi ficirali, predala pretorju, ki ga je junija letos obsodila na 6 mesecev zapora in na 40.000 lir giobe.
Proti razsodbi je Lisci vložil priziv prepričan, da mu bodo sodniki bolj verjeli kot pretor. Izgo varjal se je namreč, da se ni pred stavil za Cuccuredda pač pa za njegovega bratranca. Toda sodniki so 25-letnega fanta iz Cagliarija precej razočarali, zaporno kazen so mu znižali le za 15 dni, denarno pa so mu v celoti pot-dili.
NA POVABILO PREDSEDNIKA TITA
Veliki vojvoda luksemburški na obisku v Jugoslaviji
Slovesen sprejem v Belem dvoru ob navzočnosti najpomembnejših jugoslovanskih osebnosti
V jutranjih urah so morah sprejeti na otorinološkem oddelku 50-letnega Giovannija Okovicha iz Se-sljana 104, katerega so zaradi ran po obrazu in odrgnin po rokah in nogah pridržali s prognozo o-krevanja v 20 dneh.
Agenti cestne policije so povedali, da je Okovich med vožnjo z vespo proti Trstu pred mira-marskim križiščem iz vzrokov, ki jih še raziskujejo, zavozil na desno in trčil v zid.
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 27. — Predsednik Tito z ženo in številnimi jugoslovanskimi osebnostmi je danes na beograjskem letališču prisrčno pozdravil velikega vojvoda in veliko vojvodinjo Luksemburga, ki sta v spremstvu zunanjega ministra Gastona Thoma in drugih osebnosti na vabilo predsednika Tita prispela r.a štiridnevni uradni obisk v Jugosla vijo. Na poti od letališča, kjer so visokemu gostu izkazali najvišje časti, do bivšega kraljevskega dvora na Dedinju, kjer bo njuna rezidenca med bivanjem v Beoradu, je več desettisočev meščanov toplo pozdravilo goste in tako izkazalo istočasno tudi zahvalo za prisrčen sprejem in gostoljubnost, ki sta jo biia deležna lanske jeseni Tito in njegova žena ob uradnem obisku v Luksemburgu.
Luksemburški vojvoda je po polaganju venca na grob neznanega junaka na Avali, sprejel zastopstvo mestne skupščine Beograda pod vod stvom predsednika Branka Pesiča, Id mu je izročil zlato plaketo Beograda, za tem pa je v ženinem spremstvu obiskal novi Beograd, kjer je v parku prijateljstva zasadil drevesce, nato pa je obiskal še sodobni muzej ob Savi in vojaški muzej na Dedinju
Jutri bosta gosta obiskala Kra gujevac, kjer si bosta ogledala neke zgodovinske znamenitosti in go spodarska podjetja. Med bivanjem v Jugoslaviji bosta vojvoda in vojvodinja obiskala tudi Dubrovnik.
Nocoj sta predsednik Tito in njegova žena priredila v Belem dvoru v čast visokega gosta večerjo med katero sta Tito in vojvoda izmenjala zdravici. Po večerji pa je v slovesnih dvoranah palače zveznega izvršnega sveta v novem Beogradu bil slovesni sprejem, na katerem so bili visokemu gostu predstavlje ni člani diplomatskega zbora.
Tito je v svoji zdravici zagotovil velikemu vojvodi, da bo na vsakem koraku v Jugoslaviji zaznal prijateljsko topiino do luksemburškega naroda ki se je med drugo svetovno vojno boril proti skupnemu sovražniku. Tito je izrekel priznanje gospodarskemu uspehu Luksemburga in seznanil svojega gosta, da Jugoslavija vlaga velike napore za modernizacijo svojega gospodarstva in nadaljnjo demokratizacijo odnosov v proizvodnji in družbi. Jugoslovanski predsednik je ugotovil, da so narodom obeh držav skupni ideali svobode, neodvisnosti, miru in pravice, da imata vladi obeh držav bridke poglede na mnoga aktualna vprašanja ter z zadovoljstvom ugotovil, da se uspešno razvijata sodelovanje med državama in krepitev prijateljstva med narodi obeh dežel. Vojvoda je v odgovoru na zdravico poudaril, da visoko ceni časti, ki so mu bile izkazane ob sprejemu
in ki so tembolj pomembne, ker so izkazane v državi, ki igra po membno vlogo v mednarodni politiki. Gost je iz-ekel priznanje diplomat ski aktivnosti predsednika Tita, ki je po besedah velikega vojvode vedno upošteval, da družbeni napredek in gospodarski razvoj dobivata svoj polni smisel, samo če se uresničujeta v pogojih suverenosti in neodvisnosti. »Te vrednote,* je poudaril veliki vojvoda, «ste vi vedno branili z vam lastno odločnostjo in inteligenco. Prav tako ste posvetili svoje napore za popuščanje napetosti in zbližanje med narodi*. Visoki gost je ugotovil, da so osebni stiki predsednika Tita z vsemi državami in obiski zastopnikov najmoč-
Angleška vlada še ni odgovorila na protest Kremlja zaradi izgona sovjetskih diplomatov
LONDON, 27. — Predsednik sovjetske banke «Narodni» v Londonu Nikolaj Nikitin, je danes izjavil, da so obtožbe vohunstva na račun funkcionarjev sovjetskega veleposlaništva v Londonu povsem neutemeljene. De-
nejših držav Jugoslaviji dokazali, - ------------ - - -	,	.	..
kako veliko vlogo igra p-edsednik! jal je tudi. da bo izgon sovjets 1 Jugoslavije v skupnosti narodov, j diplomatov imel posledice na delo-»Zaupajmo,* je poudaril veliki voj-
voda luksemburški, »da bodo vasi napori in najnovejši razvoji dogodkov — posebno sporazum štirih o Berlinu — pomembni, če ne usod ni koraki k trdnejšemu vztrajnemu popuščanju napetosti, za kar se vi toliko let zavzemate.* Visoki gost je ob zaključku zdravice izrekel željo, da bi tudi v bodoče soglasje med obema vladama o najbolj perečih mednarodnih vprašanjih skupno prispevalo k ohranitvi idealov miru in neodvisnosti, ki sta skupna narodom obeh držav.
B. B.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiHiiiiHiiiimiMiiiiHiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiimiiniii
PREISKOVALNI POSTOPEK O SMRTI PINELLIJA
Lener obtožil obrekovanja tudi sindikat odvetnikov
Use demokratične organizacije so izrazile svojo solidarnost odv. Smuraglii
MILAN, 27. — Caiabresijev odvetnik Michele Lener je danes obtožil obrekovanja sindikat odvetnikov in državnih pravdnikov, ker trdi, da dokument, ki ga je objavil sindikat ob priliki obtožbe proti odv. Smuraglii, žali njegovo čast.
Odvetnik Carlo Smuraglia je predstavil preiskovalnemu sodniku dr. Ge-rardu D'Ambrosiu dokument, v katerem zahteva od sodnika, da arhivira Lenerjevo obtožbo.
Odvetnik Lener je namreč pred dnevi obtožil odv. Smuraglio. da je spremenil misel svoje klientke Licie Rognini vdove Pinelli in da je celo ogoljufal preiskovalnega sodnika.
Proti tej obtožbi so vzrojile milanske demokratične organizacije. Med drugim ,.je tudi svet odvetniškega sindikata, ki je objavil dokument, v katerem trdi, da je Le-nerjeva obtožba napad na državno pravdništvo in njegovega načelnika dr. Luigija Bianchi D’Espinoso in na iniciative milanskega državnega pravdništva v zvezi z afero o Pinel-lijevi smrti. Po mnenju sindikata predstavlja Lenerjeva obtožba poskus, da se prepreči spoznanje resnice. Svet odvetniškega sindikata trdi še, da predstavlja tako početje nedopustno grožnjo za delovanje obrambe, sodnikov ter za podlago i demokratičnega sodnega sistema. V I svojem dokumentu je sindikat še I zahteval, da odvetniška zbornica sprejme vse potrebne ukrepe, da se za-
gotovi obrambi princip svobodnega delovanja.
V zvezi z obtožbo, je odvetnik Smuraglia dejal, da ni nihče prisilil Licie Rognini, da predstavi svojo obtožbo. »Ta ženska*, je dejal Smuraglia, »ki je sledila skoraj vsem zasedanjem procesa proti Piu Bal-delliju, se ne skriva za nikomer in sama predstavlja svojo obtožbo*. Smuraglia ie dejal, da je podpisal obtožbo, ker je predstavil material sodniku. Tudi sam sodnik je razumel. a ni on navdahnil gospe Rognini, ker je poklical samo njo, da potrdi svojo obtožbo proti Calabre-slju.
vanje sovjetske trgovske delegacije v Londonu. Izjave predsednika banke »Narodni* predstavljajo prvo poluradno reakcijo na ukrep britanskega zunanjega ministrstva.
Foreing office ni do sedaj dal še nobenega uradneva odgovora na sovjetsko zah'evo. da London ukine svoj ukrep, ker spominja na dobo »hladne vojne* in ker bi lahko povzročila renresalije proti angleškemu diplomatskemu predstavništvu v Moskvi. Opazovalci menijo, da bo britanska vlada uradno odgovorila na sovjetsko protestno noto šele potem, ko se bosta sestala zunanja ministra obeh držav Home in Gromiko 7 New Yorku. Do sedaj ni še znano, kaj bo de'al Home sovjetskemu kolegu, vendar zdi se. da bo skušal prepričati Gromika. da ukrep bo samo olajšal sklicanje evropske konference o varnosti.
Opazovalci menijo, da londonska vlada ne bo preklicala svojih ukrepov zaradi sovjetske grožnje o represalijah, prvič zaradi ugleda in drugič. ker je britansko veleposlaništvo v Moskvi veliko skromnejše od sovjetskega v Londonu.
Ukrep konservativne vlade je K izzval polemiko z laburisti, ki so danes kritizirali način, kako je vlada ravnala. Konservativci pa so naprtili prejšnji laburistični vladi odgovornost za celotno afero.
Vse kaže, da sovjetsko veleposlaništvo čaka na uradni odgovor angleške vlade, preden pripravi odhod svojih diplomatov. Danes sta namreč odleteli iz Londona v Moskvo dva letali, vendar na njih ni bilo nobenega izmed izgnanih diplomatov.
PALERMO, 27. — V četrtek se bo moralo zagovarjati pired sodiščem 7 Palermu šest mladeničev, katere so vojaške oblasti obtožile, da so pred vojašnicami razdeljevali letake, » naj bi žalili čast vojaških ustanov.

ACEGAT - Prehod na metan
Kot predvideva načrt za dela. ki ga je ACEGAT objavil že pred časom, bodo jutri uslužbenci zače U z delom za prireditev naprav, ki delujejo na plin, metanu. Dela se bodo začela z informativnim o-biskom prj uporabnikih 30. cone, ki, kot je razvidno iz zgornjega zemljevida, obsega rajona Ro-col in Kjadin, ali, točneje, uporab-
nike, ki stanujejo v sledečih ulicah ali trgih:
Aiuole, Aldegradi, Ananian, Bar zilai, Battaglia, Beda, Bergamino. Bois, De Chesne, Bolaffio, Stop nišče Bonghi, Brigata Sassari, Bri gido, Burton, Cambon, Canova, Cer-gna, Chiadino, Civrani, Cumano D’Angeli, De Gasperi, Delmestri, Eretno, Felluga, Fittke, Gambitu,
Gasser, Girardi, Gridelli, Grimani, Griinhut, Kugy. La Marmora, Leo, Lonza, Lovisato. Mameli, Marin Mar sala, Marussig, Mauroner, Mayer, Melara, Milizie, Mille, Montebello. Natham, Pace Da Vedano, Paren zan, Pascoli, Pellegrini, Piccardi. Pio X, Popovich, Porta, Redi, Re
Schiavoni, Scomparini, Sinico, Sol-ferino, Timmel, Tominz, Trevisan, Valentini, Vercelli, Veruda, Vida-covich, Visiani, Wostry, Zampieri, Zangrando.
Ker je število uporabnikov, ki živijo v tej coni zelo veliko in sicer 6.235, bodo uslužbenci pod-
voltella, Rietti, Rossetti, Rozzol, jetja ACEGAT nadaljevali infor-S. Martino, S. Pasquale, Scaglioni, I mativnimi obiski, med katerimi bo-
bo dali vse potrebne informacije, do četrtka 30. septembra opoldne, ko bodo spustili metan v omrežje cone in bodo Istočasno začeli s priredilnimi deli.
Spomnimo še enkrat uporabnike, da za informacije ali proteste lahko telefonirajo na sledeči številki:
750.555 In 750.27*
TOREK, 28. SEPTEMBRA 1971
TRST A
7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 17.15 20.15, 23.15 Poročila; 7.30 Jutranja giasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 12.10 Bednarik: »Pratika*; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Boschettijev trio; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 18.45 Hempton in his jazz group; 19.00 Otroci pojo; 19.10 Kako posluje ital. parlament; 18.20 Glasbeni best-sel-lerji; 19.40 Zbor »S. Kosovel* iz Ronk; 20.00 Šport; 20.35 Mozartova opera:	«Bastien und Ba-
stienne*; 21.30 Južnoameriški motivi; 22.05 Zabavna glasba.
TRST
12.10	Plošče; 14.45 Tretja stran;
15.10	Kot juke-box; 16.00 Mozartova opera: »Tako delajo vse*.
KOPER
6.30,	7.00, 10.00, 12.30, 14.00,
14.30,	17.00, 19.15, 22.30 Poročila; i.40 Glasba za dobro jutro; 7.10 Jutranja glasba; 8.00 Glasbena matineja; 12.00 Glasba po željah;
13.30	Glasbeni cocktail; 14.05 Jugoslavija v svetu; 14.15 Poje zbor »Illesberg* iz Trsta; 14.40 Zabav-
koncert; 12.20 Opera v Angliji;
13.00	Medigra; 14.00 Glasba 19. stoletja; 14.30 Plošča v izložbi;
15.30	Simf. koncert; 17.30 Zgodovina gledališča 20. stoletja; 18.35 Lahka glasba; 19.15 Vsakovečemi koncert; 20.15 Ives in Concordova poetika; 21.30 Osmi mednarodni festival sodobne umetnosti — Ro-yan 1971.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 9.00 Albinonijevi koncerti; 9.25 Buso-nijeva giasba; 9.40 It. sodobna glasba; 10.20 Poje baritonist Ge-rard Souzayd; 11.05 Medigra;
12.30	Strnjena melodrama; 14.15 Antologija izvajalcev; 15.30 Lahka glasba — stereo.
SLOVENIJA
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 15.00, 17 00, 18.00, 19.30,
22.00,	23.00, 24.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja (Rossini, Men-delssohn-Bartholdy, Roussel); 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 9.35 Z ansamblom Jožeta Privška; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Boris Papandopulo: iz opere »Sučanicari
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Z domačimi ansambli; 13.15 Zabavna glasba; 14.10 18 tednov — 18
na glasba; 15.00 Prenos RL; 15.30 oktetov; 14.40 »Na poti s kitaro*;
15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Majhen recital igralca na rog Karla Bradača; 16.40 Z orkestrom RTV Ljubljana, 17.10 Popoldanski simfonični koncert; 18.15 V torek na svidenje!; 18.45 Zabavna giasba: 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 S triom Jožeta Burnika; 20.00 Prodajalna melodij; 20.30 Radijska igra: «Solina», 21.45 Lahka glasba jugoslovanskih avtorjev:
22.15	Vokalna lirika Marjana Ko zine; 23.05 Literarni nokturno -Leopardi: Pesmi: ‘rt 15 Revija slo vensk'h nevcev zabavne glasbe.
ITAL TFL EVIZIJA 18.15 TV za otroke — film: »De ček in srnjak*; 19 45 Športni dnev nik in kronike; 20 30 Dnevnik; 21.00 A. Cronin: »Zvezde gledajo z neba*:	22 25 Verska oddaja;
23.15	Dnev":k.
II KANAL
21.00 Dnevnik; '21 15 Živalska stran; V It/ TV film «Skunina 50» JUG TELEVIZIJA 9.35 TV v šoli TV vrtec, Jezi kovni quiz, Moja orno vina; 10.40 Ruščina; 11.00 Osnove splošne iz obrezbf Spoznavanje prirode to družbe: to 45 TV v šoli; 15.35 Ru ščina; 15 55 TV vrtec, 16 10 Angleščina. 17.50 Pr>iateij Ben -serijski film. 18 '5 Obzornik; 18.30 Stare it"tw Dri Žabarju; 19.05 Naše in tuje min ‘rame vode; 19.30 Nega obraza: 20 00 TV dnevnik.
Mladim poslušalcem; 16.00 Primorski dnevnik; 16.20 Melodije za vsakogar; 17.10 Odlomki iz oper; 18.00 Radio za mladino;
18.30	Ritmi za mlade; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba; 22.35 Glasba za lahko noč; 23.00 Prenos RL.
NACIONALNI PROGRAM
7.00,	8.00, 12.00,	13.00, 14 00,
15.00,	20.00, 23.00 Poročila: 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Poje tenorist A. Fertile; 12 10 Plošče; 13.15 Disc shaker: 14 '0 Italijanski zibaldone:	16 00 Mi-
krofon za počitnice; 16.20 Za vas mlade; 18.45 Belo, rdeče, rumeno;
19.00	Koncert z L. Bernsteinom;
19.30	Pojeta F. Sinatra in C. Basie; 20.20 Bellini- »Gusar* (o-pera).
II PROGRAM
7.30,	8.30,	9.31',	10.30,	12.30,
13.30,	15.30,	16.30,	19.30,	22.30,
24.00	Poročila: 7.40 Jutranje po-
pevke; 9.00 Zvoki in barvne orkestrov; 9.50 Deleddin roman: »Bršljan*; 10.05 Popevke za vsa kogar;	10.35	»Otto	piste*;	12.35
Glasbena oddaja; 14.00 in 18 05 Kako in zakaj; 14.05 Plošče; 15.00 Ne vse, toda o vsem; 15.15 Naši orkestri lahke glasbe; 15.40 Te čaj francoščine; 16.05 PonoMan ski glasbeni	snored:	1R 45	Pio
šče danes; 19.00 Nailenše po
nnvke; 20.10 »Sunersonic*' 21.30 20.35 Teta Žita Tancoski film:
Ping — pong; 21 50 Ženska v letih 70; 22.10 Novosti: 23 40 O Maupassant: «Yvet.te» “>3 05 Dah ka glasba
III PROGRAM
10.00	Koncert za začetek: 11.15
22.10	Likovni nokturno: Svetovna razstava naivcev; 22.25 Poročila KOPRSKA BARVNA TV
20.00	Otroški kotiček — film: »Bavarska*; 20 15 Dnevnik; 20.30 TV film: »Človek s planeta X»;
It. sodobna glasba; 1145 Baročni 21.20 Popevke na istrski obali.