277. številka. Ljubljana, nedeljo 1. decembra. XI. leto, 1878.
SLOVENSKI
UUiH|a vaak dan i*v»<iuiai        >wfe« •- aneve      u ■■nicilil      ?mjV. j..   posti (itojuuiait h* k v»uu-ug«i •      aeieie tu, celo IMO lt> gtCL. ta poi leta ■■ gl., «a tout leta 4 gld. — Za L; e bi} a no »re* posdjaujr. na A-.jta «a eeto loto 18 gld., za eotn lata S gld. 30 kr., ca on mesec 1 gld. 10 kr.   Za poftiljanle na dom se računa 10 kr. a« m*?»ea, 80 kr. o* *otrt leta, — Za majo dniole toliko 7eč, kolikor poštnina ianait* — Za gospode učitelje na ljudekih iolah in za dijake velja ini&aot cena i n sicer   Za L) i b I i »nO sa tostrt 1«» -/t <rld. 50 tu., po polti prejeman ca četrt leta 3 gld. — Za oznanila se pladnje od fetUtetoBM pecil-vrste 6 kr., de se amatdlfl enkrat tiska, 6 kr.. ee ve dvakrat in 4 kr. će se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj      icvole trankirati.      Rokopisi bo ne vračajo.        '  ednlltvo i*5 ? Ljnblkni v Franc Koiinanovej hiii I*. 3 „glodaliika stolba". O p r a v ri i š t v o, na karero naj se blagovolijo poSiljad raroemne, reklamacije, oznanila, t. j. »d irniftnttvni    •«*»  ip v »Narodni ^•karni" v Kolm-ipovej lrši.
Vojska Afganistancev z Angleži.
V (Jalnjej srednjej A/iji se je začela iu uže raspalila velika vojska. Da si je od nas močno oddaljena, vendar se zanima za njo ne le ves slovanski, temuč vesoljni svet. Sicer bijejo boj le Angleži z nekultiviranim azijskim narodom Afgancev, ki uiti ne šteje dosti nad 4 milijoue prebivalcev. Vendar se pripisuje tej vojski evropsk, svetoven pomen, in nasledki njeni za prihodnjost so za zdaj še ne-preiačunfjivi.
Važnost afganistanske vojske za Angleže in za drugi svtt izhaja iz lege Afganistana. Ta dežela leži namreč v sredi uiej angleško Indijo in mej zapadno azijskim ruskim svetom, ona je prehod k neizmerno rodovitnej dolini Indusu. To jo dela svetovno važno. Zarad tega se ne ve, ali ne bodo postala iz vojske afgansko - angleške, vojska ru Bk o - angleška. Do^daj se sicer Rusija ne vmešava. Ali pravijo, da bii/.u afgauske meje Stoji ruski general Abrauiov z vojsko m čaka. Kadar bodo Angleži začenjali premaganim Af gancem staviti pogoje, — prej jih morajo pa še premagati, — tačas se utegnejo Rusi ravno tako in s tisto pravico oglasiti, kakor so se Angleži neklicam oglasili, ko je Busija v evropskem vzhodu pod stenami Carigrada lani Stavila potrtej Turčiji sanštelauske mirovne uvele. Razloček bode le ta, da tu se je Angležem potem skoro vsa Evropa pridružila, in tako na berlinskem kongresu i uske pridobitve malo okrušila iu zmanjšala, tam v Brtdujej Aziji bode morala Anglija pač sama in brez pridruženja dru/.ih evropskih vlastij odgovarjat, in z Rusijo pomeniti ee,  kje in kako bi
bili z vzetjem Afganistana tudi ruski in te resi v nevarnosti.
Angleži, ki so na svet svojega fantastičnega židovskega politikarja, ministra lieacons-filda, to afgansko vojsko prav „iz trte izvili" .»li brez uzroka prisilili, poročijo zdaj le v svojih zmagab. Veuilar še neinajo več nego par malih obmejnih tvrdnjitnv in sottsk. Ah preduo celi gorati, hr.boviti, v zapadu še malo penam Afganistan, ki je večji od Nemčije, obore ali osvo,č, preteklo bode še mnogo časa. Čem dalje pa imajo Angleži v Aziji z Afganci opravka, tem dalje so v Evropi, v ori jentu oezmožni, Rusom in S lav junom kljubovati pri reševanj orijentalnega zlasti bolgarskega vprašanju, tudi če se Rusija v vojuo hfgaui-otausko n č ne mesa.
Ko bi si pa Angleži glavo zlomili ob af ganskih pečinah, ko bi bi 11 te] eni, ej, potem so še le nasledki velikanski. Potem se jim za hrbtom v Indiji upor vname, iu potem bi morala ta moderna Kartago, Velika Rritauija, zadnji m obu.-m boj bili za svoj obstanek kot velevlast.
Mi vsi Slavjaui privoščimo Angležem le to, kar so si od nas zaslužili zlasti zadnja tri leta, ko so vedno stali na strani okrutmkov, tlačiteljev in krvopivcev južnih Slovanov, in proti njih osvoboditeljem Rusom.
Bolgarsko.
Veliko pozornost je v/budil govor, ki ga ie govoril ruski knez in ruski upravitelj Bol garij e, predno je šel iz Sofije v Livadijo k carju, llikel je pred svejim odhodom iz Sofije bolgarskej deputaciji, pr šed^ej se mu poklonit, sledeče: Nj. veličanstvo car me je pozval v Livadijo, ker  gre zdaj  za to,   da se bode
Mstek
Karanfilj s pesni kov eg : groba.
Spisal A Še no a, pruvel Janez Naglic. (Dalje.)
V večer se nijsem šel sprehajat z Alber toni, ker mi je pri mesečini neprenehoma de-klamoval pesen „Abeudlandscbaft" od Miithis soua, katerej je včasih dodal- še »elegijo na ruševinah starega gruda". Nazaduje zukopal se je tudi v Leuaua. Iz "NVertherja postal je na jedenkrat Faust — — — da, iz Alberta je skoro postal Lenau, ne oni divni Lemu poln peaniške moči, nego nesrečni Lenau v Dobhugu, kojega fantazijo je pokrival črni mrak norosti. Albert ne piše več pesuij, čeravno je imel jako živo in žarno fantazijo. Mislim, da bi bil lehko postal pesnik. Njegov Tegaz vprežen je zdaj k prozajičueniu vozu. Ali potem Lenau. Začel mi je čisto resno pri-
povedovati o nekej neizvestnej tesnobi o gla vobolji, kako se v njtgovej fantaziji slike iz minole dobe mešajo z zdanjimi, pripovedoval mi je tudi o tem, kako iu pod katerimi po goji nastane norost, a jaz mu smeje kratko odgovornu: „Anr.ee, ne govoriva o postanku norosti, ti si uže tuko či^to ponorel." Razžali) sem ga, ali pomirila sva se zopet. Sreča božja! Moj Albert se zaljubi, moj Albert ozdravi nekoliko. Ideal njegov — brhka mo stna gopodičiua — vračala mu je sicer ljubezen, ako se sploh uiladcuiška igrarija sme imenovati ljubezen, ali vse njegove pesniške hiperbole odbijala je z roškimi Salami, ter onim naravskim humorom, ki je našim žen skaiu prirojen. L. početka je to sanjana Alberta so ve da bolelo, ali pozneje je bil pre-brečen radi teh reskih šal, m sleč, da se v njih 0pasU>6 Ileinejov sarkastični duh, kar jt pa v o.-taleui bila čisto kriva prispodoba. Zdaj je Albert Udaril v Iltinejeve strune, ter začel kopirati »knjigo pesrnj". Napisal je celo
stalno ukrenilo o upravi Bolgarske. Da gre pri tem za zjedinjenje vseh delov bolgarske dežele, k nesreči ločenih po kongresovih določilih, to, gospoda moja, vam je tako znano, kakor meni. S tem vam pa smem tudi zagotoviti, da je to tudi končni cilj in najtoplejša želja našega predobrega carja Aleksandra iu njegove modre vlade, ter bode tudi ostala Ae naprej. Srce tega premilostnega vladarja ogrelo se jeza bolgarski narod in zA lepo deželo bolgarsko, in zmirom se bode tega veselil, ako bode ta narod srečen. Žilibog pa teh dobrohi t'čih namer carja Aleksandra, katere združuje z zjedi-ti i e u o Bolgarijo, ne podpirajo nekatere vlasti, ipak je u; ati, da se bode posrečilo njegovej umnosti in trdnosti odstraniti postojeće ovire, idite z Bogom, gospoda in zaupajte bodočnosti. Rusija je močna, kar je hotela resno, tudi je zmirom dosegla, in to se bode i zdaj obistinilo. Razdeljena Bolgarija je neumnost, Bolgarija se mora zjediniti. Nadejam se, da vam bodem vračajoč se mogel o tej stvari gotovost poročati." Jednako odgovarjal je knez Do/idukov K orjakov deputa-cijam Bolgarov na kolodvoru v Plovdivu in pozneje v Adrijanoplju. Pri obedu, h kateremu so bdi povabljeni tudi višji bolgarski duhovniki, napil je knez prvo zdravico „zjedi-nienej močnej Bolgarskej", in dejal: „Rusija i.i Bolgarija imati močnih sovražnikov, naša sreča je vzbu lila njih nevo^čljivost, a najtr lovratnijo ovira nas Angleška; zmagali bodemo pa koncem kjubu vsem. Ker se Angleži boje veiike in sjedinjene Bolgarske, to nas mora vspodbujati, da svoj Cilj popolnem dosežemo". Vsi ti nagovori kne^a Dondukova Korzakova vzbudili so v bogar«
kuj go pesnic, a to je bil dober odušek njego, ej „svetskej tesnobi". No, ako vam povem, da je n egov ideal - ime mu je bilo Zoiica — bil dvajset let star, a Albert osemnajst, bil jc celo še dijak, priznali bodete, da je situacija bila nenaravna, in da zdravilo ni j moglo biti trajno. Albertovega ideala menda ni j ogrevala posebno gorka ljubezen, kajti neke predpUBtne nedelje sedel je ovenčan v kočijo, ter se popeljal v cerkev sv. Marka, da postane nerazdruživa družca drugega moža.
Albert se ve da nij mogel razumeti te »isto zdrave logike, ter je kakor Otelo p tragičnim patosom v/kliknil: „Isdajstvolf Se jedenkrat gre v veter pod okna uezveste, da vs;>) za belimi zustori vidi zadnjikrat črno silboueto ne vernice, ali ideal se nij pr kazal, a drugega dne dobi moj Albert po poŠti vse svoje Ileinejeve imitaci e nazaj s spoštljivo opazko, „da bode njegov um (ta beseda je bila pogrešna) u\idel, da on.ož ena gospa nikakor ne more Čuvati rokopisa drugega moža.
skem narodu najvekšo radost i n knez je dao-
denes najbolj čislani in popularni mož t ce-lej Bolgariji.
Politični razgled.
Notri«nje doielc.
V Ljubljani 30 novembra Torej, kakor amo  uže včeraj poročali, Amtt'tts*»i je v delegaciji umaknil se pred ustavoverno opozicijo en korak, potegoivši svojo predlogo o dovoljenji kredita za uže porab ljene stroške okupacije, kar je bilo od GO lani dovoljenih milijonov premalo. Herbstova opozicija tu iriutrifira začasno. Ali kdor bi sodil, da ker so Ilerbstovci rekli A, morajo tudi reči B, motil bi se. Najnovejše poročilo iz Teste nam poroča, da je budgetui o isek držav-nozborske delegacije po želji And rass v e ve j spre jel nasvet, začeti generalno debato o kreditu za okupacijo za leto 1879 v zvezi z budge tom vnanjega ministerstva. Denes se je začela generalna debata. Tedaj za nnazaju avstrijska delegacija nij hotela dovoliti kredita, a pač za naprej. — Sicer pa „N. Fr. Pr." sama pravi o vzmaku Audrassvjevem: „Vzmi kanje ministerstva je le priprava na drugi zalet." Torej krize še nij konec.
Ztigrehiko mestno zastopstvo je v seji 28. novembra imenovalo bosenskega vojnega povelj ni ka barona Josi pa Filipovima in brata mu Franca Fdipoviča, deželnega ko maudauta hrvatskega enoglasno za častna meščana mesta Zagreba . . .
V ogerskem zboru je general Maywald v imenu vlade odgovoril na interpelacijo, da imajo naši vojaki v Kl»s>ti zadosti živeža nakopičenega v Brodu, Sarajevom in Metković i od koder se lebko in dobro obskrbujejo.
V li ti i ij o itržuv^.
Angleži imajo tudi na Kapu v Afriki malo vojsko z zamurci v Transvalu, ki jih mnogo denarja in krvi stane, a je ne morejo dokončati.
Povabilu, katero so udje parlamenta do bili, da naj 5. dec. v parlament pridejo, pri dejana je opomba, da se bode 12 dec. o jako važnei stvari glasovalo.
V pruskem deželnem zboru je Schor lemer interpeliral, ali hoče nemška vladu /opet upeljati postavo zoper oderuhe. Potem se se je vnela dolga debata o tem. Našel se je tudi poslanec, Schroder-Lippstadt, kateri je resnično besedo o judih govoril, da so namreč nesreča za vsak narod, v katerega se ugnje zdijo, ker ga odero do kosti.
Na IVemikem je slavna nemška svoboda vrhunec dosegla. Iz Berlina se denes poroča telegrafično: Prusko državno ministerstvo je izdalo 28. novembra ukaz, ki veleva, da se smejo vsi taki ljudje, od katerih se je bati, da bodo javno varnost motili, iz Berlina, iz
Cbtrlottenbarga in Potsdaraa izpoditi. Ne sme se nositi orožje ni take za bosti, niti za uda riti niti za strel i a t i. — Torej skoro popolno izjemno stanje. Živelo svobodno Nemštvo.
Dopisi.
Iz Tratftt 28. nov. flzv. dop ] Povelje, da se razpusti tržaško lahonsko in Avstriji sovražno mestno starešinstvo, prišlo je direktno od cesarja. Kaj zdaj storiti, o tem še do denes nijso došle z Dunaja instrukcije. Mnenja so različna. Eni celo menijo, da nam bode žnpanil c. kr. vladni komisar nekoliko časa.
Skoro gotovo bode razpuščeno tu H lahon sko društvo „Gimnastica", morda tudi „Societa operaja" (delavsko društvo). Sliši se tudi, da dobimo druzega namestnika in da baron P ino pride na Dunaj. Potreboveli bi tukaj kacega Rodiča, ta bi kmalu dokazal lahonom, da tukaj nij rešenja za „irredente", kakor je to italijančičem dokazal v Dalmaciji. Na Dunaj sta bila brzojavno poklicana dva državna svetovalca, ki tukajšnje razmere poznata.
Ljudstvo je večinom zadovoljno z razpustom; marsikak dovtip se sliši po ulicah in po kavarnah, posebno pa se ljudje norca delajo iz župana.
Da je ljudstvo veselo tega, kar se je zgodilo, to bode dokazalo sijajno tist dan, ko dojde domač bataljon polka Weber v Trst. — Delajo bo velikanske priprave za sprejem vojakov; okolica pošlje svoje ljudi praznično oblečene z zastavami, društvo težakov pride z zastavo in godbo, druge korporacije in društva razen lahonskib, se bodo udeležila „in corpore* sprejema.
Poseben komite je dozdaj  nabral 'črez 300 gld. samo za pogostenje vojakov. — Da monstracija bo velikanska, in lahoni se bodo tisti dan gotovo vsi poskrili.
Rozpuščeni mestni zbor si je posebno s tem mnogo sovražnikov na vrat nakopal, ker je sklenil novi davek, katerega bi morali plačevati najemniki stanovanj, večinom ubogi ljudje, in ker je denar trosil za večne študije menda — pojedine.
Iz ccljake okolice 27. novem. [Izv. dop.] Uže dolgo so Savinjčanje reguliranja Savinje želeli, ter so koncem vendar bili uslišani. Žalibog samo, da se je v to svrho premala svota dovolila, kajti kdor vodo pozna ino ve, da ob času povodnji dva do tri metre
visoko nad svojo navadno vifiavo naraste, bode
pritrdil, da se sto in petdeset tisuč se ne bode dala na črez dve milji daljave povodnji samovolja popolno za prečiti. Ko se je lani delo pričelo, radovedno sem očevidce povpraševal, kako močen nas;p da delajo, ali poročati se v vaS list nijsem drznil, predno se vgpehi sa-movidno ne kažejo Ker Savinja vsako leto navadno po kake šestkrat, ob povodnji namreg, iz svoje strupe izstopi, ter se prebivalci ob niej zarad tega zelo plašijo, moral bi na le-vej strani njeneza teka, (ker desni ima naravno nabrežje do deset metrov visoko) is težkega apnenca močan nasip biti; na primer enak, kakor je nad savinjskim mostom en kilometer dolg, oni je spodaj črez štiri in na vrha dva metro širok, ter iz dna do tri metre visok, ter popolno avojej svrhi zadostuje, in bode gotovo v sto letih v tej podobi kot je pred petnajst leti narejen bil.
Ali za reguliranje 'se^j^ osobito do Pe-trovft legek lapor iemal, ter nasip kak obili meter širok ino visok napravil. Kakor sem pe pa denes sam na mestu meril, zmeni se Savinja za ta nasip vrlo malo. Po nekih črtah po celi kilometer daljave nij sluha ne duha več od nasipa. Samovoljno se Savinja razliva koder hoče. Kakor sem uže rekel — popolno povedati koliko nasipa se še na mestu maide - me je strah. Zidni a povoden j je, kar se redko pripeti, tudi tri črezsavinjske mostove podrla, namreč: levškega štiri boke, kase-škega ie teško pokvarila, ter Savskega štiri boke. Ti vsi trije se od mite vzdržujejo, iu dežela nič ne priloži, ter bode prvega ino zadnjega težko popraviti, kajti se ne rentirata.
Domače stvari.
— (Epidemičen tifus v Ljubljani) V tukajšnjih vojaških bolnicah in kasarnah je bolezen tifus epidemična postala. Pripovedujejo nam, da nad 50 vojakov bolnih leži in več jih je uže umrlo. Pongračeva cukrarnica ima prenizke sobe, nij tedaj v sanitarnem oziru nič posebno zdrava za kasarno. Menda je pa sicer mestna sanitarna oblast uže vse preskrbela, da se razširjenje te kužne bolezni po mestu zabrani.
— (Dr. B1 e i w e i s u) je včeraj poslala tudi črnomaljska narodna čitalnica diplomo častnega članstva.
— (Izpred porotnega sodišča.) V petek zvečer se razglasila sodba proti trem
V ostalem da naj bo prepričan o iskreni prijateljstvu itd."
To je bilo početkom počitnic.
— „Prijateljstvo!" nasmeje se Albert gorko, stisnivši pisemce, „ta beseda je lep, ajajen cvet, v katerem bo skriva strup nezvestobe. Kolika ironija! Prijatelj," reče mi Albert resno, Jaz ne morem dihati tega zraka, kjer diše izdaja. Jaz grem v čisto de-vičansko naravo, v divne kranjske gore, da si tam srce vpokojim. Pojdi še ti! Jeli hočeš?"
— BHočem," odgovorim, in tukaj se začne pripovedka o „izgubljenej ovci".
Prej, nego vam hočem pripovedovati o našej mladeniškej Odiseji, dovolite mi, da vam predstavim tudi drugega junaka te pripovedke, to je — Bebe. Naj vam ne bode žal zato. Vem, da je to malo nepristojno, čeravno je pri mnogih pisateljih in učenjakih v navadi No, moj greh nij tolik. Ne sili me k temu slavohlepnost, ampak to je iskrena izpoved mojega srca, a kje je moje srce, tam moram
biti tuđi jaz. Ne bodem trosil mnogo besedi j Definicija moje osobe je: Zagrebški sin. Mi slini, da razumete to besedo, ako veste, kaj je Zagreb. Ako vam rečem zagrebški sin, mo rate si nehote predstavljati nekaj bledega ali nekaj pisanega,  ali, kakor Francozi pravijo, „sujet indecis". Zagrebška deca bila je tedaj tudi doma v tujem duhu odgojevana, mali Zvonimirčiči in Dusančiči, male Zorice in Zlatice nemškutarile so strahovito, — a k temu še nemške Šole, kjer smo morali svojo slav-jansko  kožo čisto s kozmopolitičnim frakom zameniti.   Tudi jaz sem bil tak zagrebški Švabčič.  Uže zarana poznaval sem Schillerja, Zschokkeja, Eurgerja, vkradel sem včasih kot deček svojej materi Bulvera, Dickensa, Vi htorja Huga; „Rienci",  „Pikvikeri", „Notre dame de Pariš" bili so mi uže v desetem letu dobri znanci, čeravno jih nijsem prav razumel, a ko sem v 14. letu prvikrat čul ime »Gun dulič", mislil sem, da je to morebiti kak haj duški haram baŠ a. Razljutil, sramoval sem se,
da o tem ničesar ne zuam. Hrvatski Bera sicer znal, ali kakor kaka branjevka. Na srečo dobili smo profesorja, primorskega Hrvata. Ta nam je vlival kapljo za kapljo  čisto hrvaščino v naše duše, čeravno se je krivonoBi ravnate^ vstavljal, kolikor je mogel. Bil sem rešen — na pol rešen, kajti pri nas mislili so uže vsi, da smo definitivno propali. Taka mlada trska o vetru bil sem tedaj,  ko Bva se z mojim prijateljem Albertom podala na pot v kranjske gore. No, da postane romantika popolna, nabavila sva si tudi romantično obleko. Oblačilo iz ruskega platna, okolo pasa širok remen, visoke škornje,  čutaro, širok valenštajnsld klobuk, plašč, drenovačo in črn telečjak. V ta telečjak dejal sem nekoliko perila, krtačo in Schillerjeve pesni.   Polna nestalnih nade j in željna pustolovin odišla sva b poBebnim ponosom nekega večera mimo črno-rumene mitnice pri Črnomercih iz belega Zagreba v beli Bvet,
(Dalje prih.)
laškim natakarjem iz Trsta, kateri bo razm-fiali in cepili na „Aquadotto" veleizdajske italijanske plakate. Porotnikom so se stavili dve vprašanji. Eao glavno: na hudodelstvo veleizdaje, drugo eventualno: na hudodelstvo kaljenja javnega miru i reda. Kakor je naznanil načelnik porotaikov g. II iman iz lt i dovljice so porotniki prvo glavno vprašanje z 10 proti 2 glasoma zani k a l i ali odbili; drugo eventualno vprašanje pa z 9 proti 3 glasom potrdili. Vsled tega bo bili zatočeni krivi iz-poznani hudodelstva kaljenja javnega miru in reda, in je bil obsojen Meneghiui na 18, Rezini i Binder pa vsak na 14 mesecev teške ječe, poostrene pri vseh z enim postom vsak mesec. Rizan tega se bodo po pristanej kazni iz avstrijske države i/podili.
— (Iz Celja) se v „T." poroča, dasta onadva avskultanta, ki Rta bila ob svojem času zarad nespodobnega obnašanja v cerkvi sv. Jožefa iz službe odpuščena, potem rekuri-rala. Vsled tega je najvišje sodišče na Dunaji prvo sodbo ovrglo, in obema mladima uradnikoma le pokaranje prisodilo.
— (V Mariboru)  je bila 37. novem bra volitev druzega volilnega reda za mestni občinski zbor. Izmej 223 volivcev jih je pri šlo le sedem volit in so volili tri odbornike. — Tako politično apatijo je vzgojilo nernSko ustavoverstvo mej svojimi lastnimi privrženci.
— (Češki ilustrirani list „Sveto-zoru) tudi prinaša na prvej strani dr. B!oi vveisovo sliko z životopisom.
— (Odlikovanje.) Dr. Julij pl. Vest, deželni zdravniški svetnik v pokoju, dobil je red železne krone tretje vrste.
— (Imenovanje.) Jožef Artico, kaplan pri sv. Justu v Trstu, postal je katehet na C. kr. gimnaziji v Kopru.
— (O soda divjega petelin n.) I< Polhovega gradca se nam piše 28. novem: Pretečenih dnij smo imeli tu znamenito tožbo. Slučajno se je moral divji petelin v hišo tukajšnjega posestnika zateči, kjer ga je nje gov okolo 3 leta stari sinek prvi zapazil. Ker dotične živali nij poznal, prinese j > posestnik V tukajšnjo krčmo, kjer živali tudi nijso na tančno poznali in jo proda. Tukajšnji župan, to čuvši, hoče kot sonajemnik lova, — tako on trdi, ptiča za bo imeti, in ker ga nij takoj dobil, napravi tožbo pri c. kr. sodu na Vrhniki. Na to pa da kupec petelina prodajalcu nazaj z opombo, da naj se on s tožnikom pobota kakor hoče. Bila sta oba tožena. Konec pravde je bil, da je moral dotični prodajalec, v čegar hišo se je bila žival zatekla 5 gld. kami plačati, petelina pa najemniku lova oddati, zadnji pagga mora izpustiti, ker je prepovedano o tem času take živali stresati ali loviti. Toda po tej pravdi je peteliu pri lovcu poginil in zdaj po nekej tukajšnjej osobi v Ljubljano poslan, čaka druge osode, ker bode z arovco ali s čim natlačen.
Izpred porotnega sodišča.
V Ljubljani 25. novembra.
(Svetovno znani tatovi.J (Konoc.)
Imena zatožencev so, kakor Be sliši v zapisnikih, katere priobčujejo razni policiiski listi, jako glasovita, kajti nikjer ne manjka trditve, da bo to jako nevarni ogerski sleparji. Zatoženci vprašajo, zakaj nij tudi Vaclavek v teh listinah, a predsednik jim odgovori, da bo navedeni le ogerski tatovi, Vaclavek pa da je „pemaki" jednacega rokodelstva.   Tudi je
priSlo pismo, seveda brez podpisa, katero pod-vzetnika dunajskih zabavnih vlakov Scbrbkela dolži, da ve za to, da se z 'njegovimi zabavnimi vlaki vozijo tatovi, da pa ničesa ne stori zoper to. Krali so zatoženci ali sami, ali v zvezi 7. ušlimi tovariši v Pešti, na Dunaji, v Monnkovem, Berlinu, S tu t ga rtu, Briidu, Genfu, Parizu, Švici. Rimu (kjer so okrali na železnici poslanca C^mendatore Colestin Bianchija za niegovo listnico), nadalje tudi v Avstriji na živinskih trgih, v Solnogradu, Lincu, Gradcu, pa tudi v C*lii, v bližnjih toplicah, in na Češkem. Zagovornik dr. Moše predloži pismo policijskega komisarja Friedmana, kateri trdi, da je jako pošten človek zatoženec Markus, in da nij bil še nikdar kaznovan.
Zicovnrnik dr. Zarnik pa nasvetuje, da sa obravnava odloži, in da po pozove pričo Lihvi iz Pešte, kateri je binkoštno nedeljo z njegovim klijfntom Litulleriem pri jednej mizi apdel. in kateri ve, da je Lmrtler spremljal dve gospe z otrokom iz vagona v restavracijo, in njima iz uljudnosti nosil njihove potne torbe, in ostal tudi v njih družbi. A sodnija tega predloga ne odobri. Porotnikom Rtavi scdriiia tri vprašanja, in s'cer za vsacega zateženca glavno vprašanje, glaseče na hudodelstvo tatvine, in eventualno glaseče na udeleženje tatvine Državni pravdnik g. Grdešič v jako obzirnem govoru dokazuje krivdo zatožencev, in izreka upnnje, da jih bodo porotniki v interesu javne varnosti krive izpoznali, kajti oni delajo po svojem nevarnem rokodelstvu mnogo več nesreče, nego navadni tatovi, ker oni popotne ljudi spravljajo v nesrečo.
Zagovornik Glanzev, advokat Brolich trdi, da je Glanz nekriv. kar najbolj dokazuje to, da je bil skoraj celi čas na peronu, in le malo v družbi sozatožencev. Da bi bil on deli 1, kakor trdi zatožba. ukradeni denar, ne bi ni bil obdržal najmanjši znesek, kolikor se je našlo pri zatožencih denarja, namreč samo 40 gold.
Dr. Zarnik, zagovornik LaruUerjcv, graja kazenski postopnik, ki dovoljuje, da se razkriva prejšnje življenje zatoženčevo, kajti po tem načinu je vsak, kateri je bil le kdaj prej kaznovan, uže gotovo obsojen. Na verjame se mu nič, če se pa to hoče, je vsa kazenska procedura nepotrebna, ampak vsak, kateri je kedaj kaj proti postavi zgrešil, naj Be uniči prvikrat za vselej. Na Angleškem je to vBe drugače. Tam sodijo porotniki le o jed-nem predleZečem faktumu Bamem, in ostro je prepovedano govoriti kaj o prejšnjem življenji zatoženčevem, ali sklepati kaj iz prej od njega izvršenih zločinov. Dr. Zarnik pravi končno, da imajo g. porotniki le soditi o tatvini stor-jenej binkoštno nedeljo, ne pa o tem, ali so zatoženci sicer kaj prida ljudje ali ne. Dokazov pa, da so res ta dan ti storilci tatvine, nij gotovih. Priča, okradeni Biicbler, nij od kraja vedel nobenega sumiti, kdo bi ga bil okral; ko pa so zatožence prijeli in je videl pri njih denar, kar hitro je odločno trdil, da bo oni njega okrali, da bi le on dobil svoj denar nazaj. V obče pa misli zagovornik, da je bila ljubljanska policija po anonimnih pismih dupirana, kajti obračala je vso pozornost na denašnje zatožence, drugi pa so imeli prosto roko, da so kradli, kar dokazuje najbolj to, da akoravno so bili zatoženci zaprti, se je tist dan v Postonjskej jami mnogo žepnih tatvin izvršilo. On tedaj nasvetuje, da se njegov klijent za nekrivega izpozna.
Jako izvrstno zagovarja tudi dr. M o š e
svojega klijenta Mirkuaa. O a pravi, da nemafo soditi porotniki tu tatove, nego ljuli, kajti ako so grešili zatoženci prej, bili ho ute kaznovani zato. Državni pravdnik je jako čudovito trditev postavil, da so porotniki dolžai obsoditi v interesu človeške družbe zatožence. Rivno narobe je njih dolžnost, kajti bres temeljitih zadostnih dokazov se ne sme nobeden obsoditi. Dr. Moše potem natanko razmotrava in ometuje zatožbo, ter nasvetu'e, da se Markus nekrivega spozna.
Porotniki pa so, kakor smo uže povedali, izpoznali pod prvomestniStvom dr. Mencingerja z 11 proti 1 glasu vse zatožence kri vt in zato je bil obsojen Landler na osem, Markus na sedem in Glanz, kot najmlajši, na šest let teSke ječe, poostrene pri vseh zatožencih z pnim poetom v meneči.
Razne vesti.
* (Velikanska tatvina.) V noči od 27. na 2fl dan t. m. ro tatovie ulomili v pro-dajalmcn Emila Lovvđnthala v Mariahi'f na Dunaji. Tatovje, ali tat, poskrili so se zvečer v kleti iste hiše, in so potem skozi strop kleti prodrli v prodajalnico, kjer ho dragocenosti za 8000 gld. pokrali in odnesli. Onemu, ki bode tatu priiel, plačalo se hode 500 gld.
* (Požar.) Dne 25. t. m. nastal je v vasi Pinka Mindszent na Ogerskem požar Ker so bili Rkoraj vsi vaščani na somenjii v Ktir-mendu, uničil je ngenj razen malo hiš, celo vas.
* (Neurnem ne.nšk kmet) na zgo« renjem nemškem Štajerskem je — kakor nemška graška „Tagespost" sama poroča — letošnjo jesen svojega vola živega sežgal, ker je v svojej nem&kej omiki mislil, da je vol „zarpran", in da bodu tudi vraga ali co-pernico v volu upalil. — To se je godilo mej „kulturnimi" Nemci. Slovenski kmet uže nij nobeden tako neumen.
* (Zopet d v o b o j.) I l Pariza Be poroča, da sta sa republikanski novinar B or d e u x in bonapartovski poslanec Dreolle v dvoboji streljala na pištole ; nobeden nij druzega zadel.
BergwjtH kaj^Iji od smole (čisla medicinična smola, ovita v ^••l.itmuin - koristili so izvrstno pri vseh hroničnih boleznih na pljučah, in v občo na Organih sa soponje. Polili so nego vsi drugi kapslji od smole v trnovi ni, boljSi tudi in cenejši nego francoski, .leden Hakon z navodom kako s*i r iBl stan« 1 gld. Zahtevajo naj so i'ročno lienjevjeri kapslji od šfttole, in naj so pasi na znainonja, dajo blago pravo. (.1 avna zaloga r Ljubljani pri gosp. «#. Stvoi»t>ttat lekarnarju. ('Ml—1)
Ut;aaj aii;*   vjrza 80 novembra Enotni dri. dolg v bankovcih F.notni dri. dolg v srebru .
Akcijo narodne banke Kreditne akcije .   . .
Napol......
C. kr. cokini .   ,   . .
Za si Miklavža in za ložič
priporoča (404—1)
itiMitiir Bih his« h.
konditor na kongresnem trgu v Ljubljani, svojo -velilc© salogfo bonbona, lionboiiier, naj-liiicisih sladek^ krliljnka (Kletzeiilu-ml), mamlolalov, sinlja v lepili koških, in sto družili Btvarij.
Vanjska naročila so točno izvrsujo.
.  BI gld.	—
.   62 ,	
.   71 „	fio
. 112 „	75
■ 7S7 ■	_
. 227 „	50
•      9 n	89
.      * n	67
. 100 „	—
.   57 „	80
kr.
i W" Mlin
4
4 4
i
oddaljen dvo uri od Ljubljane fn jedno uro od Kamnika na. Kranjskem, polog reke Bistrico, se stalno znatno vodno raocjo, so proda, v štant da, ali zamonja. Mlin jo na s kolesih, ima mehanične stopo za pšono in socivje, žago, da se rožojo desko, in arondi-ranega sveta okolo 50 oralov. To posestvo zamenja so tudi za obrestno hišo v Ljubljani, Gradcu, Mariboru, ali pa za kako arondiranu posestvo na Štajerskem.
Ponudbe prevzema F. Mttllerjev Annoncen-Bureau v LJubljani. (402—1)
1
S c. kr. av. privilegijem in kr. pruskim miuister-skim potrdilom.
BOrcharđt-OVO aromatično
i,/.aji.i z zdisc, za oiopšanje iu popravo kuže in Bkuseno zoper vsakako nesnago na koži; v zapečatenih izvirnih zavitkiti po 42 kr.
Dr. Suin de Bontemard-ovo dišeča pasta za
zonu, najsplošnejši 111 najzanesljivejši pripomoček za ohranjenje in čistenje zob in zobnega mesa; v celih in pol zavitkih po 7u a.i 35 kr.
Dr. Hartung-ovo olje s kitajske skorje za valovanju in oiepsanje las; v zapečatenih in v steklu Štempljauiti steklenicah po 8.> kr.
Dr. Beriliguier-jcv dišeči krouini dali, krasna vt»ua za duliauje in umivanje, ki krepča in budi živelj; v izvirnih ste Menicah po 1 gld. 'j.> kr. in 75 kr.
Prof, dr. Liude-va rastlinska pomada v stanj-scah, poviša svit in voljnost las inje pripravna posebno za to, da obdrži proge las na glavi; v izvirnih kosovih po f>U kr.
Balzamičuo milo iz oljke Bo oulikuje po oživ-
jjcviijoci m ohraiuijoci muci za voljnost in meh-kost kožo; v zavitkih po 35 kr.
Dr. Beriiigilier-jev rastlinski pripomoček za barvanje las, barva prav Črno, rujavo in ru-uienkaeto; s krtačami iu lončki vred po 5 gld.
Dr. Martinig-ova zeljiščna pomada za oživljenje m -zbii|eiijti rasti las; v zapečatenih in v steklu steinpljauih posodicah po 8;j kr.
Dr. Beringiiier-jevo oljo iz zeinljiščuik korenin za okiepuuuju IS ohranjenje las in brado; steklenica 1 gld.
Dr. Koch-ovi bonboni iz zeljišč, znan in sku-len Uuui.iC pripomoček za prehlad, hripavost, zahasanost, Lripavo grlo itd.; v izvirnih škat-ljicah po 70 in 35 kr.
Bratov Ledarjevo balsaniično milo iz olja ze-
uieljakib orehov, prijeten pripomoček pri umivanji nežue in občutljive kožo, posobuo damam in otrokom; po 2a kr., paket (4 kosovi) 8j kr. I*ravl ti po pripoznani soliduosti in priprav-
nosti tudi v naših krajih uže priljubljeni pripomočki se dobivajo i v Ljubljani pri Iranr Tcrčcku   in lekarju Ilirci* u iu bratih Kiis|Mi ; v Zagrebu pri
lekaijih: J. J. Cojbek in 2g. Mittlbach m F.or. Ki-raiovicu; v Ccljl pri Kr. Kiisperjti; v Iteki pri droglijem Kikoiu Favačiču; v Ciiorivi pri lekarju A. Fran/.o n j u; v Celovcu pri Ickarjih: Aut. Beini.SU, Kiainerju iu Kohcrju; v l&rauji pri Kajmuud Kiisperju i v Trstu pri ickarjih: J, Strava lo, K. Zanettiju, F. Frendini, Fr. Ve-dovattu; v llcljnku pri Alat vžu Fli.stti; v > ura/.riiuu pri lekarjih: A. llochsingcrju in A. llalleijii; v Zudru pri parliuu. K. Andiuvieu.
Svarilo.
Svarimo prod j>oii;i-rejajajlf osobito pred dr. s i: M,,i de ltoutoiiiurduvo dišečo zubno  paslo in pred dr. Itorckardtoviiii tičuiMi   zeliščnim   milom z,   imenom dr cliardta „aiu'*.
Mnoge ponurcjalce in prodajal je Boditija uže obsodila, da so morali plačali precejšnjo globe v denarji.
Raymond & Co.,
c. h.priv. last. tovarn hi/gealietidnih coant. stntrij v Berlinu.        (H8—8)
- - i 1
B 96 g
1-- 85 m 1
■ tv-
bd
2. I     Si T* i ^ o 3"'"" o- o **
i bt
I g a * * 1 1 S x
e<° 7 I irl.fr ' i«
gnV? i hm s r
** ■*• tp tO p."« W I   ,   5-. to cn C
CT1
s b * w ,«« -2. S* i        H n P" § Sr i I       i? Z
■ BB 5 D Sf O   I C
»-j* ooS-3 <=>
mm — W « ^. -
w| 2.
O". O
14
za neslišano malo o*l<l     JL l^^a   n     V    7a  katero svoto
ceno lc * w   11 •    v#   so dobijo sledeči
f^T komadi najnovejših francoskih igrač, primernih za dečke in deklice vsako starosti, in Bieer: pariško varićle-Klc«liK«;c, jako zabavno in lopo ozališano. očarani Eithojeek, v katerem jo ujet jeden paša, ki hočo uiti. iVIiklava, pripravno posebno za dan sv. Miklavža, ob jednem je tudi honbomčra.
briljttiitii h olepšav za božično drevo, prav nove. piano, eleganten in lep, ali pa  1  novoizuajdeni   metallopliou,
na katerem lahko igmjo tudi prav mali otroci najlepše komade. 1 Kitajec, mehanično, se zmirom smeji in vzbuja veselost. 23 briljaniiiili avecnikov za božično drevo. 1 Jap. kiosk, umotuiško dolo,  v katerem je premakljivi ko'il»ri,
ki po e.
bajazzo, umeteljno, izvršuje najlepšo reči. n«i/.<l i butlič, ki pokaž) jezik na ukaz. plaanib sveo k za rucavitljavo.
puučika v vozu, elegantno oblečena, ki se pri peljanju premika, brca in kriči.
ataroriiu»ka koeija z vprego.
kartona, v katerih so izvrstne reči za dečko in deklico.
teli naštetih 87 komadov originalno fran-
1
1 1
25 1
1 1
'25 1
1
2
J**'*' komadov. Vseh
coskih igrač stane lo iflcl.
IVa^lnv      Premier Depot de Vienne,
liaf31UV •    Wlen, HeiuricIiBbof, Magasinc »-».
Naročila iz dežele so s povzetjem promptno izvršujo.
Mi darujemo vsakemu
najpotrebnejše domače orodje, kakor: žlice za kavo In Jedi, nože in vilice itd. itd.
Od konkiir/nega upraviteljstva pred kratkim na nič prišlo velike angleško tovarno za britanlja-srebro smo dobili poziv, naj vse izdelke od britanija-srebra, ki jih pri nas v zalogi imamo, za majheno odškodnino prevoza in '/« delavske plačo darujemo.
Ako se vpošlje > nosek ali tudi proti povzetju cene, ki jo pri vsacem izdelku označena, samo za po\rnitcv troškov prevoza iz Angleškega na Dunaj in majhen dol delavske plače, dobode vsakdo sledeče
zastonj.
gld. 1.05
».25 ■•- .h.>
1.25
6 kom. britanija-srebrnih žlic za Jedi, ti koui. baš takovih /lic za kavo, vkupo  iu  komadov,  stalo je prej gld. ti,  a  sedaj  stane  vseh  Iti komadov %kupe .........
6    „     britantfS-Srebrnih namiznilt nožev z angleškimi ostrinami, *> kom baš takovih vilic, vkupo 12 kom., kateri so prej »tali gid. 9, stoji zdaj viteli Ivi vkupo 1 zajemalka zt« mleko, težko vrste, prej gld. 3, zda| 1 „ „   juho,   najtežjo  vrste,  od najboljšega
britanija-srebra, prej gld. 4, zdaj .....
Poleg tega elegantni svečniki, par po gld. 1.—, 2.—, 2.50, 3.—; zdo-lice po kr. bo, 75, »b, glii. 1.—, 1.4U; majolko za kavo ali čaj po gld. i.—, ž.5<', 3.—, 4.— ; sladkorno klošč > po kr. 35, tO, 80, gld. 1; sladkorne pušice po g.d. 2.—, 2.8u, 4.— , 5.f>0, 7.—; sladkorno sipnioe po kr. 4U, 7l>, UO, g d. 1.—; sk'icnico za kis in olje po gld. 2.f>0, 2.80, 3..r0, 4.r.;.', i'.—; piišu.e za surovo maslo po kr. K, c.) \ gld. 1.70, 2.80, 3. 10, 4.—; ter še mnogobrojni izdelki.
flflF* Osobitega pozora vredno. "•O
6 komadov uamizuib noZev, z najiinejšimi ročaji od britanija-srebra, z angleškimi jeklenimi ostrinami, b komadov bal takovih vilic, 0 komadov težkih izvrstnih žlic za JeUi, b komadov baš takovih Zlic za k..\o, vkupe 21 komadov, ki so prej stali gld. '5, stano zdaj
vsseb        ii<»niii*i«>A- ie ^'i<i- 4.00a
Te Bt\ ari so izdelane od najfinejšega  biitanija-srebra,  tor so
jjU^T" ffurttntiru        t.j lrt.
da ostane nj.b barva vedno bela. (342—7)
Naj so tedaj vsakdo z naročili pobiti, ker so bode radi take cene kinam s se pokupilo. Naslov in jedini kraj, kjer se moro vso to naročiti v c. kr. avsiro-ogeiskih dežel.th jo:
Glavna zaloga izdelkov od britanija-srebra Ifilan *V Itami. Wien, 1., Elisabethstrasse
6.
Izuauij m urednik Josip Jurčič.
LabLuiua in tisk „ M a rodne tiskarne*.