GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE AVTOTEHNA, n. sol. o., LJUBLJANA LETO Vlil Redna izdaja Št. 2, februar 1982 2 AKTUALNA TEMA Opora ne bo le zakon, ampak tudi zavest V OBJEKTIVU MESECA Kup smeti OD VODJE DO VODJE stran 2 \ stran 4 Ž 1XXXXXWXVXXXXXXXXXX\XWXWVXXXXVXXXXXXXXXXXVWXXXXXXXXXXXXXWWXXXXXXXXXXXX\XVVXXXXXXXXXXXXVVVVNXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXX\ ! ^ RAJE 2 NE PREZRITE ’ Disciplina po starem in po novem 2 stran 5 ^CSXWNNVCSX> Cvvsxvxxxxxxxxvxxvsxxvv\n\xvsv\xxxxnxnx^vxxvvxxvxxvxxvvxxxx>^vxxx\^^xvxxxvvxvvcvxvx>xxvx\nv^xvxxvvxx\>xvxx>xxv>xvx\x>>^x>x>xvxnvx\xxxxvvvv> ^ Skupna komisija za reševanje stanovanjskih problemov delavcev AT in delavski svet DO AT OBJAVJATA PRIORITETNO LISTO ZA DODELJEVANJE DOLGOROČNIH NOVANJSKIH POSOJIL f s,ran V OBJEKTIVU MESECA Kup smeti res ni pomembna reč. Vsaj ne toliko, da bi ji bilo treba posvetiti kar objektiv meseca. Ampak pri nas, kot kaže, vlada narobe svet. Pomembne reči skušamo urediti kar za vogalom, kupa smeti pa se lotimo na povsem drug način. Kup smeti Navo- dila za Oziroma se ga najprej sploh ne lotimo. Saj kupa pred obratom družbene prehrane na Celovški 228 sploh ne bi bilo, ko bi snažilke smeti redno odnašale in vsega tega cirkusa tudi ne, če bi ga bile vsaj na koncu voljne odnesti. Ampak kaj takega jim še na misel ni prišlo. Njihov neposredni predpostavljeni bi se lahko mirno postavil na glavo, pa ne bi prav nič pomagalo. Pa se seveda ni postavil na glavo. Ko je vodji Opel servisa končno prekipelo in je zagrozil s sanitarno inšpekcijo, je imel ravno inventuro in ne gre, da bi ob tako pomembnem delu človek izvajal akrobacije, oziroma se sploh pustil kakorkoli motiti. Povsem brezuspešno bi bilo tudi, če bi se na glavo postavil njegov vodja in od te vodja v. d. vodja. Slednji je nekoč že sklical snažilke na resen pogovor, a uspeh je očitno izostal. Preostal je torej le še neposredni vodja v. d. vodje. A tu se hierarhija konča in če bi v obračunu s snažilkami pogorel še ta, bi izpuhtelo v dim poslednje upanje, da bodo sme- OD VODJE DO VODJE ti kdaj izginile iz hodnika Opel servisa. Problem v vsakem pogledu smrdljivega kupa so na kraju rešile kar same servirke, ki so na intervencijo vodje družbenega standarda zalile kup s solzami in ga odnesle na smetišče. Kljub temu, da opis njihovih del in nalog tega opravila ne zajema. Še več, sanitarni predpisi ga izrecno prepovedujejo in samo upati je, da skozi tale objektiv ne bo pokukal kakšen nadležen sanitarni inšpektor. prijavo nesreč pri delu Za nesrečo pri delu se šteje vsaka poškodba zavarovanca, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega, kemičnega, fizikalnega učinka, kot tudi poškodba, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa ali kakšne druge nenadne spremembe fiziološkega stanja organizma, če je takšna poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem del na določenem delovnem mestu. Za nesrečo pri delu se šteje tudi obolenje zavarovanca, ki je neposredna in izključna posledica kakšnega nesrečnega naključja ali višje sile med delom oziroma dejavnostjo, na podlagi katere ima oboleli lastnost zavarovanca. Za nesrečo pri delu se šteje tudi poškodba, ki jo utrpi zavarovanec na redni poti od stanovanja do delovnega kraja ali nazaj, na službenem potovanju ali delu na terenu. Organizacija združenega dela mora takoj obvestiti inšpekcijo dela o vsaki smrtni nesreči, kolektivni nesreči, hujši nesreči pri delu in o vsakem pojavu, ki lahko spravi v nevarnost življenje delavcev pri delu. Organizacija združenega dela mora hkrati obvestiti o vsaki smrtni in hujši nesreči pri delu tudi organe javne varnosti. Za hujšo nesrečo pri delu gre, če se je delavec pri opravljanju svojega dela ali delovne naloge tako hudo poškodoval ali mu je nastala tako huda škoda na zdravju: Kultura dela Majhna pozornost—dobra naložba Ponavljajo se koledarji, ponavljajo se dnevi, naslovi in tudi uvodniki. Naš februarski praznik ni samo trenutek ali priložnost za razmišljanje o lepih in kulturnih besedah, za njihovo bolj ali manj pocukrano izgovarjanje in napihovanje, temveč opomin, da vsaj ob takih dneh pomislimo na kulturo dela, na naše medsebojne človeške odnose. To je tema, ki se ji previdno izogibamo, saj je mnogo laže govoriti o Trubarju, Prešernu, Cankarju. Pri tem pozabljamo, da so ti velmožje dolg slovenskemu narodu že odslužili z delom, duhom in seveda pisano besedo. Kaj bi tisto! Glavno je, da jih lahko slavimo, bleščeče in zveneče, saj se v tem trušču najlepše izgublja naš vsakdan, naša kultura, vse lepe ali malo manj lepe umetnosti, pa tudi skrbi vseh vrst, majhne in velike radosti, trenutki življenja. Morda se ne zavedamo velikih kulturnih dejanj, ki jih pomagamo soustvarjati. To ni samo gradnja Cankarjevega doma. Zmago naše kulturne zavesti v preteklem letu zagotovo najbolje predstavlja uspešno izvedeni referendum za samoprispevek III, ki bo zagotovil boljše pogoje za mnogo naših otrok v šolah, vzgojno varstvenih zavodih, na področju zdravstva in socialne varnosti. Tako se nam mnogokrat zgodi, da ne razmišljamo preveč o teh stvareh in pomirimo svojo vest s svobodno menjavo dela ali bolj enostavno povedano, s prispevki iz osebnega dohodka. Ko bi še ne imeli skrbi z nahodom, smučarskimi rezervacijami in podobnimi tegobami sodobnega življenja, bi bilo vse prav kulturno. Govoriti o tem, kakšni so odnosi med našimi temeljnimi organizacijami in kakšen bo naš jutri, pa tako ali tako ni kultura (ali kulturno, če že hočete). Borut Janovsky O uspešnem in perspektiv-iem sodelovanju med Avtoteh-ninim tozdom Trgovina in Hi-droterminim tozdom Brodome-tal iz Kardeljevega smo se enkrat že razpisali. Obseg skupnih poslov je bil v lanskem letu sicer majhen, komaj 350 starih milijonov, za letošnje leto pa predvidevajo kar za 4 stare milijarde prometa, katerega 9 odstotkov pa predstavlja dohodek Avtotehnine trgovine. jev za izdelavo strojev za obiranje grozdja in zelenorez. Tedaj pa bo tudi prilika za tesnejšo povezavo obeh tozdov, katere temelj bo predvsem skupno vlaganje kapitala v posle, ki bodo prinašali obojestranske koristi. Da gre pri tem sodelovanju zares za obojestranski interes, kaže tudi tale diploma, ki jo je tozdu Trgovina podelil Brodo-metalov delavski svet kot višjo A BOUSR UNiONIIMVEST SARAJEVO OOUfi BRODOMETAL KARDELJEVO radnički savjet dodjeljuje DIPMMU , A vtotehna Ljubljana OOUR Unutarnja trgovina Ljubljana kao viši oblik priznanja za uspješnu saradnju i razvoj socijalističkih samoupravnih odnosa Fredsjcdnik Karde.ysyQfiLU-2.-19St ■■■ radmatog «wicta /'X ^ ^ - • f« \ m ki ..............i Posebej razveseljivo pa je to, da bo v skupno poslovanje posegel tudi naš izvozni oddelek, saj je nova Brodometalova kmetijska tehnologija privlačna tudi za bolj zahtevne odjemalce kmetijsko visoko razvitih držav. Še več. Prav verjetno je, da bo že v tem letu sklenjena kooperacijska pogodba s tujim proizvajalcem kmetijskih stro- obliko priznanja za uspešno sodelovanje in razvoj socialističnih samoupravnih odnosov. Drobna pozornost sicer, ki nima praktične vrednosti, je pa prijetno presenetila ne le delavce Trgovine, ampak vse Avtoteh-ne, saj kaže na dobre odnose med obema tozdoma in na skupno željo, da taki tudi ostanejo. Jurij Černič AKTUALNA TEMA Opora ne bo le zakon, ampak tudi zavest Novice o reorganizaciji in o predvidenih 11 odstotkih so povzročile med delavci Avtotehne zaskrbljenost in napeto ozračje, ki pa izhajata predvsem iz neinformiranosti. Posebno delavci skupnih služb smo odvisni le od govoric, kakšnih otipljivih podatkov pa nam ni mogel ali hotel posredovati niti sekretar 00 zveze komunistov, čeprav smo pričakovali, da je kot vodja službe skupnih opravil prav gotovo eden od načrtovalcev nove organizacije. Nadalje je bil vzrok zaskrbljenosti tudi slabo poznavanje samoupravnih aktov in določil zakona o združenem delu in zakona o delovnih razmerjih ter dejstvo, da ti akti in določila doslej v Avtotehni niso bili vedno zavezujoči. In ker takele nejasnosti vse prej kot dvigujejo delovno moralo, smo za nekaj pojasnil poprosili kar najpristojnejšo osebo — generalnega direktorja. Plani so v javni razpravi. Določena so že konkretna števila zaposlenih po tozdih. Tem številkam je prilagojena tudi masa planiranega denarja za OD. Iz katerega naslova bo prejemal dohodek višek delavcev do takrat, ko bo številčni plan izpolnjen? Iz planirane mase za osebne dohodke. Dobršen del viška delavcev predstavljajo v tozdu Zastopstva delavci predstavništev. Le tem je potrebno zagotoviti nadomestno delo ali pa zagotoviti socialno varnost. Na kak način, oziroma v čigavo breme? Preden odgovorim na postavljena vprašanja, bi rad postavil vsakemu posameznemu delavcu v TOZD in DSSS v osebni premislek naslednje vprašanje: Kakšen je moralni lik delavca, ki leto ali več hodi v službo, prejema plačo in nič ne dela? Prepričan sem, da je takih delavcev pri nas preveč. Kako lahko tak delavec pogleda drugim v oči, ne da bi sam s prstom mignil in si našel delo drugje. Posebno boleče je to pri mladih delavcih, ki sami pri sebi verjetno ne morejo najti izgovora, da je tako nedelo renta za minulo delo in Avtotehna je kolektiv mladih ljudi. Prepričan sem, da je večina naših mladih delavcev toliko poštena do sebe, kolektiva in širše družbe, da razume položaj, v katerem se je znašla Avtotehna in da bodo tudi sami pomagali pri iskanju premestitev v okviru TOZD in DSSS in ustreznih delovnih mest izven DO Avtotehna. S pomočjo skupnosti za zaposlovanje jim bomo skušali najti nadomestne zaposlitve. Do takrat bremenijo našo maso OD. Kako se določi, katero delo ustreza določeni strokovni izobrazbi in z delom pridobljenim izkušnjam? Enako kot danes, dela odbor za medsebojna razmerja tj. po SS o delitvi dohodka. Kaj se zgodi v primeru, če delavec ustrezno delo zavrne? Preneha mu delovno razmerje, če mu je pa novo ustrezno delo ponujeno skupaj s skupnostjo za zaposlovanje, izgubi dodatno še pri njih status nezaposlenega. Zakaj širimo predstavništva in to na ekonomsko nerazvita področja, če že obstoječa nimajo dovolj dela in ga tudi zadovoljivo ne opravljajo? Ker predstavniška mreža ne pokriva celotnega področja. Problem AT ni preveč predstavništev, temveč preveč zaposlenih v posameznih predstavništvih. Zakaj ob planiranem zmanjšanju števila delovnih mest še kar naprej zaposlujemo nove, povsem nepotrebne kadre? (GRS) V GRS lahko pričnemo zamenjavati zaposlene šele v letu 1983. Leta 1982 je leto prenosa na AOP in bo treba zaradi kontrole delati dvotirno. Novi kadri se bodo zaposlovali samo tam, kjer doma ne moremo najti ustreznih delavcev.1 Kdo določa kadrovsko politiko v Avtotehni? Glede na to, da je ta politika očitno za- nič in nekoordinirana in jo je treba zdaj reševati z drastičnimi ukrepi, kdo jo bo določal vnaprej? Kadrovsko politiko lahko na predlog strokovnih služb določajo samo samoupravni organi v okviru širših družbenih dogovorov. Verjetno je tako bilo že dosedaj, v prihodnje pa bo zagotovo tako. S kakšnimi merili bo določeno, kdo bo zasedel delovno mesto v primeru, ko bo za eno mesto več kandidatov? Z enakimi kot odbor za medsebojna razmerja odloča o razpisih. V Avtotehni so po hitrem postopku propadli vsi poizkusi nagrajevanja po delu, posebej za neproizvodne delavce. Ni meril in tudi ne odgovornosti. Kakšna bo nagrajevalna politika v Avtotehni v prihodnje? Nagrajevalna politka je lahko samo nagrajevanje po delu. V TOZD smo za leto 1982 že pripravili spremembe, ki sicer še ne rešujejo vsakega posameznika, vendar vsaj upoštevajo uspeh ožje kot TOZD. V DSSS bo oreh trši, vendar se ga je treba v prihodnjem letu lotiti. Na koncu bi želel povedati še to, da so odgovori na večino vprašanj taki, da bi jih večina morala vedeti, saj so to pravila, ki smo se jih dogovorili v celotni jugoslovanski družbi. Disciplina po starem in po novem Konec leta je tudi čas najrazličnejših inventur in pripravljanja načrtov, zato bo morda zanimivo povedati nekaj besed o delu disciplinske komisije v preteklem letu ter o novostih, s katerimi se bomo srečali v letu 1982. V lanskem letu je disciplinska komisija odločala o 36 primerih kršitev delovnih obveznosti. Najpogosteje je izrekla najblažji ukrep — opomin, precej je bilo javnih opominov, v sedmih primerih pa je bilo izrečeno prenehanje delovnega razmerja. Vendar je delovno razmerje samo v dveh primerih dokončno prenehalo, izvršitev preostalih ukrepov prenehanja pa je bila odložena pogojno za dobo enega leta. Najpogostejši kršitvi delovnih obveznosti sta bili odhod z dela brez dovolilnice in zamujanje na delo. Takšne kršitve seveda niso nobena posebnost Avtotehne, pač pa imajo naši kršitelji vedno pripravljen zelo priročen izgovor: »ta višji naj nam zagotovijo dovolj dela, pa ne bo več zamujanja in neopravičenih izhodov«. Ta izgovor je na prvi pogled kar prepričljiv, žal pa se pogosto izkaže, da so prav tisti delavci, ki imajo največ povedati o tujih grehih v zvezi z izgubljenimi posli, najbolj prizadevni pri dopoldanskih sprehodih od delovnega mesta do bližnjih bifejev ali vsaj trgovin. Po nenavadnem naključju prav isti delavci ob vsaki delovni nalogi, ki jo dobijo, najprej trikrat premislijo, ali je povsem v skladu z njihovim opisom del in nalog ... Mimogrede še ideja, s katero si bom gotovo prislužil kak prizanesljiv nasmeh in trkanje po čelu: ali ne bi bilo mogoče takrat, ko je dela res premalo — ob skrajno slabi kvalifikacijski strukturi v naši delovni organizaciji — kakšno urico delovnega časa posvetiti dodatnemu izobraževanju ali pripravi na izpite na najrazličnejših šolah, na katere so naši delavci vpisani? Poleg preveč demokratičnega pojmovanja delovnega časa imajo kršitelji delovnih obveznosti še druge razvade, ki prav po nepotrebnem povzročajo včasih precejšnje težave: o kakšnem krajšem dopustu se jim ne zdi vredno obvestiti nadrejenih, delovni proces bi najraje organiziral kar vsak zase, ne glede na navodila nadrejenih in podobno. Nekaj pa je bilo tudi kršitev, ki so žal prava kazniva dejanja: po kazenskem zakonu gre za kazniva dejanja neupravičene uporabe denarja ali stvari, ki so delavcu zaupane v zvezi z delom, ali pa za (manjše) tatvine. Delo disciplinske komisije je bilo torej kar pestro, vendar moramo priznati, da je bilo tudi precej kritizirano. Vse kritike so si bile enotne v oceni, da komisija izreka preblage ukrepe. To mnenje je prevladovalo tudi na konferenci sindikata v mesecu oktobru in — ne nazadnje — se je z njim strinjala tudi sama disciplinska komisija. RAJE NE PREZRITE Toda samoupravni sporazum o odgovornosti delavcev je ostrejše kaznovanje onemogočal. Pred štirimi leti, ko je bil sprejet, so bile družbenoekonomske razmere precej drugačne kot danes. Sodišča združenega dela so neomajno varovala delavce, pa čeprav so bili to pogosto ravno najslabši delavci. Zadnji dve leti pa se tako splošne razmere kot tudi praksa sodišč združenega dela znatno spreminjajo, saj vse bolj prodira spoznanje, da je pogosto prej organizacija združenega dela tista, ki potrebuje varstvo pred slabimi delavci, kakor obratno. Zato smo izdelali osnutek sprememb in dopolnitev našega nekoliko zastarelega sporazuma o odgovornosti delavcev in zbori delavcev so te spremembe sprejeli. Ponekod so o njih tudi kar živahno razpravljali, drugje pripomb ni bilo. Zdaj spremenjeni sporazum — po novem »pravilnik« — velja in ne bo odveč še enkrat opozori- V RAZMISLEK V trenutku, ko se bije precej težka in živčna bitka za 11-odstotno zmanjšanje zaposlenosti, predstavljajo precejšnjo coklo pri odhodu delavcev tudi stanovanjsko posojila, ki jih morajo delavci, ki zapuste delovno organizacijo, vrniti pod precej težjimi pogoji (rubež do 1/3 dohodka, če se stanovanjska komisija prizadetega kako drugače ne usmili). Na prvi seji delavskega sveta v novem letu je bilo zato pričakovati, da bo poslovni svet generalnega direktorja pozdravil pobudo stanovanjske komisije, da se delavcem, ki bodo s svojim odhodom pravzaprav razbremenili prezaposleno Avtotehno, olajša ta odhod tudi tako, da se jim brez razlike vsem odobri nespremenjeno odplačevanje posojil. To pa se na žalost ni zgodi- ti na nekatere značilnosti. Predvsem je seveda novi pravilnik — strožji. Zmanjšal se je seznam lažjih kršitev delovnih obveznosti (med katerimi je bil prej npr. celo enodnevni neopravičeni izostanek z dela), ustrezno pa se je razširil seznam hujših kršitev delovnih obveznosti. Težava, s katero se je neprestano srečevala disciplinska komisija, je bila tudi v tem, da so se pred njo pojavljali isti delavci po večkrat zaradi povsem enakih kršitev, pa jim ni mogla izreči drugega ukrepa kot javni opomin. Po spremenjenem pravilniku pa bo imela možnost kaznovati npr. nepopravljive zamudnike precej bolj odločno. Vsekakor je treba omeniti še, da se je z novim pravilnikom povečal tudi »arzenal« ukrepov, ki jih bo komisija lahko uporabila. Doslej sta bila namreč disciplinska ukrepa denarne kazni in razporeditve na druga lo, zato bodo verjetno marsikoga prav neodplačana posojila zadržala v Avtotehni. Kljub žalostno nizkim osebnim dohodkom v Avtotehni je namreč vendarle precej težko najti delovno mesto v drugi delovni organizaciji, ki bi bilo tako dobro plačano, da bi se ga splačalo zasesti že zaradi dveh tretjin osebnega dohodka. Prav tako pa je težko najti delovno organizacijo, ki bi bila pripravljena sprejemati nove delavce z njihovimi dolgovi vred. V težavah namreč ni le Avtotehna, in v tem trenutku se bijejo borbe za delo, ki ga primanjkuje in ne za delavce, ki jih je vsak dan več odveč. Zato bi kazalo o pobudi stanovanjske komisije ponovno razmisliti. dela in naloge za določen čas (ki ju sicer seveda predvideva tudi zakon o združenem delu), urejena v našem aktu pomanjkljivo in ju praktično ni bilo mogoče izrekati. Odslej bo lahko komisija popestrila svoj program z navedenima ukrepoma in pričakujemo lahko, da bo manjši znesek na plačilni kuverti marsikomu dal misliti, ali se izplača kršiti delovne obveznosti tudi po »podražitvi«. Ob vseh teh novostih je razumljivo, da se pogosto pojavlja vprašanje, kakšno bo delovanje disciplinske komisije po novem v praksi in kdo lahko na njene odločitve vpliva. Takoj in brez omejitev je treba povedati, da je komisija samostojen organ, ki deluje v skladu z veljavnimi predpisi in samoupravnimi splošnimi akti in izreka ukrepe ob upoštevanju vseh olajševalnih in oteževalnih okoliščin. Edini subjekt, ki sme kakorkoli vplivati na »kaznovalno politiko«, je sindikat, a tudi njegova mnenja za komisijo niso obvezujoča. Nobene druge intervencije pa ne pridejo v poštev. V prihodnje torej lahko pričakujemo strožje ukrepanje, ker je to po mnenju komisije na splošno potrebno, še vedno pa se bo dogajalo, da bo kakšen »očiten« kršitelj (očiten za predlagatelja postopka), oproščen. Disciplinska komisija deluje po enakih načelih kot sodišče in ukrepov na podlagi domnev ne izreka. Hkrati imajo tudi odločitve disciplinske komisije podobno usodo kot sodne odločbe: vedno se najdejo ljudje, ki so prepričani, da zadevo bolje boznajo kot komisija, ki jo je skrbno preučila, zaslišala pogosto številne priče itd. Potem na podlagi kratke vesti v dnevniku (v našem primeru pa »Glasilu«) »odločajo« o utemeljenosti ali neutemeljenosti odločbe. Toda vse kaže, da je to pač nujno zlo, s katerim se je treba sprijazniti. Za konec pa še koristen nasvet delavcem, ki bodo v prihodnosti v disciplinskem postopku: nikar naj svoje obrambe ne gradijo na večnem »tudi drugi delajo tako.« Med okoliščinami, ki jih mora komisija upoštevati pri izrekanju disciplinskega ukrepa, je namreč tudi »vpliv na druge delavce« in zato okoliščina, da je določenih kršitev veliko, lahko vpliva na odločitev komisije samo tako, da je njen ukrep strožji. Spodbudimo odhod viška delovne sile tudi z olajšavami in ne le s pritiski Skupna komisija za reševanje stanovanjskih problemov delavcev AT in delavski svet DO AT OBJAVLJATA PRIORITETNO LISTO ZA DODELJEVANJE DOLGOROČNIH STANOVANJSKIH POSOJIL, M je bila sprejeta na 7. redni seji skupne komisije, dne 25. 12. 1981 in potrjena na 1. redni seji DS DO, dne 11. 1. 1982. Priimek in ime o. Sploš. kval. stan. Podsta- novalci Družina pri starših i ll Stan. povr. na člana gospodinj. Dohodek na člana družine j >