PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NAMODNE PODPORNE JEDNOTE leto—YEAR xxra. Csas 1Mb Urvdniékt- in upravnUkl prostori: 1067 8. LswadaU Avo, Off k« of Publication: 1687 South Uwndalo Kr* Telephons, Rockwall im ÔTEV.—NUMBER 89 Aretacija Gándhija ■ se pripravlja v Indiji Svetnik" Se redno svari pred nasilnimi čini in počiva milijone za izdelovanje soli Bombay, Indija, 14. aprila. — Britske oblasti v Indiji se pripravljajo na aretacijo Mahatme Gandhija, voditelja solne vstaje in kampanje za civilno nepokorščino. Vlada je včeraj dala navodila lokalnim oblastnikom v Suratu, naj o prvi priliki aretirajo starega filozofa in ga vržejo v zapor. Včeraj so bile velike demonstracije v Bomba ju, Kalkuti in Karačiju; v vseh treh mestih je približno milijon ljudi izdelovalo sol iz morske vode in s tem kršilo zakon državnega solnega monopola. V Karačiju je okrog 155,000 dijakov in drugih mladih ljudi korakalo v procesiji in vsi so imeli na glavah Gandhi-jeve čepice, sešite iz doma izdelanega platna. Gandhi je govoril na velikem shodu v JalapUrju. Z jokajočim glasom je rotil nacionaliste, naj ne počenjajo nobenih nasilnosti. Ako se ne bodo držali njegovih pravil pasivne resistence, bo on sam začel "pasivno vstajo" proti njim z "večnim poetom". Pozival je ženske, naj one prevzamejo dolžnosti civiln,e nepokoršine namesto moških, ker so "bolj potrpežljive in so rajši same tepe-ne, kakor da bi teple druge". I/ondon, 14. apr. — "Daily Mail" poroča na temelju brzojavnih vesti iz Rombaja, da je Gandhijena solna kampanja izzvala zelo resen položaj v Indiji in da bodo indijske oblasti morale povzeti "odločno akcijo". Kazan za nparna poli-aaja Ji it v veljavi Puritanski Boston je reakcionaren v vseh ozirih Boston, Mase. — (F. P.) — Po enajstih letih, to je, od časa, ko so policaji v Bostonu zastavkall za priznanje svoje unije, se »e vedno odreka prizadetim bivšim policajem prilika za vstop v policijsko službo ne samo v Bostonu, poč pa v vseh mestih države» Massachusetts. Kim napada ameriške protestan te Rim, 14. apr. — Jezuitska revija "Civilita CattoHca" prinaša celo vrsto napadov na ameriške protestantske mrsionarje v Južni in Centralni Ameriki, ki postavljajo v nevarnost katolicizem v omenjenih amerlško-latinskih republikah. Stavka policajev je napravila iz Coolidga narodnega heroja in zasluge, katere so mu pripisovali, a jih ni zaslužil, češ, da je on potlačil stavko, so bile vzrok, da je bil nominiran na repi4>likan-ski konvenciji za podpredsedniškega kandidata Združenih držav. Po smrti Hardinga je postal predsednik in usoda mu je igrala v njegove roke in mu bila naklonjena kot malokateremu drugemu političarju.i V par letih bodo vsi bivši policaji, ki so se udeležili stavke, prekoračili starost in tako jim bc vsaka možnost, da bi bili sprejeti v službo, odvzeta.. Samo eden od teh je bil toliko "srečen", da je dobil javno službo, ko je bil i-menovan oskrbnikom nekega municipalnega poslopja v Bostonu. Ta je bil eden od devetnajstih članov komiteta, ki je stopil v dogovore z Ameriško delavsko federacijo z ozirom na u-stanovitev unije policajev v Bostonu. v, Boston, ki je bil nekdaj središče ameriško kulture, postojs r zadnjih letih gnesdo največje reakcije. Stavbni Mavai in* jevali poldnevnik Mezda bo ostala otara. Nova pogodba, je veljavno za dve leti Kochester, N. Y. — (F. P.) — Po več tedenskih pogajanjih med podjetniki in zastopniki stavbin-«kih unij je bila te dni sprejeta I^Kodba, ki določa pet dni dela v tednu. Zahtevo stavbenikov, da se jim zviša meada, so podjetniki odklonili. Podjetniki se niso upirali zahtevi za petdnevnik, toda zoper-stavili »o se zahtevi za zvišanje mezde in pri tem so poudarjali, da sedanji položaj v stavbinski industriji ne dovoljuje zvišanja. Med stavblnskimi delavci v t«-m mestu se nahaja še veliko l'rcx|>oselnih, ker so gradbena dela nazadovala skoro za petnajst odstotkov v primeri s prvimi meseci prejšnjega leta. Vprašanje registracije tuje-rodcev VVashingtoii, D. C. — Nasprotniki predloge, ki vsebuje določbe o "prostovoljni" registraciji inozemskih delavcev, katero je predložil senator Bl<*ai*e, so podali svoje argumente in dokaze o krutem postopanju napram tujerodcem, proti katerim so zvezne oblasti '**dle akcijo, ds se jih depor-tira. Dokumenti kažejo, da so ^ nekateri zvezni sodniki, v ' ¡Kar roke so bili izročeni slu-'»ji zs deportacijo tujerodcev, obsojali postopanje zveznega dcpartmenta. Daviš. Ujnik Jeznega delavskega departmen-*». je glavni promoter Bleaaove predloge, ki bo. ako bo spreje-dala še večje prilike policiji Pri preganjanju radikalnih ino-trmskih delavcev. V Rusiji nabirajo prispevke za brezposelne v Ameriki iva, 14. apr.—Moskovski Usti poročajo, da govorniki na sestankih v tovarnah v Moskvj pozivajo delavce, naj ustanove pomožni sklad sa brezposelne delavce v Ameriki, katerih je—kot pravijo govorniki osem milijonov družin. Sovjetski listi tudi poročajo, da milijoni delavcev v Ameriki, ki ao brez dela, umirajo gladu in dobro bi bilo, če bi jim ruski delavci pomagali. Socialisti kritizirajo governerja Pravijo, da se ni resno lotil vprašanja za odpravo brezposelnosti Napradak saalalistiina strank« V zadnjih letih je stranka na-rastla za šest tisoč članov, je dejal Clarence Senior Los Angeles, Cat — (F. P.)— Pred kratkim se je tukaj vršila seja eksekutivnega odbora soc. stranke, katere so se udeležili Dsniel W. Hoan, mihvauški župan, James H. Maurer, James Oneal, Morris Hillquit in Clarence Senior, tajnik stranke. Senior je poročal, da se je članstvo soc. stranke zvišalo za šest tisoč v zadnjih letih. Elcse-kutiva je na tej seji sklenile, ds prične s kampanjo, da pridobi v svoje vrste najmanj trideset tisoč članov. Marx Lewis je Iff določen, da vodi agitatorično delo v kampanji. Soc. organized je so se ustanovile * od meseca septembra prejšnjega leta v desetih državah ameriške Unije. Socialisti v Los Angelesu so sklicali shod, katerega se je u-deležilo nsd dva tisoč osSb, ako-prav je bila vstopnina na shod določena od 50c do $1, da slišijo voditelje socialistične stranke. Za dober obisk sta agitirala tednik "New Era", krajevno glasilo soc. stranke. In "Citizen", glasilo delavskih unij v Los Angele-su. Shodu je predsedoval Upton Sinclair. Shoda se je udeležilo petsto oseb; med temi je bU tudi John C. Porter, bivši župan Los Angelesa, kj Je imel poodrav ni govor, v katerem Je posebno slavil župana Hoana radi njegovih zaslug, katere si je stekel, odkar je na čelu mestne uprsve v Mllwsukeeju. Na poti proti \xm Angelesu so eksekutivni ursdniki soc. strsnke imeli shode v raznih mestih. O-neal je dejal, da Je na svojem potovanju opazil med delavci ala-fafte razmere kot so bile pred tridesetimi leti. Povsod Je vide brezposelne delavce stati prsri vhodi v tovarne, kjer so čakal na milost gospodsrjev, ds jih u posle. ___ New York. — (F. P.) — Voditelji soc. stranke v državi New York so naslovili ostro kritiko na governerja Roosevel-ta, v kateri ga obtožujejo brezbrižnosti z ozirom na rešitev vprašanja brezposelnosti. V izjavi, katero je podpisal Louis Waldman, je rečeno, da je Rooseveltovo imenovanje komiteja, kateremu je izročil nalogo, naJ študira problem brezposelnosti, nsvadna politična igra. Roosevelt je pred imenovanjem komiteja apeliral na industrijske voditelje, naj stabilizirajo industrije, da bodo potem brezposelni delavci dobili priliko do dela. Waldman pravi, da jo vsak tak apel zgrešena stvar, ker delodajalci se niso še nikdar in se ne bodo tudi v bodoče brigali za brezposelne delavce, ako vidijo, da jim obratovanje podjetij 1M prinaša velikih profi-tov. •Clanl komiteja ne morejo voditi uspešne študije glede vpralšanja brezposelnosti, ker ni bil v to svrho določen sklad, iz katerega bi se črpala denarna sredstva, ki so potrebna za tako delo. Socialisti' upravičeno smatrajo, da se je governer Roosevelt z imenovanjem tega komiteja skušal le izvleči iz zagate, v katero je zašla administracija radi vprašanja brezposelnosti, ki postaja od dne do dne resnejša. Apel, ki ga je governer Roosevelt nsslovil na tovarnarje in v katerem jih poziva, naj pokažejo isto dobro voljo pri reševanju vprašanja brezposelnosti kot so jo pokszsli pri drugih delsv-sldh vprašanjih kot na primer pri akciji za boljše varstvo delavcev v industrijah, za odpravo otroškega dela in skrajšanju delovnih ur, prikazuje governerja, da ne razume voditeljev industrij. Vsakdo, ki količkaj pozna zgodovino delavskih bojev, ve, da so tovarnarji vselej nasprotovali zahtevam za skrajšanje delovnika in se trdovratno upirali zakonom, ki so bili sprejeti v korist delsvstvs. Governer Roosevelt Je s svojim apelom pokazal, da mu Je boj za delavsko legislacijo, ki se je vršil v njegovi državi, popolnoma tuja reč, kajti drugače ne bi hvalil Industrijalcev, da so pokazali dobro voljo v stvareh, proti katerim so se odločno borili. Popustili so od svojegs stališča, le tedaj kadar ni bilo druge poti. Rooseveltov poziv na tovarnarje dokazuje, da so mu delavski boji v legislaturah španska vas. _ Obsojeni komunisti New Ybrk. — Wllllsm Z. Foster in pèt drugih komunistov, kl so 6. m si ca vodili demonstracije brezposelnih, je bilo spoz-nanlh krivim "hujskanja k Izgredom". Obsodba pride ta te- d«Ti % Los Angeles, Cal. — Sodna razprava proti lftft komunistom, ki so bili aretirani 6. marca med demonstracijami, Je "v soboto končala • krivd or ekom. Kriza v sovjetski kampanji kolektivlzar.ije kmetij "Pravda" poziva na neusmelje-no razkrinkanje napak v a-grami politiki. Nove odredbe za kolektivne farme Moskva, 14. apr. — "Pravda", oficielno glasilo ruske komunistične stranke, ja včeraj urgira-la vse lojalne komuniste, naj "neusmiljeno razkrinkajo vae napake v kampanji kolektlviza-cije kmetij". Članek je bil ned-vomno narekovan iz Kremla, kjer je Josef Stal m odredil modifikacijo programa agrarne politike. Pravda" piše» da je kampanja za popolno | kolektivizacijo kmetij povzročila ogromno zmanjšanje spomladanske setve na jugu Ruaije, kjer J« sezona za sejanje žita in bombaža že končana. Centralni izvrševalni odbor se je bavil a to krlso in sklenH, da vsi kmetje, ki so obse j aH manj polja kot lani, plačajo davek na bazi lanake setve. Dalje je sklenil, da vae kolhoze (kolektivne kmetije ( morajo prodati V0 tjlno pridelka flržavi in da da morajo vsi člani kolhoz prejeti plačilo, deloma v gotovini in delom* v letini, le i« skupička žetve prihodnjo Jasen. "Pravda" zaključuje svoj članek takole: "Ako bomo prikrivali naše napake, ie bo nadaljevalo zločinsko postopanje v izvaja-nju našega programa in vaa naša stranka bo disfcroditirana". Fašistični taror v Italiji Ameriški državljan italijanskega pokoljenja potisnjen v I ta-lijansko vojalko suknjo. Za zadevo m samima zvsani dr» žavnl d epa rt mol» * Washington, D. C. — (F. P.) — Emlliano Bollea, naturalizi-rani ameriški državljan, je bil aretiran v domači vasi po oblasteh, ko Je vprašal za poročno dovoljenje. Nekaj tednov Je bil zaprt, potem pa je bil potisnjen v italijansko armado. O tem elučaju Je bil informiran kongreanik Gifford iz Bed-forda, ki Je prejel pismo od Bol-leajeve sestre, v katerem mu je pojasnila zadevo. Gifford se Je potem obrnil na zvezni državni department z zahtevo, naj uvede preiskavo. Bollea je prišel v Združene države, ko je bil atar 17 let. Postal je ameriški državljan in ko se je vrnil v Italijo, Je bil potisnjen v armado. Dosedanja pogajanja med Združenimi državami in Italijo glede pogodbe o državljanstvu so as izjslovi-ls. Bollea Js bil znsn kot nasprotnik Mussolinljeve fašistične diktature in ko so Museoll-nijevi šploni v Ameriki izvedeli, da bo Bollea odpotoval v Italijo, so hitro obvestili oblasti, naj ga primejo, ko se pokaže v deželi. Državno laJništvovJe že par-krat poizvedovalo pri Mussoli-ni ju glede postopanja napram ameriškim državljanom, ko Js izvedelo, da se Jih sili v armado. Mussolini Je odgovoril, da se Italijane, ki so postali ameriški državljani, ne bo sililo v armado, ako se vrnejo v domovino. Italijanski poslanik v Washingtonu Je na vprašanje časopisnih poročevalcev o tej zadevi odgovoril, da je Mussolini "popustljiv" napram Italijanom, ki so postali ameriški državljani In se mudijo v svojem kraju na obisku in da so za aretacije odgovorni "pregoreči" krajevni uradniki. New York. — "Narodna liga brezposelnih" poziva vss delavske In dobrodelne organizacije, naj obhajajo nedeljo 27. aprila kot "dan brezposelnih" z nabiranjem prispevkov In drugimi ak cijami f prid brezposelnim de-lavcem. POLITIČNA BITKA V DRŽAVI PENKSYLVAMJI Delavske unije so ae zedinile sa opozicijo proti Gruhdyju Harrisburg, Pa. — (F. P.) — Okrog sto zastopnikov delavskih unij se je te dni sbralo na zborovanju, ki ga je sklicala državna delavska federacija v svrho, da razpravlja o kandidatih, ki so naznanili svoje kandidature za rasne državne in zvezne u-rade. Delegatje so bili edini v opoziciji proti Grundy ju, ki kandidira za mesto zveznegs Senatorja, toda glede drugih kandidatov si niso bili na jasnem in med njimi je vladala obžalovanja vredna konfuzija. Posebno se je to pokasalo, ko je prišlo pred nje vprašanje, dali naj ss federacija izreče za Francis Shunk Browns, regularnega republl kanskega kandidata za gover nerja, ali sa bivšega governerja Gifford Pfcichota, ki je milijonar, a je kljub temu za časa, ko jo bil na čelu državne administracije, pokazal najboljšo na klonjenflplt napram organiziranemu delavstvu od vseh gover-nerjev v zgodovini Pennsylva nije. Pinohotu je pri zadnjih državnih volitvah, ko je kandidiral ponovno sa governerja, nasprotoval John L. Lewis, predsed nik rudarske unije, akoprav Je Pinchot zavzemal prijazno sta I išče napram zakonodaji. Zastopniki želesnlških bratovščin, ki so pred par tedni zborovali v Washlngtonu, «o so izjavili za Browna in sioer iz razloga, Kef Je Brown f tesni zvezi s tajnikom zveznega delavskega department« Davlsom, ki kandidira za zveznega senatorja proti Grundyju. Radi nosoglsslj, ki so nastalo ns tej konferenci, uradniki dr-žsvne delavske federacije sklicujejo drugo zborovanje, ki se otvottgl6. aprila v Harrlsburgu. Delavski Ujnik v sajpstl Washington, D. C. — Člani ekftckuttve Ameriške dalsvske federscije, ki pričakujsjo, da bo senstor Grundy glasoval za potrditev sodnika Parkerja članom zveznega vrhovnega sodišča že radi njegovih zaslug, katere si je stekel v boju proti delavskim unijam, napeto pričakujejo odgovora od načelnika zveznega delavskega departmenta James J. Davisa, kateremu so poslali vprsšslno pok> glede nje-govegs stališča z ozirom na sod-nijsks prepovedi, ki so naperjene proti delsvcem v času sporov v industrijsh, Sllčns vprs-šslne pole Js federacija poslala vsem osebam, ki so priglssile svoj s ksndidsturs zs rasne dr-žsvne in zvezne urade v držsvi Pennsylvaniji. Francozi ubili 500 kitajskih "ko-m un lotov" SangaJ, 14. apr. — Francoske čet« iz Indo-Kine so zadnje dni prekoračile mejo Južne Kitajske (n napadle mesto Lunčor, ki so ga prej okupirale kitajeke "komunistične" čete. Francozi so zasadil mesto, potem ko Je v boja padlo ftOO Kitajcev. Večje število ujetih "komunistov", med temi bsjs tudi pst Rusov, Js bilo kasneje postreljenih. Kasto« or deiav Chicago. — Lawrence Clark, ¿tU» W. Jackson blvd„ ki J« bil dolgo čaaa lirez dela, se Je zadnjo soboto obtuiil. Zapušča ženo In otroka. Caristi v Angliji mobilizi. rajo tajno armado Ixmdon, 14. apr.—Delavski "DaUy Herald" danes poroča, da ruski cariatl v Londonu organizirajo tajne čete v svrho, da ugrabijo sovjetske u-radnike pri poslaništvu v maščevanju za "ugrabljenega" cariottčnega generala Kutje-pova, ki Je pred tremi meseci izginil v Parizu. "Herald" pl-še dalje, da Je londonaka policija uvedla prelakavo o omenjenem tajnem gibanju cari-»tov, ki Imajo v tandonu veliko kolonijo. 12S deportiranih v Evropo Dvajaet poslanih v Jugoslavijo Chicago. — Zadnjo soboto zvečer je vlak odpeljal is Chicaga v New York 1M tujerodcev, ki so bili deportirani v avoje rojstne dtžele radi rasnih kazenskih prestopkov. Od teh je 76 Živelo v Chicagu in okolici, ostale pa so privedli k St. Loulaa in Lea-vsnwortha, kjsr so odslužili zaporne kasni. Največ Je bilo deportiranih v Jugoslavijo in Poljsko, dvajset V vsako deželo. Druge so |n>slali v Italijo, Nemčijo, Grčijo in Anglijo. Med deportiranimi Nsmci je bil tudi neki Mlehael Zipp, ki je v Cicoru varil pivo in ga potem prodajal po dolarju ateklenieo kot "pristno iz Kanado". Večina deportirancev se je prsgtdši-la proti prohlbicijl. Nekaj je tudi takih, ki so prišli nspostavno v Združene države. Mexico City, 14. spr. — Zupan de la Garza v Panucu Je p*>* snsmal rimskega crnarja Nero na. ko je zažgal »oaadnjs mestece Mendaz zadnji pondeijek. Me-steče je docela pogorela 'sNNsnaa Njeni profili v prejšnjem letu ao dosegli rekord Chicago. — (F. P.) — VSlic velikanskim profitom, ki Jih is-kssuje finančno poročilo Inter-national Harvester Co., trust poljedelskih strojev, v proAlem letu, je družba pričela odslovlja-ti svoje delavce. V zadnjih par mesecih Je gompanlja odslovila več tisoč delavcev in s to taktiko še vedno nadaljuje. Njeni profl-ti v prejšnjem letu ao snašali 986,779,9*. Cisti dobiček Je bil večji kot ao znašali njeni skupni dohodki pred petimi leti. V milwaušklh tovarnah International Harvester Co. so,v nekaterih departments IrflftaHra-II nove stroje, nakar Je sledila odslovltev delavcev. Zahtevo ds-Isvcev, da kompanlja skrajša delovni čas na osem ur na dan In pst dni v tednu, Je družba kratkomalo odbila. Delavci so prialljeni delati še vedno devet ur na dan in šest dni v tsdnu. PremoŠonJs družbe ss Js v s-nem letu povečalo za trideset milijonov dolarjev in Js koncem prejšnjsgs leta znsšslo $.184,-078,332. I*ggs, ki js bil v službi trusts, js Hoover imenoval za ad-mlnistrstorjs zveznega biroja za odpomoč farmarjem, kjer bo ns/brit pokazal Isto naklonjenost napram sadotženim farmarjem kot Jo js protf delavcem, ki «> uposlenl pri truatu poljedelskih strojev. Samomor brezposelnega delavca New Orleans, U. — B. W. Browning Js bil najdon mrtev v neki stranski ulici. Krogla Iz revolvers mu Ja vzsls življonjs. Browning Je bil vsč msssrsv brss dels In to gs Js t»ognslo v obup, ds si Js končsl življenje. VA2HA ZADEVA NED VRHOVNIM SOBISCES V isid legslnegs procesa ao za-in tereni rane vse ameriške delavske organizacije Milwaukee, Wis. — (F. P.) — Vrhovno sodišče države Wisconsin bo_moralo odločiti, dali je sakon, ki Je bil sprejet v prejšnjem letu in kateri prepo-yeduje delodajalcem vsiljevati "yellow dog" pogodbe, v soglas-ju s državno ustavo. To vprašanje je dvignila injuokcija, ki je bila izdana proti čevljarskim delavcem na zahtevo Rich-Vogel Shoe Co., ki Ima svojo tovarno v Milwaukeeju in.katera je iz-prla svoje delavce. Izprtje je sledilo, ker se delavci niso hoteli ukloniti zahtevi družbi, da izstopijo iz članstva Shoework-ers Protective unijo, neodvisne organizacije, nakar je bila napovedana stavka. StavkarJI so predložili sodi-šču dokaze, da Je predsednik družbo Theodore Vogel začel odslovljati delavce, ki so bill člani unije. , Postopanje predsednika Js bilo v direktnem ns-sprotju i zakonom, ki Je btf sprejet proti "yellow dog" pogodbam, tods Vogel Je na zaslišanju odklonil vsak odgovor in vztrajal, da Je omenjeni zakon v nasprotju z ustavo države Wisconsin. Tsko Js vsa stvar prišla pod državno vrhovno sodišče. Zadova Je volikega pomena za ameriško delavstvo. Ta po številu mala neodvisna delavska unija Je sačsls sodnljzki proces, ss čigar Izid ss zanimajo Ame-rlška delavska federacija In vso delavske unije v Ameriki. Ame-rlška delavska federacija js baš v tem času zainteresirana v boj proti potrditvi Parkerja članom zveznega vrhovnega sodišča, pred katerim se je obravnaval sllčen slučaj, ko Je bil še načol-nlk zveznega okrožnega sodišča in je potrdil odlok sodnika Mc-Clintica, ki Je izdal injunkcijo v prilog Kod Jacket Coal L Co , kar Je Imelo sa posledico razbitje rudarske unije v West VlrglniJI. Delavske šole na Jugu New York, — Delavska šola v New Yorku Je pričela kampanjo med unijami za denarne prispevke v sklad za ustanovitev delavskih šol v industrijskih, središčih v Južnih državah. . V to svrho ]K)trebuJe denarni skisd zs ustanovitev delavskih šol v Industrijskih središčih v Južnih državah. V to svrho potrebuje denarni sklad v vsoti sto tisoč dolarjev. Delsvska šola v New Yorku Je bils untanovljena pred šestimi leti. V prvem letu se Je vpisalo 60 učencev; sedsj Jih šteje nsd dvs tisoč. Učenci poučujejo v ekonomiji, zgodovini, sociologiji, de-Isvskem žurnsllzmu in govorništvu. Huhsški tožltslj ustreljen M s ust on, Wis. — Distriktnl pravdnik Clinton G. Price v o-krsju Juneau, zagrizen euhač, ki Js vodil krišsrsko vojno z but-lege rji, je bil zadnjo soboto zvečer uatreljen na ponfu svoje hiše. Krogls Je prišla z vrta v temi In nihče ne ve, kdo Je morilec. KepuMUuuisks kampanja v ftpa- sljl Vslencija, ftponija, 14. apr. — Včeraj so biU tu demonstracije sa špansko republiko. Vodil Jih Je Niceto Akaza Za mora. Vlada je spet dovolila nekoliko svobode govora in zborovanja. Arelsrlje delavcev v lluetonu Bo«t on, Mass. Policija Js t« dni aretirala devet komunistov, ker so govorili na shodu delavcev ns Boston Commoiiu, ne da bi za to Imeli oblastveno dovoljenje. .10 ranjenih v izgredih v Nemčiji Rrenlau. 14- apr. — Trideset oeeb js bilo ranjenih, dve težko, ko «o se v »'»boto Mpopodll fašisti in komunisti v tem mestu. PROSVETA the enlightenment GLASILO IN LASTHINA SUIVESSO KABODNB FODFOB- NS JKDNOTB OrtM af mm* M U» SimM Natlaa*! Sa«afll Sarlalr N*f*4nlna> U Z4ruUt"- drU»» ((««M CWmw) la Zaaa-4» MM M Uto. MM u k» M«. 114« «• «*rt Uto t m OiiM#« ta Ctorr» «7A« «a aato Wto. IMS a* »al Utoj aa imv ■TMI.II MM. BuMrriUlan r>U*t for tW Ualtoi BUtoa Chiaaca) an4 Canato MM urr rtr, CkM«« Claara fîAt iwr >*», furriga aouatffca M M p« *«•». ' C»* atlaaa* »o Sasavarus- «/Aa»« aa m vnUaja. Nul*« aa ra*, kar lato atifc • HUMI ^ PBOHVKTA hiui «mik UwaSaU M*—. ISlaaU. MF.MBKS OF THE irilEZAnD FBZSS Dato. » toi-^J«. - prla»ar (FM. W-M), M ntt>1— (MMM.I, to »a» Ja • to« dnaram potokU aa-r*4»lna. U pralna, to .a ra. UM aa aatorl. ,11« Glasovi iz Kam pojdejo delavci? Včeraj smo razpravljali o brezposelnosti In njenih pravih vzrokih, ki so vsakdan znova potrjeni. Kongres se pripravlja, da Ae bolj omeji naseljevanje, ker misli, da je preveč de-laveev v Ameriki. Medtem je prišla vest, da v Evropi čaka dva milijona ljudi na odhod v Ameriko. Čakati morajo na kvoto In čakali bodo še dolgo let — medtem se pa pripravita na odhod druga dva milijona ali tri. Ix>gično mora* sklepati, da bi bilo par milijonov delavcev več brez dela v Ameriki, če bi vsi ti Imigranti, ki čakajo na kvoto, zdaj prldrll sem. A to ni problem, ki nas muči. To je le "če" ... Dejanski je naseljevanje že omejeno In novih milijonov že ne bo tako kmalu, vendar pa je brezdelje tukaj. To je akutno vprašanje. Pred nekaj dnevi so v Chicagu demonstrirali z novim robotom iz jekla, bakra, lesa In električnega toka. Robot Je počenjal reči, kakor da Je umno bitje. Na ukaz človeka je u-Žgal in ugasnil električne luči, pogasil ogenj s kemikalijami, prežtel osebe, ki so prihajale v sobo, kontroliral razsvetljavo v oddaljeni tovarni in reguliral promet na ulici. Dr. Philip Thomas, ki Je predstavil robota, je dejal, da Ima ta malina nežtete možnosti v komercialnem In industrijskem življenju. Ne pozabite: nežtete možnosti t Odpremo strokovne # žumai« In čltamo o neštetih — spet neštetih!'— Iznajdbah v tehniki. Čudoviti novi stroji l Ogromna pomnožitev produkcije I V neki tovarni v Mllwaukeeju je stroj za izdelovanje nekega predmeta za avtomobile. Stroj operira, ona sama deklica in producira v osmih urah 20,000 kosov! —-Samo ta stroj je v zadnjih osmih letih odvzel delo 2,300,000 delavcem t How's that? Druga avtna tovarna izdela dnevno 7000 do 9000 ogrodij za avte z manj kot 200 delavci. Neka svetovno znana avtna tovarna v Evropi, ki že nima amerižkega sistema, producira z 200 delavci le 36 ogrodij! Vzemimo tovarno, ki izdeluje rezila za britve. Pred vojno Je eden delavec produciral 500 rezil dnevno. Dimes jih producira 32,000! — Poglejmo v steklarno. Nekoč je bil steklsr-ski delavec strokovnjak, ki je naredil 60 do 70 steklenic v uri. Danea to dela stroj, ki vrže 3000 steklenic v uri. To zadostuje. V Ameriki je postala brezposelnost normalna. Tudi v takozvanih najboljših časih, ko vse Industrije obratujejo s polno pen», Je nsjmanj million delavcev brez dela. Novi stroji! Stroji v tovarnah, stroji v rudnikih, stroji na cestah, stroji v konstrukciji stavb, stroji v pisarnah, stroji povsod. Samo za novorojenčke Ae ni stroja — s kmalu pride tu-di ta. S stališča napredka je to dobro. VcČ strojev, manj težkega dela za ljudi, toda ksm pojdejo medtem ljudje, ki st» postali nepotrebni? Ksm pojdejo milijoni v Ameriki In kam milijoni v Evropi, ko tudi Um zavladajo stro-jI? Res Je, da novi stroji ustvarjajo nove Industrije, a ne tako hitro, da bi delavci korakali iz en«» tovarne v drugo. Treba Je Čakati — in čakanje je brezposelnost, ki prinaša muke. Mehanizacija dela vsepovsod — tudi na farmah — je velik problem, ki ga kapitalistična družim ne more rešiti. T«) Je problem, ki zahteva popolno reorganiziran je cele družin«. Stroji so blagoslov in prokletstvo. Dokler so stroji produkcije privatna last, so blagoslov xa lastnike in p rok lest v o zs brezposelne delavce. Clm pa postanejo kolektivna last družbe, bodo blaff be in na različna društva va lu za Izvolitev zastopnikov za prihodnjo konferenco, kaUra se vrši 4. maja v nedeljo popoldne v S. D. dvorani na Prince ave. New-burgh (Cleveland). Zborovanje ae prične ob 1:30. Zastopniki so prošeni, da ao točno ma mestu, ker na dnevnem redu bo več važnih zadev, ki jih bo treba rešiti. Priporočljivo je, da zastopniki o gotovih točkah, ki se tičejo naše organizacije — razmišljajo. Kdor se čuti sposobnega,, naj pride s kakim dobrim referatom, o katerem se bo potem razpravljalo. Po končanem zborovanju pe vrši veselica v korist konferenčne blagajne. Občinstvo je vabljeno, da se jo udeleži številno. Zabave bo dovolj za vse. Napredne ženske in dekleU na "Ju-trovem bodo prevzele .posle "notranjega ministra". Ženske imajo že po naravi tisto lastnost, da moškega priUgnejo nase . . . Kaj pa moški? Moški so pa že tako ustvarjeni, da najrajši u-živajo ... Za plesaželjne bo igrala Izvrstna godba; čevlje «i dajte prej preiskati pri čevljarskemu "ministru", da bo spodnji del v najboljšem sUnju, in brez skrbi boste uživali, kar Že dolgo nisU. 1/OuIh Zorko, Ujnik. . ■• j "Vse se veeell.... a veselja nI..*" Breezy Hill, Kana. — Kot večletni redni čiUUljicl In naročnici ProsveU, naj mi bo zopet odrperjeno nekoliko prostora v nji, saj zadnje čase se malo ogla šam Ur še Ukrat ne z veselimi novicami. ProsveU je last članstva SNPJ in želeti bi bilo, da jo kot Uko tudi podpira Ur se naroči na dnevnik vaak, ki zna čiUti, ker dnevnik prinaša zanimive članke od vseh strani. Ker me zanima dnevnik in čti-vo v njem, je znak, da sem na-dalnja naročila na njega, a-koprav ga sama pri hiši čiUm. Svetovne dnevne novice v listih so mi v veliko uteho v Uh dolgočasnih dnevih, dasi niso posebno razveseljive. Od vseh strani se sliši le slabo in Uko je tudi pri nas. Brezdelje, draginja, suša na dveh straneh i. t. d:, kar pa sploh nI treba o» menjati. Posebno za delavca ni nič dobrega; pehati se mora iz kraja v kraj za vsakdanji kruh. Taka Je pač naša usoda pod kapitalizmom. ^ Vzlic mizernlm razmeram je na društvenem polju še precej povoljno, posebno še pri angle-ško-poslujočlh društvih, katere imamo tri v jugovzhodnem Kansasu, in kot razvidno je pristopilo lepo število novih, mladih članov pod okrilje dobre matere SNPJ v pretečenem letu, namreč v kampanji, ki je bila pred kratkim zaključena. Mislili smo, da smo res stoodstotno organizirani v Slovenski narodni podporni jednoti. Re-zultut je pokazal pa ravno o-bratno. K našemu društvu št. 66 jih je tudi nekaj pristop i lo in sicer še vsi mladi, kar je njim samim v korist kakor tudi jednoti. Končno pa se ne bo nikdo mogel apodtikati ob nje kot se to često dogaja, češ, kjo so bili pa mladi. Veliko je le-žeče na uradnikih društev, ki igrajo veliko vlogo in so odgovorni sa vse poalovanje kar se Da pa imamo pri Čudna je bigika dušnih pastirjev. IloljAe-viki. ki snemajo in talijo zvonove za industrij* sko porabo, so lopovi, kl Jih je t relia prokletl. Ko pa so kriotjtinl snemali in pretalili zvonov«* za topove, so bili junaki domovine in dušni pastirji so jih blugoalavljeli ! l¿Ho» je prišlo poMje Morda je Judi to čudež . . . pnda v Sebaato|>ol. Peta-luma in Santa Rosa in divil se bo obsežnim "chicken raneham". Vsak kmet Ima velike jate kokoši. Naj omenim, da smo imeli veliko zabave dne »0. marca pri rojaku Joe Kausheju. M rs. Kaushe je obhajala rojstni dan in nas povabila is San Francisea na Krstijo. Na nji so bili Kibničani, Gorenjci in Dolenjci, posebno "Sokcov" nI manjkalo. Da smo se vrteli, se razume, ker smo Imeli tri muzikante, le čas je pre. hitro potekel. Vsaj nam se je tu-ko videlo kljub temu. dn smo šH proti domu žele drugI dan. Mrs. Kauše se prav lepo zahvaljujem ta gostoljubnost kakor tudi De-kleVovim za prenočišče. Tak je postni čss v San Fran-!,kv <í^u*1t,v• cilru In okolici. Kaj bo po veliki!®r> **** n* mostu, snači to, nc^i, že tudi vemo, da nas čaka-'krr breI i*Jenie po- jo izleti in pikniki. Pni večji se | »»ovno Izvoljeni v odbor za leto bo vrfcll 22. junija, katerega pri-j*** Ji»" članstvo zaupa, i redi »edem društev v Madran In vidi, da vodijo vse v lepem parku, okraj Contra Co«U. I Naj še omenim, da je prišlo 1 S«**J l>a še par besed tikajoč psr Rlyjčanov na obisk v soln- ** tiM* odškodnine« sa mojim čno Cslifornijo. Prlžll so z avtom1 pokojnim soprogom (dlvldende In se ustavili v loj" ae vrši v znamenju — demagogije. Na primer v kampanji primarne volitve v Illinoisu, ki so se vršile preUkli torek, bilo med republikanskim sena torjem Deneenom in njegovo tekmovalko Ruth McCormick, isU stranke, glavno in edino vprašanje, haaško medtarodno sodišče, oziroma ameriški od noša j i napram sodišču. Prvi je zavzemal afirmatlvno stališče, njegova Ukmovalka, kaUra ga je tudi porazila, je bila proti a-meriškemu vmešavanju v haaško sodišče. Značilno pri tem je to, da je Amerika članica tega sodišča, kar pomeni, da to sploh ni nobeno vprašanje in drugič, ako bi tudi bik», gotovo nI najvažnejše. Za senat orske aspirante sUrih strank je to "vprašanje" jako prikladno, ker se lahko izognejo razmolrivanju ekonomskih in eocialnih vprašanj, ki so ca deželo in za ljudstvo v resnici važna. 8 ««ličnim "sham" bojem kot se je vrftil med Deneenom In McCormlckovo, katera se je ls-Mala pri svojem očetu Mark Ifannaje, ki je bil najmočnejši ki za spodnjih prostorih in še niko-lh^,, republikanske stranke li nismo stiAzli nobenega opore-j I|rodm inl. se je kanja od strani sosedov. (D.IJ. « z. tr~i.) lahko Tone Podgoričan: V Tišči — ampak kje in koga? - * ■ Podobnih dokazov cerkvene sebičnonti in koristolovstva ne manjka. lAli ni to zadosti? Človeku z zdravim razumom, ki zna mi-slitl, bo to zadostovalo. VI pač učeni zagovor- I niki r. k. cerkve, njenih haukov in interesov, ali morete dokazati, da ni res Uko? Dokažite. Ampak ne*z mističnimi pripovedkami. G. Trunk toži, da mnogi duhovniki (katoliški) trpe pomanjkanje, koliko trpe misijo-narji, ki "paganom" trobijo o dobrotah krščanstva, o fcunah, ki za goli nič poučujejo v àolah, strežejo bolnikom in beračijo, da sebe in njim izročene borno preživijo. Kaj pa jih sili v to? Sama gola nesebičnost in želja, pomagati trpečim? Mogoče — nekaUre — a ne vseh. VeČina se odreka svetu v nadi, da jih bo Bog za to nagradil — na "onem svetu"; zato poučujejo, strežejo in trpe med "pagani". Torej iz povsem sebičnih nagibov. (Za "plačilo v nebesih".) Ali je torej to Uko hvalevredno? Ne, nI Kdor dela dobro, pričakujoč sijajnega plačila, ni nikak dobrotnik. Dobrotniki človeštva so tisti, ki mu pomagajo, ne da bi za to pričakovali kakega plačila. In cerkév dela za plačilo na Um svetu, medtem ko pomilovanja vredne žrtve verskih blodenj trpe in se žrtvujejo za plačilo na "onem svetu". Torej sebičnost pri prvi kot drugih. v G. Trunk dalje meni, da mi bo trda predla, kadar me nebeški oče pokliče na "odgovor". (Bo pekel, a?) To zato, ker zavajam "preprosto ljudstvo" na kriva poU, ki vodijo v "pogubo". Terrible, isn't it! Pa ni tako hudo. Do Uga "odgovora" ne bo nikdar prišlo. In če g. Trunk ne bo dobil plačila za svoje delo na tem svetu, poUm bo osUl brez vsakega plačila! Kar pa se tiče zmot, naj bo uverjen, da so tiste zmote, ki jih. razširja kot svečenik, veliko večje in kvarnejše kot naše "zmote". Z resnico je pa to-le: g. Trunk sam dela isto, kar meni očiU: subjektivno prepričanje meša z objektivno resnico? G. Trunk še ni videl Boga, njegovih vic, pekla in nebes, a ker je prepričan, da vse to res eksistira, meni nič tebi nič trdi, da je to sama gola resnica, ki jo lahko kar otipi ješ. He, he. In kako je g. Trunk prišel do tega prepričanja? Mari z razmišljanjem? Kaj še. Drugi so mu ga vbili v možgane: doma, v šoli, v cerkvi. \Razmišljal ni, ako je res Uko ali ne. G. Trunk vendar ne more dokazàtf, da tisU "resnica", ki jo zagovarja, res eksistirti! In resnica se lahko dokaže. Kjo je torej "nihilizem? in "lov za pasjim repom"? G. Trunk, malo razmišljanja vam ne bo škodilo. Mogoče bosU potem bolje razločevali (?). Zdaj pa k "čudežem". Od g. Trunka aem zahteval dokazov za jptinitost dogajanja "čudežev", ampak prijatelj ria "pozitivni strani" se skuša lepo izmuznitit češ, dokažite vi negativno stran. In za nameček me opozarja, naj ne stisnem repa med noge, kakor ga j? stisnil *on sam! Dokazil Zapisal sem že v Prosveti, da so "čudeži" nekaj nadnaravnega, nekaj, kar je v nasprotju z vsemi naravnimi zakoni, torej logično nekaj nemogočega. Kajti zakoni narave* niso zakoni IUlije, kaUre Mussolini lahko izpreminja po mili volji. Torej bi biJ moral g. Trunk dokazati, da je ta moja trdj-teh napačna, neresnična, da so "čudeži" nasprotno mogoči. G. Trunk Uga ni storil, dasi mu mora biti znano, da je resnico lahko dokazati in da se IsU ne da uUjiti. Torej mi ne preosUja drugo kot ugotoviUv, da g. Trunk s Um priznava, da se resničnost njegovih trditev v Um oziru ne da dokazati, čeprav besediči, da mu "dokazov" ne manjka. Lisica je stisnila rep med noge! Glede Boga velja isto. Edini "dokazitni materijal" krščanskih filozofov so sv. pismo in Izjave raznih cerkvenih očancev. Drugih dokazov o obstoju nekakega nadnaravnega božanstva (Boga), nebes, pekla in vic (za slednjs v pnrih stoletjih krščanstva niso "vedeli", ker jih je cerkev ustvarila šele pozneje) ni. Trditev, da se Bog oČituje v naravi, je absurdna. V naravi ni nič božanskega, nič nenaravnega ali nadnaravega, narava gre svojo naravno pot, ki je pot nepretrganega razvoja, ki teži za vedno večjo popolnostjo. In človek ni nič drugega kot plod tega razvoja, z drugimi besedami: plod evolucije. In evolucija je fskt, s katerim je treba računati. Dokaz za to jo .človek sam. Iz primitivnih začetkov se je(tekom časa in pod pritiskom razmer in okolic, ki so ga oblikovale, razvil v najpopolnejše bitje, ki je s pomočjo svojega razuma zavladalo svetu. To so dokazali in še dokazujejo učenjaki svetovnega slovesa. Nasprotno pa o Bo^u nimamo nobenih stvarnih dokazov. Vera v Boga in posmrtno življenje, kakoršnega si predsavlja krščanstvo, je zgolj špekulacijs in kot Uka nezdrava. Biblija nI v sUnu dokazati nasprotnega. In biblija je tisti "pozitivni dokaz", na katerega ae skuša opirati tudi g. Trunk. Ampak svetopisemske bajke so zelo, zelo "švah" opora. In še4o* Trunk rad piaarl o "nemirnosti in nesigurnosti" naših src, o nekem "tišča-nju" in podobnem. Naj bo brez skrbi. Mere nié ne "tišči" in o nemirnosti in nesigurno«t« ni sledu v meni. Tudi strahu pred "kaznijo na onem svetu" ne poznamo. Smo namreč <' sled nI Rati se nečesa, kar ne >j odredi potrebne korake v •T'tvo t»osanskih gozdnih delavcev. Noče sprejeti obsodbe . 1 ljubljena, 14. marca 1930. '»»ne* dopoldne se Je pred IJu-Jsn^kih okrožnim sodiščem za-'^rjal pohajkovač in profesl-; »'•iinlfil vlomilec Nace Možek, ra-■ tatvin in vlomov. Pred sena- tom je vse priznal in sodišče mu je naložilo 4 leta ječe nato pa prisilno delavnico. Ko mu je predsed. sdišča razložil razsodbo ga je obsojenec nahrulil: "Bežite vsi skupaj 1 Jaz niaem za pri-ailno delavnico, ker sem nesposoben za delo. Ti so, — srepo se je obrnil proti predsednika sodišča, — ti so za prisilno delavnico! Alstan bežimo....". Državni pravnik je zahteval, da se obto-ženca takoj kaznuje radi želje-nja predsednika sodeča, toda sodni svet je sklenil, da bo o tem posebno razpravljal. Ko je nato zapisnikar vprašal obtoženca če sprejme obsodbo, mu je Možek odgovoril: "Ne sprejmem. Maga-ri Če me obsodite na deset let!" Roparski napad Semič, 14. marca 1930. Včeraj ob 2. ponoči se je v Semiču dogodil drzen rop, kakor ga naš kraj že dolgo ne pomni. Sedem oboroženih mož je prišla pred hišo trgovca Antona Sever-ja, ter hotelo>vlomiti vrata, ko ji to ni uspelo so pa vlomili okno ter udrli v skladišče. Pri tem pa so delali tak ropot, da so bili opaženi, celo lastnik Sever se je zbudil ter oddal par strelov v zrak, nakar so razbojniki odgovorili s streli iz pušk. Zadeli niso nilsogar, ko so pa uvideli, da je vedno več ljudi na cesti so Zbežali, seboj so odnesli za kakih Din 15.000 blaga. Orožništvo jih zasleduje. Predavanje o. Ivanu Cankarju v Beogradu Beograd, 14. marca 1930. V sredo zvečer je v dvorani u-niverze predavala o Ivanu Cankarju znana voditeljica ženskega pokreta Alojzija Stebijeva. Predavateljica je žela mnogo priznanja od številne publike za svoje izvajanja. Zasledovanje detomorilke Na farnem pokopališču v Dob-vi pri rBežicah so našli te dni na nekem grobu malo rakev, v kateri je bilo truplo noVorejenČka. Dete je bilo ženskega spola. Po znakih na telescu je bilo razvidno, da je dete umrlo nasilne smrti. Orožništvo je takoj uvedlo strogo preiskavo, ki pa je zaenkrat še brezuspeha. Gostovanje baleta Dunajske državne opere v Ljubljani Ljubljana, 15. marca 1930. V petek 21. t. m. bo gostovala v Ljubljanskem opernem gledališču baletna sikupina slovitega baleta dunajske opere. Predvajali bodo znamenito "Plesno simfonijo", kateri tvori podlaga Schubertova glasba. Izvajal jo bo baletni mojster dunajske opere Saša Leontjev s petimi prvimi plesalkami. Za prireditev, ki je prvo gostovanje dunajskega baleta v Ljubljani vlada veliko zanimanje. Nesreča nikoli ne počivs Včersj so pripeljali v splošno bolnico hlapca Florijana Bender. ja s Količevega pri Domžalah. V hlevu ga je brcnil konj in mu razbil vso spodnjo čeljust, njegova poškodba je težka, dasi ne nevarna. Na zdravljenje je morala tudi Marija Podjedova iz Prebačeve-ga, ki si je pri padcu zlomila desno nogo. Diplomirala sta te dni na Ijab-Ijsn.ski univerzi, na tehnični fakulteti za rudarske inženirje gg. Kump Gvido iz Ljubljane in Pavasovič Ljubo iz Jablanice. Ljubljana se zsbsvs Ljubljana, 8. marca 1030. Ljubljana je v znaku pustne nedelje,, zabava za zabavo, včeraj ni bilo nič manj kot 20 večjih in manjših zabav. Kakih 2000 ljubljančanov je bilo v maška-rah. Prsvi, pravcati predpust je tu. V "Unionu" je bila elitna "čr-no-bela" reduta, ki je menda najlepša zabava v Ljubljani. Na Ts borju je bil močno obisksnl Ta-zsbsvs "Grafike", v delsvski borski sejem. V Zvezdi je bile zbornici Je pe delsvsks godbs priredila svoj zelo dobro uepHI ksbsretni večer. Ns včersjšni tradicijonalni "Slsvčevl msšks-rsdi smo opszill smeriškegs ro-jsks Georgs Krsigherjs iz Me-xlco Clty-Js. kJ«»- i* pravitelj pri letalski družbi Pan American Airwsys Incorpora- tion. Kraigher je že nekaj dni v Ljubljani. . Za na pustni torek je pa napovedanih še nebroj zabav, veselic in maškarad, tako da se- bodo ljubljanski meščani dovolj na-plesali, tudi krčmarji bodo lahko zadovoljni saj je pustni torek o-koll prvega, ko so že mošnjički polni. . . . ' Težka žaloigra Maribor, 1. marca 1980. Pri Sv. Petru niže Maribora so včeraj popoldne potegnili iz Drave neznanega utopljenca, pozneje so ugotovili, da je to pisarniški sluga na kolodvoru Ivan Sevšek. Istega dne popoldne pa je umrla na hudi za vratni bq-lezni v Mariborski bolnici njegova žena Ivana. Troje nepreskrbljenih *iri nedorastlih otrok objokuje svoje starše, ki so po krutem slučaju umrli istega dne. PiŠče s tremi nogami Ptuj, 26. marca 1930. Soljskemu upravitelju v Novi Cerkvi pri Ptuju je koklja izvalila piščanca z tremi nogami. Piščanček je zdrav ter se že pase z ostalimi piščanci* Komunist Lewy se je poročil v zaporu Zagreb, 2. marca 1980. Danes dopoldne se je poročil z dovoljenjem sodišča za zaščito države v tukajšnjem zaporu znani komunistični vodja, agent Moskve Dr. Lewy. Njegova nevesta gdč-. Cabriflovič je prišla na poroko iz Bosne. Poroki so priso-stovali od strani sodišča Dr. Ha-noš, jetnišničar Lazič ter advokat Dr. Golubič, ki je bil obenem priča. Zopet nož Mengeš, 2. marca 19>30. Danes dopoldne ko je bila maša končana in ko so se vaščani podajali domov so se kar naenkrat stepli fantje pred cerkvijo. Ni jim dalo miru, v par trenutkih je že ležal delavec A. Schlegel iz Kamnika v mlaki krvi. Negdo mu je prerezal v pretepu žilo do-vodnico na roki. Schlegla so takoj prepeljali v ljubljansko bolnico, toda radi prevelike izgube krvi je njegovo stanje zelo resno. Storilca pa išče orožništvo in mu je baje že na sledi. Tujska seZona V Dalmaciji Dubrovnik, 3. marca 1930. Radi krasnega vremena je pretekli teden semkaj dospelo izredno mnogo gostov. Letošnji poset daleko presega lanskega in sezona obeta postati prav živahna. Preko Trsta je prišlo danes 220 nemških gostov. V preteklem tednu pa se je mudilo tu 290 Angležev. To je vsekakor najlepše zadoščenje za vse Italijanske tenden-cijozne vesti, ki so imele namen škoditi našemu tujskemu prometu. Skupščina jugoslovanskih skladateljev Zagreb, 2. marca 1930. Danes dopoldne so imeli člani Društva jugoslovanskih skladateljev v prostorih avtorske centrsle svojo prvo glavno skupščino. Prisostvovali so delegati iz Ljubljane, Beograda in Zagreba. Iz Ljubljane so bili navzoči gg. Adamič, Prelovc in Sker-janc. Nesreča naših rudarjev v Franciji Paris, 26, marca 1030. "Ilsvas" poroča iz department a Mayenne, da se je v tarn ošn jem rudniku zastrupilo 6 jugoslovanskih delavcev z strupenimi plini. Delavce ao prenesli v bolnico v nezaveatnem stanju. To je ponovno poročilo o nesreči naših rudarjev v Franciji. Vedno, vedno se sliši o teh nesrečah; toda nihče se ne zgane, da bi dal pravilno sliko o vzrokih, naši delavci pa vse več In več potujejo v tujino za kruhom. Treba bi bilo malo več. pažnje z i Življenjem in zdravjem naših delavcev v tujini. Za mrtvega proglašen Ljubljana. 26. marca 1930. Deželno sodišče v LJubljani je uvedlo postopanje, ds se zs mrtvega proglasi Janez Rozman posestnik v Hruševi vssi, odpo-tovsl Je lets 1911 v Ameriko, ter se od leta 1916 ni več oglasil. H m rt sa kesa. — V celjski Jav. nI bolnici je umrla 71 letna Jera Močnikova is Dvora v okolici ftmarja pri Jelšah. Na Triki Go-rl pri Kršeku pa je preminul bivši major In posestnik Karel Perbavse, v 67 let d starosti. PR0SVETX Jože Zavertnik V spomin eocislnemu in kulturnemu delsvcu med našimi izšeljeaci 1869—1929.) V Ljubljani je 8. m aro* taoaveti vse svoje življenje eni sami ideji in se z njo neustrašeno bori do konca, pravimo junak in značaj! In to je bil Jože Zavrtnik v najširšem In najglobljem smislu." Jože Zavrtnik ni bil samo novinar, ki je poučeval, bodril, vzgajal in vodil delavce-rojake, bil je tudi organizator, agitator, pisatelj, skratka delavec povsod, kjer je videl, da je to potrebno. Bil je vodilni duh "Slovenske narodne podporne jfednote", danes največje in najbogatejše slovenske Jednote v Ameriki, ki so jo ustanovili 1. 1904, ker so dotedanje slovenske podporne organizacije bile bolj bratovščine pod duhovniško politično in so-cijalno kontrolo. Vsak Član n. pr. jo moral oddat,i enkrat na leto spovedni listek duhovnemu vod ju društva, če ga nI oddal, so ga izključili iz društva. Člani so nosili avstrijske vojaške u niforme kot veterani itd. fte več podobni!) srednjeveških obi čajev je bilo, ki so bili obvezni za vse člane. Vse to na novo priseljenim ni bilo všeč in nova SNPJ je bila prav zato dobrodo-šla rojakom. Slovenska narodna podporna jednota je po vplivu Jožeta Za-vrtnHca na III. konvenciji v La Sallu izrekla načelno izjavo, ki striktno določa, da je "svobodomiselna podporna jodnota, ki jo vodi edina teftnja |*> napredku v vsakem pogledu". To je bilo v takratnih razmerah pogumno dejanje, kajti borba med napred-njakl in nazadnjakl je bila zelo ostra. Nazadnjaki so celo ova-jali svobodomislece ameriškim oblastem. Martin V, Konds, Iz-dsjstelj "Glasa Svobode" in nje-gov sotrudnik Ivan Kaker sta bila v ječi, ker sta ponstisnils znano povest "Žrtev razmer" v svojem svobodomiselnem glasilu. Jože Zavertnik je bil po prepričanju sodjallst, ki Je še v Kvro-pi urejeval od leta 1806 soclja-iistične liste. Najprej "Delavca" na Dunaju s pomočjo visokošol-cev Geigerja in Orsžma, poznejšega staroste slovenskih sokolov dr. Oraima. Izdal je takrat pod imenom I>ogačan sli L-n več brošur (2elszničsrji in socijslns demokracija (Dunsj 1896). Pozneje je bil urednik v Trstu Iz-hsjsjoči "Svobodi", ter "Delev-cu" In "Rdečem Prsporju". Prl-sostvovsl je socijslno-demokrst-skitn kongresom; splošnemu sv-strijskemu leta 1896., ustanovnemu Jugoslovanske socijalne demokratične strsnks I. 1906 ter hrvstskemu socljslno demokratskemu v Zs grehu iategs leta. ker so med drugim sklepali tudi o skupni slovensko-hrvatskl soci-jslisti/ni reviji. V Ameriki je nsdsljevsl to de-le. Neumorno Je pisal članke, po- vesti, prevajal Arcibaševa, Up-ton Sinclaira in druge, prirejal drame za delavake odre. Odličen jo bil kot satirik. Njegovi sati-rično-polemični spisi imajo trajno vrednost. Največje njegovo književno delo jo 623 strani obsegajoča knjiga "Ameriški Slovenci", ki jo je izdala SNPJ leta 1026. V nji jo podal pregled splošne zgodovine Združenih držav, slovenskega naseljevanja in naselbin ter zgodovino SNPJ, Knjiga je prav zanimiva; Vasi jo nebroj slik. • Njegove vodilne misli za A-meriko ao bile: . "Ameriško ljudstvo ne sme pozabiti, da izvira vse bogastvo le dela. Brez tega bi bil svet pust in prazen, tičal bi v najgljobljem barbarizmu. Pozabiti ne sme, da je splošen pouk potreben, da se civilizacija izpopoljuje in da nastajajo v Človeški družbi boljše forme, kjer znanost postaja splošna. Spopolniti je treba učna sredstva tako, da bodo otroci vseh državljanov imeli enako priliko db najvišje izobrazbe. Ameriško ljudstvo mora imeti pred očmi dejstvo, da ao iskali prvi zavetja na ameriAkih tleh tlati, ki so bili v Evropi preganjani zaradi svojega verskega a-li političnega prepričanja. Vprav med temi preganjane! in njihovimi potomci so zrastli najboljši bojevniki za svobodo. Čuvati ae mora pravico svobodne misli, svobode govora, tiska in zborovanja", IO Jugoslaviji, ki jo je v njenem razvoju spremljal z vso ljubeznijo Slovenca, pa je govoril leta 1919 v Clevelandu na III. zboru Jugoslovanskega rep. združenja takole i "Napredni elementi se pri tvorbi nove države ne smejo In ne morejo ozirati na besede in nauke konservativcev, ampak morajo državo urediti tako, da bo nova država res moderna država in ne samo kopija poginole avstro-ogrske države, njene so-eijalne politike, ki Je bila Uko zavožena, da so se ljudstva pred vojno kar trumoma Izseljevala iz nje. Med konservativci In naprednimi elementi ne more postati kompromis, kajti vsak tak kompromis ne more voditi do drugega, kot da se poreč« socijalne reforme ¡»olože ns polico in čakajo na vstajenje do sodnega dne. Napredni elementi v novi državi se morajo pri ustvarjanju te nove držav« združiti in s kooperativnim delom izvesti aoci-jaln« reforme, ki so v interesu mlade Jugoslavije in njenega ljudstva neizogibno potrebne. Vsako odnehanje v pogledu socijalnih reform na zahtevo konservativcev Je zločin storjen mladi Jugoslaviji, Je varanje ju-goslovanskega ljudstva, kateremu so konservativni in napredni elementi v vojnem času in pred jugoslovansko revolucijo o-t »ljubili, da bo v Jugoslaviji vlada od ljudstva, po ljudstvu ln zs ljudstvo." Na tem kongresu, ki Je bil ves posvečen skriti zs Jugoalsvljo, so razpravljsll o predmetih: Ju-goslsvljs In njene meje (Josip Mlhsjlovič), Notrsnje prilike v Jugosisvljl (K. Kristan, Jože Za-vrtnlk In Kr. Kerže). I Jože Zavrtnik Je umrl stsr 60 let. Newyorškl nekrologist mu je zspissl v slovo: "Pred smrtjo se je kot Tolstojev pravičnik razgledsl ns o-krog. Vsepovsod Je videl zorno klasje, k/i ae J« solnce njegovega življenja bližalo zatonu." In res: SNPJ je največja slovenska podporria Jednota z 62,-000 člani. Njeno premoženji» šteje nad 4 milijone dolarjev. Izdaja svoj dnevnik "Prosveta", ki razpisuje ns grade za slovenske izvirna povsaii. Izdaja tudi zs slovensko ameriško mladim» Mladinski list, izdaja slovenski-knjige pod firmo Književne Metke, Ims lastno lepo tiskamo in prireja predavanja, »hode In celo Izlete v staro domovino. Njegova Jugoslovanska Aoci-jslističns Zvszs postaja važen faktor v življenju naših izseljen-cev, zlasti odksr se Je posvetile vso vnemo tudi delu ns kulturnem polju. Njegov msli "Prole Urše" je postal velik Ilustriran tednik s veliko drkulaeijo. Nje- govi uredniški učenci Molek. Zaitz, Gsrden in drugI so se razvili v odlične časnikarje in knji-ževnlke. In njegovi rojuki naseljenci se*uveljavljajo po širni Ameriki: zavzemajo že-v občinah, v državnih institucijah kot posamezniki in kot celota — važna mesta. Mestnu uprava začela s javnimi deli . ^liibblng, Minn. — Mestna u-prava je te dni določila vsoto $60,000, ki se bo porabi I a za zgradbo in )»opravila poslopij pri javnih napravah, ki jih mesto lastuje. Z delom, ki bo trajalo več mesecev, se bo začelo v prihodnjih par dneh. Akcija je velikega pomena za delavce, ki ao sedaj brea dela, ker jim bo na ta način dana prilika do zaslužka. Oče žrtvoval življenje za tri sinove Chicago. —- Kverett J. Dean, nameščenec v Sherman hotelu, se je v nedeljo vozil s svojimi tremi sinovi v avtu v okolici In-diana Harborja, ko se mu je motor ustavil sredi železniškega kližUča. Ni ga mogel pognati, videl pa je, da drvi vlak |»rotl njemu. V hipu je pograbil najmlajšega, dveletnega sina in ga vrgel iz avta onstran proge, nato je zagnal drugega, ki je star sedem let. Komaj Je sunil še tretjega, ki mu je 10 let, je že lokomotiva treščila in zmečkala avto s očetom vrtni. Trije dečki so o-stali živi in zdruvi, le eden se je malo pobil pri padcu na tla. --Istega dne je bilo pet drugih o-seb ubitih pri avtnih nezgodah, skupaj 24A v tem letu do dnnea. Frank Lukanelch: y za nase farmarje Kakšna naj bo perutnina za rejo? Perutnino le dobrih prednikov moramo uporabljati za pleme ln za nadaljnje dobro jajčarsko pleme. Najboljše je, da imamo v to svrho posebno odbrane ko. koši, ki jih rabimo ia pleme. Na farmah se navadno vporabljajo jajca od %vseh kokoši nu glede kakšne so. Le toliko se zanimajo, da od berejo boljša jajca po velikosti ln obliki za valenje, to pa ni pravilno ravnanje. ' Valenje se navadno vrši v spomladanskih mesecih, ki»« skoraj vse kure neso, dobre it), slabe jsjčarlce, In takrat s« navadno na milo srečo podložijo jajca od slabih in dobrih kokoši skupaj. Tako se napravi malovredna perutnina za nesenje. Kokoši, katere imajo prost izlet na pašo skozi leto, ao posebno priporočljive za pleme. Pretesne staje so zelo škodljive za zdravje, ker preprečijo razvoj energije In u-činkujejo na oplojenost jajec. V tesnih hlevih ali stajah se perutnina ne more popolnoma razviti ln so jI zmanjša moč ln energija. Od takih kokoši so vedno slaba jajca za valenje in piščan« rl, kar ae Jih izvali, so zelo slabi in mogoče še okuženi s kako bo* letnljo. Kdor Ima zato pripravljeno posebne kokošnjake na prostem, m- /elo priporočljivo, da tam nastani plemensko perutnino v skupinah po 10 do 12 težkih in 12 do 15 lahkega plemena in po enega petelina. To bi bilo naj* boljše za plemensko perutnino. Kjer pa so živali preje bilo zaprte kot jajčarice, je pa uaj* boljše, da se izbere boljša perutnina od njih, to je najboljše jaj* čariee, in se razdeli posamezno v skupine za časa, ko vporab* Ijamo jajca za valenje. Klajo morajo Istotako Imeti pred se* boj neprestuno kakor |H»prej, du ne prenehajo s nesenjem. Dobra k ln ja je mešunlcu (mash) z rib. jim oljem (cod H ver oll), mes. niml odpadki, polžev« lupine, trd pesek, oglje ln topla člstu voda. Mešanica mora biti tako sestavljena, da odgovarja za ko. koši jajčarice; vsebovati mora tudi mleko. Danes je zelo veliko važnosti tudi ribje olje, kar l»o^ mo govorili v spisu o klaji. (Oaljs prihodnji). 'tkdknhki odmbvi (Nadaljavanje s I, stran!.) izogniti vsem perečim problemom d «želo. Vprašanje brezposelnosti, splošne socialne zakonodaje, olajševanje davkov Imgatlm slojem, kandidatovo stališče napram trustu elektrike, ožemanje konzumentov po velikih korporacljah, sodnijsk« prepovedi v delavskih sporih, imperializmu, uvozna carina — vsem tem vprašanjem, ki ao v resnici važn« za deželo In za sle* hernega državljana, se Je lahko izogniti potom političnega ho-kuma. Stališč« demokratskih aspl-rantov se nI v primarnih volitvah In ss na splošno čisto nič ne razlikuj« od stališča republikancev. Zmagoviti demo. kratski kandidat J. Hamilton U-vvis Je v kampanji sicer rszkrln-ksl hokum IVneens In McCor* mickov« glede hssškega sljo; imate navodila za hišo, garažo ,in hlev: kafco se odpravljajo stenica, miši in Kurki, kako se zatirajo gosenice in strupene kače, kako—kako —kako se zatere vse, kar lejze ino gre . . . Potem pa novice, novicej Novice iz starega kraja, Rusije in sveta dežele; novice tz Avstralije, novice iz Alaska, novice iz Detroita, New burgha in Lemonta! . ■ _ BRATlC: Ali daate val čaaopis na kredit? DRUGI AGENT: Aaa na kredit? Tudi to se lahko naredi. Vse «a naredi. Nocoj vas za- biti, "Ali kako ste dopustili, ds je pustil tako. kot me jc mati ro- | prišlo tako daleč r "Kaj pa naj storimo? .. mi prav nič ne moremo . "Morda koga sumite?" "Nikogar ne sumim ... Toda | prepričana sem, da je tukaj nekaj zagonetnega, skrivnostnega .. . Hodijo po sobi, prevračajo predmete, se dils "Kdo je bil tor "Prodajalec pri Obongi Ta pnostak me j« pustil tako kot me je mati rodila." "Le kam ste gledali r "Saj mi je ztaerom enako govoril, da me IjubL Rotil se je pogovarjajo I za vse na svetu .,. Ksj naj storim sedaj? . . . Taka sem kot ¿vi zraven svetilka in «ta časopis; čez pišem, po denar pa pridem vioboto. ...tona 1 vanra radio in se vrne na BRATlC: we io sooouj. rn^^ sedi ns----------^ , par hipov vstane, zapre radio in se vrne prejšnje mesto; v sosednji sobi zazvoni durni zvonec, ki zvoni močno in dolgo časa; posluša nekaj časa, nato vstane, vrže časopis in se napoti proti vratom, medtem— GINA (mlado dekle lepe zunanjosti, vstopi): Carli, neki agent je prišel. Alf ga ni^raš ? BRATlC (se vrne na svoje mesto): Alt ne bo nikoli konca teh agentov? Naj se pokaže. GINA (odide). PRVI AGENT (srednje starosti gkzdav in jezičen): DcA>er večer. BRATlC (ga pogleda): Dober večer. O, vi PRVI AGENT: Da, jaz sem. Upam, da vai ne motim. Saj veste, prišel sem zaradi tistaga avtomobila. (Sede na davenport v «redi.) BRATlC: Povedal sem vam že, da zdaj še ne mislim na avtomobil, enostavno zato ne, ker nimam dovolj denarja. Kar »em prvič govoril, je bila le šala. PRVI AGENT; Kdo va» vpraša za denar? Glavno je, da imate kredit—in vi ga imate. Danes se vse dobi na kredit, razumete? BRATlC: Jaafrpa ne kupim ničesar na kredit, razumete? Človek bi se še ubil na kredit — PRVI AGENT: Ne razumem zakaj se vam je kr/dlt tako zameril. Liejak je kupona kredit, Cešpljar je kupil na kredit, Govedina le kupil na kredit—naštejem jih lahko celo vrsto. In vsi so zadovoljni. Zakaj bi ne bili še vi? Povem vam, med brati ne dobite boljšega avto-mrtiila kot je naš. BRATlC: Jaz pa vam povem tole: Kadar bom hotel imeti avtomobil, pridem ponj, ga plačam in se odpeljem! Ali je jasno? PRVI AGENT: Ne razumem --- - BRATlC: Ako ne razumete—idlte! Lahko noč. Razumete? PRVI AGENT (vstane v zadregi): No, torej, če jo tako, pa lahko noč. (Odkle.) BRATlC (se pripravlja k čltanju): Upam, da bo zdaj mir. (Zvonec spet zazvoni in drgne dolgo.) GINA (z desne): Drugi agenti Ali ga poženemo čez prag? BRATlC (resignirano); Oh, ni treba; nocoj sem dobre volje. Le naj pride. Stoj malo, G l-na! Pazi, kadar'odide in odprl okna, da se zrak izkadi ... GINA: Bom. hahal (Odide.) DRUGI AGENT (v lahkem površniku; tip, kakršnega se ne Iznebiš zlepa): Halo, rojalkl Bog te živi, rojak! (Se zaleti od vrat k Brati-ču in mu trese roko z obema rokama.) Bog te živi, Bog te živi! BRATlC (mu pokaže davenport): Dober večer. Kaj bi radi? Kaj prodajate? DRUGI AGENT: Časopis! Ali ste jutročenl na časopis? BRATlC: Seveda, aaj vidite, da čiUm. DRUGI AGENT (skoči k njemu In pogleda): O, ta nt pravi! To ni naš časopis. Naš časopis BRATlC: Ne to soboto. Pridite od sobote tri leta. DRUGI AGENT: O, vi nočete našega časopisa! Pa dobro. (Razgleduje se po sobi). Radio imate? BRATlC: Tudi radio prodajate? DRUGI AGENT: Rojak, jaz prodajam vse. Prodajam pratiko, lota, bonde, bolgarski čaj, pomado za lase, tavžentrože, pralne stroje, mast za kurja očesa, sirup »vete Neže, dežne plašče jn mašne bukvice BRATlC (zažvižga): Kaj še drugega dobrega? M iJV DRUGI AGENT (z gesto velike važnosti): Se nekaj aamo za—«a ženske. (Skoči k vratom.) Missus! Hej mlesus! BRATlC (skoči k njemu): Le pustite, le pu stite missus! Jaz sem edini, ki nocoj kupujem. (Oba sedeta na evoji mesti.) Kaj drugega še prodajate? Imate mogoče mašlno, ld dela denar? 1 EjpUGI AGENT (važno); To se tudi dobi; vse se dobi... f BRATlC (resno): Mašlna, ki dela denar, se dobi? Resnica? f DRUGI AGENT (takisto resno): Vse se dobi za—denar! BRATlC (maje z glavo): Ce bi jaz bil na vašem mestu, bi za ves svet nikomur ne prodal take mašlne, kl dela denar. DRUGI AGBNT: Zakaj ne? BRATlC (polagoma): Zato, ker bi jo aam potreboval! Tudi za «to milijonov dolarjev je ne bi dal. .. DRUGI AGENT (vstane v zadregi): Vidim, da ne boete nič kupili... Meni se pa mudi... BRATlC: Res? Ali bi ne hoteli še malo posedeti tu pri meni? Samo malo? •DRUGI AGENT (še bolj v zadregi): Oprostite, moram Iti! Z vami Si nič—to se pravi— nimam časa. Moram iti, moram! (Odhaja.) BRATlC: Hahaha, ta je pa lepa! VI «te lep agent, kl iz hiše belite! Počakajte malo, se še kaj pogovoriva, hahaha! DRUGI AGENT: Lahko noč. (Naglo od kuri.) ■ BRATlC: Lahko noč, hahaha! Kaj takega pa le ne! 2ENA (z desne, tudi mlada In prikupna): Komaj «em ga «pravila spat, malega. K a/ko je živ ta otroki Za tri druge. (8ede.) Tudi jaz bi rada pogledala v časopis. A stoj, da ne pozabim! Agent pride nocoj. BRATlC: Kateri agent? Mar so se vsi zakleli, da pridejo nocoj? To je pa že od sile. Odkar smo se preselili s farme v to mesto, nimamo miru pred temi vražjimi agenti. Komaj se iznebift enega, Že je drugi tukaj In čuka te za žep; vržeš ga skozi vrata, pa se vrne «kozi okno. Vsi prihajajo po dolarje, val «e trudijo, da bi odnesli denar. Jaz bi rad videl agenta, da bi denar prinesel. Takega še nI bilo. Zakaj vsaj en agent ne ponudi denarja? (Dalja prtkodajU.) "Koliko jih pa je " Ime je mati rodila!. Koga?" Ta metafora eni bila baš pesni- No, strahov." ška, kajti velik Tclobuk te gospo- Kako naj vem? . . . Najbrže «j^ne "kot jo je mati rodila" b je samo eden." ji v t»ki obliki nikdar ne dovolil Pa sta rekli, da se pogovar- priti na ta žaloatni «vet. jajo . • • Kdo «e bo «am « «abo "Dobro," odvrne član. "Kje pogovarjal?" pa ste se zaljubili vanj? . V Član je zbral vse svoje znanje I naši četrti? . . . JCar pomirite o posmrtnem življenju, o poda-!. .. Storili bomo vse potreb-nikih silnega boga Plutona iuU0! , .« se globoko zamudili ... Ker pa | (Poslovenil J. G.) kot predstavnik oblasti nI smel biti praznoveren, odgovori od-|oslp Dimov: ločno: "Ne, to nI mogoče ... Tu mora btti nekaj vmes ... Je žel i kdo zraven ... Kar pomirite se,, D .WAl(.w, gospa! Bomo že poprašali inl 1 kV kri^i bodo kaznovani, kakor k Ju ti»v*š ie-pu na predpaanlku, in » kazalcem briše nos in po kratkem premišljevanju odgovori: "l'a — lahko je tudi "ona" . . . Naj bo, kakor hoče, glawo je. da ni mojega aamovarja!" "Ali koga sumišr "Seveda ga sumim." "Koga pa?" "Brez dvoma ga je ukral kak lopov." "Dobro. Bomo že pozneje videli. Vsedi ae malo na klop, da tukaj vam? ... Od vlage prihaja rev- dem tukaj na klop In počakam, matizem . . . Nekateri revmati-1 dokler se ne sadne kino? uredim vse potrebno gospod?*' "Vlago Imam." "Kje Imate vlaga?" "V stanovanju." "Kaj pa vam morem pomagati?" Pomlallte, prosim vas, kdo naj živi v vlažnem stanovanju!" Članu ni prišlo na pamet, da bi izjavil, da to njega prav nič ne briga ali da bi izrazil vsaj svoje začudenje, ker za vsako malenkost prihajajo k nJemu. Ne! V tem trenutku je mislil *amo to, kako bi vsaj malo odložil Izvrševanje svoje dolžnosti. "Zakaj ste pa vzeli vlažno «tamovanje?" "Ko sem ga vzel, je bilo »u^ ho." "Kako pa. da Je sedaj vlažno?" "Vrag vedi, kako! Ko amo ae nastanili, smo zapazili, da je vlašno. Po stenah »os se pojavili taki madeži, večji od vs«-h zemljevidov, kar jih poznam." Član gleda na n«*poplaani papir. nekaj mrmra skozi zobe in mehanično vpraša: "AH kogs samite r "Ksko? Ne rszumem va»?" "Hm ,.. hočem rnčl, če zahtevate odškodnino?" "Pa , • . kako naj jo zahte- zem je malenkoet.., stane »amo dvajset rubljev . . . Drugi rev matizem je sopet tak, da vam se delajo zvezde pred očmi, kadar začne sljatl ... Ne ozdraviš ga, če plačaš tudi tisoč rubljev!" Dolgočasen molk. "Toda . . . kam neki »te gledali, ko ste jemali stanovanje?" "Saj sem vam že povedal . , ; Takrat nI bilo vlažno." "Dobro , , , Vaš naslov? . . . Bom že pogledal In ukrenil, da . .. Kaj ste že vi hotelir' "Gospod član ... Ce mi vi ne pomorete, tudi »am gospod Bog mi ne bo mogel pomagati . . . Ne morete ai predstavljati. V zadnjem času »o ml bili uničeni vsi tivcl, dobeeedno vsi . Najbrže je Imel član bolj uničene živce kot ta dama srednjih let, ker je nervozno zagrabil nepopisani papir, ga zmečkal med prsti, zasukal glavo In za čel z navadnim stsvkom: "Ali kogs sumite?" "Dotmeedno vse živce," histerično nadaljuje dama. "Cim se zmrači, nimam miru in bežim Iz 0tsno\anjs ..." < "Zakaj psr "Zaradi strahov ... Vsi pra vi jo. da so to strahovi. Nekdo takv. hodi po sobi, premika pohištvo, se razgovarja ... In baš snoči js nasUl v zidu tak jok, da bi bili kmalu vsi v hiši znoreli od »trahu . • ." "Kar sedite, le hrupa ne delajte! ... A vi, goepod? Kaj želite?" "2ena ml je pobegnila! Ali bo mogoče. .. "Kam ste pa vendar gledali?" "Saj je nisem mogel videti! — Ko bi jo človek vprašal, kaj jI nI bilo prav. . "Da, da, lene ao nerazumljiv svet," začne član modrljanltl. "Samo tega hočejo, česar nI na svetu. Čudna publika! ... Ali koga aumltaf "Ah, nikar me ne vprašujte! Imel sem ga za svojega najboljšega prijatelja . . . Skupaj »va biljardirala ... in Iznenada!... Prevarll me Jet" "Vidite, v družinskem življe nju mors biti človek vedno oprezen!" naveličano govori član in »l prižge cigaro. "Družinsko življenje je, kasor pravijo pi satelji, oblegana trdnjava . . . 2ena ljubi romantičnost, a možje hodijo zjutraj razkuštranl, površno oblečeni, a copati na bosih nogah. Zeno ps imajo rade lakaste čeveljčka . . . One ee ne brigajo toliko sa moralne sposobno*ti kot za zunanjo lepoto . •. Kaj pa vi želite, gospo-dilns? I