Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman t«1 jst: Za eelo leto predplačan 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. -50 kr., za četrt teta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. "20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob */,6. uri popoludne.
I^Jtev. 43.
V Ljubljani, v torek 23. februvarija 1886.
Letnilc XIV.
Evropska anarhija.
Politiki in časnikarji so izumili različna imena za odnošaje evropskih držav. Cesto čitamo o »družini evropskih držav", o »republiki evropskih držav", o »evropskem koncertu" itd. Mnogo je resničnega v tem nazivanji, še več pa neresničnega; s kratka: te primere so še pa ve.
Družina potrebuje svojega poglavarja. Družinskega očeta pa do sedaj še niso imele evropske države, in tudi o patriarhalnih odnošajih med njimi molči zgodovina. Pač je podobna Evropa veliki družini glede nejedinosti, ki navadno vlada pod obiteljsko streho. Le kratki so bili dnevi »družinske sreče" evropskih držav, ker nevošljivost in nezaupljivost ločite posamezne ude. Strastne pravde; krvavi boji so delili evropskim otrokom zapuščinske deleže. Prava družina evropskih držav je postala še-le po »sveti zvezi". Ta ideja se je rodila najprvo na Ruskem. Car Aleksander I. jo je predložil cesarju avstrijskemu in kralju pruskemu. Podpisali so jo vsi trije v Parizu 26. sept. 1. 1815. Bistvo te deklaracije je, da so trije vladarji slovesno obljubili, da hote v prihodnje vladati po krščanskih načelih, skrbeti za pravico, ljubezen in mir med posameznimi državami in lastnimi podložniki. Tej zvezi so pristopile, izvzemši dve državi, vse krščanske vlade. Po tej zvezi naj bi bil mir med državami kot vzor vsem diplomatom. Akoravno pa ta zveza ni zagotovila večnega miru, vendar je v zgodovini velikega pomena. Mednarodno pravo se ne more naslanjati lo na uljudnost in ravnotežje, marveč na pravico in pravni red med državami. Sveta zveza pa ravno javno prizna, da so vsi narodi celota, družina, kteri poglavar je Bog, njegovi namestniki pa posamezni vladarji. S tem pa ni rečeno, da bi moralo ostati vse pri starem, kajti narodi se razvijajo, vzbujajo, zahtevajo svoje pravice, kterih prej niso poznali. Ko bodo vlade in merodajni možje potrebe, želje ločili od zmot svojih narodov ter zadostili pravičnim terjatvam časa, potem bo dobila sveta zveza svojo veljavo. Potreba
pač raste od dne do dne. Evropa je toraj imela po 1. 1815 do smrti Franca 1. tri očete. Potem je prešla ta čast na Nikolaja I., ki je bil že za časa cesarja Franca »vice-poglavar". Sicer so bile vlade strogo očimske, vendar je bil v evropski družini nekaj let mir.
Ime »republika evropskih držav" je hvale vredno, ko bi se z imenom strinjala tudi pojem in bistvo. Prava ljudovlada pripozmi in spoštuje osebno prostost in popolno enakopravnost. V načelu, ideji je evropska državna ljudovlada sicer priznala osebno prostost (namreč posameznih držav) in enakopravnost v dejanji pa je drugače. V teoriji so imele vse države, velike in male enako čast, enako pravico, enako avtonomijo, v praksi pa velja načelo: »moč nad pravico". »Železo in kri" je geslo uekterim mogotcem. Pravo malega moža je navadno podleglo moči velikega, če ga ni varoval, močnejši. Vzgledov nam ne manjka. Po taki protekciji pa so male državice postale odvisne od velikih, kakor v rimski ljudovladi klienti od svojih patronov. Evropske države so bile toraj le v tem oziru ljudovlada, da niso imele ustanovnega poglavarja. Kakor pa se v posameznih ljudovladah često zgodi, da morajo prenašati vso silo in krutost samosilnega diktatorja, isto tako pozna tudi Evropa nekaj tacih mogotcev.
Najbolj neprimerno pa se nam zdi ime »evropski koncert". Prvi znak koncerta je harmonija, soglasje. Kje najdemo kaj sličnega med evropskimi državami? Vedua disharmonija, charivari, mačja godba. V koncertu je dalje treba strogega dirigenta, mož, ki igrajo »prve gosli", iu drugih, ki »prikla-dajo". V nekem oziru bi sicer smeli imenovati skupno politiko evropskih držav »evropski koncert". Virtuozi namreč napravljajo koncerte, kjer igrajo ali pojo „solo", orkester je spremlja. Tudi v evropskih državah se pojavljajo posamezni politični virtuozi, ki kažejo svoje junaštvo in moč. Ene države radovoljno »spremljajo" svojega kapelnika, druge pa imajo čast ali žalost biti pri koncertu slavno občinstvo brez ali z vstopnino.
Konečno imajo v evropskem koncertu tudi »note" veliko veljavo. Gotovo zato, ker se evropska politika igra po »notah". Večkrat pa se zgodi, da se že pri »skušnji" igralci z »notami" udrihajo po glavah. Najbolj pa je podoben »evropski koncert" koncertu moderne godbe, da politični igralci pihajo v bučeče trobe in velikanske rogove, ter z vso silo bijejo na široke bobne. Najboljšo pa so pogodili politični igralci, ko so Turčijo sprejeli v »evropski koncert". Turške godbe je bilo še treba, da melodija evropske politike kričavim glasom trga narodom »srca".
(Konec prih.)	H-t-b-r.
Politični pregled.
V Ljubljani, 23. februvarija.
Notranje dežele.
Kar je preojstro, se skrha in kar je prekislo se zagrize. Tudi v politiki je taka. Dr. Knotzu je tal zmanjkalo ondi, kjer se je tega najmanj nadjal. Doma v Oeski Lipi ga niso nič več volili v ravnateljstvo ondašnje mestne hranilnice, kar je možaka tako raztogolilo, da je še tisti dan, ko so bile namreč imenovane volitve, svoje šila in kopita pobral ter se odpeljal na Dunaj. To ni kar si bodi, če so možu doma v njegovi domovini zaupanje odrekli. Izvestno so se ljudem oči odprle, da ni vse zlato, kar se sveti in tudi ne vsak državnik ni dober zastopnik naroda, kdor mnogo kriči in ob mizo razbija. Sicer pa Knotz nikakor ne bo molčal in bomo že danes ali jutri slišali iz državnega zbora, kaj je bil prav za prav vzrok, da ga niso hoteli več imeti v ravnateljstvu mestne hranilnice. To je že prvi kamenček, ki se je izluščil iz Knotzovega s tako silo in takim vriščem lansko leto postavljenega poslopja državne veljavnosti. Kjer človek pri domačih zavodih ob veljavo pride, ondi mu jo tudi drugod kmalo vzamejo in tako bo tudi pri Knotzu. Ljudje so sprevideli, da na njem ni prav nič druzega, kakor hud jezik in kričač. S tem se pa dandanes v državnem zboru ne opravi kdo ve kaj, ko je tihe in vstrajne delavnosti več potreba, kakor pa razgrajanja in pridušanja. Mogoče je pa tudi, da
LISTEK.
Misijoni v Albaniji.*)
ii.
Pod Pijem IX. blaženega spomina in na njegove želje sošla se je 1. 1872 v Skadru zopet albanska narodna sinoda. Poglaviten namen je bil sklepe sinode 1. 1703, ki so se počasi pozabili, na novo vtrditi in zaobičati. Posebno so pa gledali na poduk in ustanovo novih šol, ker teh je najbolj potreba. V tej stvari so že nekaj vkrenili še preden se je odprla zadnja sinoda. L. 1868 so odprli italijanski jezuiti v Skdaru na željo sv. očeta gimnazijo in tečaj modroslovja. S to šolo so združili trgovsko šolo, kjer se je izobraževalo na leto 80 do 90 učencev. Pozneje je nadškof dovršil tudi veliko in malo semenišče jezuitom. Manjše semenišče je za notranje učence, v kterem se izobražujejo sposobni dečki, ki imajo poklic za duhovski stan, za više študije v večjem klerikalnem semenišči. V poslednjem je 40—50 klerikov. Marijanska kongrega-cija, ki jo tam med učenci vpeljana, izvrsten sad
rodi. Semenišče v Skadru je edino semenišče v Albaniji. Duhovniki v njem izobraženi so v večini vredni svoje svete službe in so polni gorečnosti za kraljestvo božje. Veliko k temu tudi pripomore, kar je sklenila zadnja sinoda, po kteri je vsak duhovnik zavezan, vdeležiti se vsako drugo leto duhovnih vaj.
V najnovejšem času so tudi oo. frančiškani napravili v Trosčianih probandat, t. j. šolo, v kteri podučujejo mladenče, ki hočejo stopiti v frančiškanski red, v predmetih na gimnazijah navadnih. V ti hiši se podučuje kakih 15—20 mladenčev. Ko dovrše gimnazije imajo nastopiti noviciat; više študije imajo mladi redovniki dovršiti v kaki avstrijski provinciji tega reda in potem se povrnejo v domovino, da delujejo kot misijonarji pri svojih rojakih. Ker v Albaniji ni ga kacega cerkvenega premoženja in ubogi ljudje ne morejo skrbeti za življenje dušnih pastirjev, kako bi še le skrbeli za šole, vzdrževala jih je dosihmal propaganda. Tudi c. kr. avstrijska vlada vsako leto pošilja podpore vsled pokroviteljstva nad katoliškimi občinami v turškem cesarstvu od nekdanjosti. Tako dobiva semenišče v Skadru 5000 gld. in frančiškanski probandat 2200 gld. Podpore dobivajo škofje in župniki.
Ljudske šole, kterih je bilo pred zadnjo sinodo
le malo, in ktere so vodili čč. oo. frančiškani in bernardini, so se začele tudi dvigati. Skoro v vsaki župniji bode šola, in tako imamo dosti upanja, da bode sledanji rod bolje vzgojen, kakor njihovi očetje.
Jezuitje so že od nekdaj zelo gledali na to, da se mladina podučuje v katekizmu, a sedaj se posebno za to trudijo v Skadru. Samostanska cerkev je bila pretesna za vse ukaželjne, preložili so to podučevanje v stolno cerkev, ki je zelo prostorna. Tem več"je bilo prostora, več se je otrok oglaševalo za podučevanje. Razun klerikov je sedaj 18—20 udov marijanske kougregacije, ki podučujejo v katekizmu. Tudi čč. nune so začele podučevati v krščanskem nauku in tako j e tedaj vse v Skadru polno gorečnosti za ta poduk. P. rektor jezuitskega samostana je dal natisniti 2000 malih katekizmov v albanskem jeziku in razdeliti jih po vseh župnijah v Albaniji.
Ljudstvo je nevedno v naukih sv. vere, a vendar ima živo vero. II krščanskemu nauku prihajajo po 18—20 let stari in se uče prekrižati se. A ne sramujejo se, niti jih ni strah pred ljudmi. L. 18S4 je bilo nad 200 dečkov, a njih število raste.
V poslednjem časi so tudi nekaj storili za žene in dekleta, to je bilo pred vsem potrebno. Po zgledu
bode ta sicer malostui dogodek Knotza na pravo pot pripeljal, da bo svoje politične grehe sprevidel, in drugo pošteno avstrijsko življenje pričel.
Med raznimi novicami omenjali smo včeraj škandal, ki je nastal po aroganci dveh huzar-skili častuikovvAradu na Ogerskem. Stvar je zadobila že velik politični pomen, ker je prišla v ogerskem državnem zboru na dnevni red v podobi interpelacije, ki jo je stavil poslanec Max Falk. Poslanec je bil odločno proti temu, kar mu je tudi vsa zbornica odobravala, da bi si smel vsak, kdor orožje nosi, s taistim pravico delati, kedar in kjer bi se mu ljubilo. Ce sta častnika mislila, da sta bila v resnici žaljena na časti, imela sta odprto dvojo pot, po kteri se taka razžalenja spirajo. Prvi pot je sicer po postavi prepovedan, vendar pa ga posebno častniki kljubu temu dostikrat nastopajo, da si tako operejo dozdevne madeže na svoji časti z — dvobojem. Drugi pot bil bi pa ta, da bi bila častnika poklicala dotičnega redaktorja pred sodnika, kjer bi se bila vsa zadeva po postavnem potu rešila in bi se bil krivičnik kaznoval. Sploh je pa jako obžalovanja vredno, pravi interpelant dalje, da je vojaški stan še vedno iz splošnjih za vse druge stanove veljavnih postav izvzet in s svojimi zavarovan, po kterih mu civilist navadno niti do živega ne more. Skrajni čas bi bil, da se ta privilegij odpravi, da bomo pred postavo vsi enaki, kar nas živi pod enim vladarjem. Dobro pa bi tudi bilo, ko bi se takim ljudem, ki ne vedo, zakaj da nosijo orožje in taisto za pobijanje mirnih državljanov rabijo, pravica vzela in bi orožje le tedaj nositi smeli, kedar so v službi. Tisza je rekel da bo že odgovoril.
Postava o napravi črne vojske, o kteri smo nedavno pisali, glasi se po večem tako-Ie: § 1. črna vojska je del skupne armade ter spada pod mednarodno varstvo. — § 2. K črni vojski spadajo vsi snosobni državljani od svojega 19. do spolnje-nega 42. leta, kteri niso že člani c. kr. stalne vojske, mornarice, dopolnilne rezerve ali pa deželne brambe. Člane in častnike stalne armade veže dolžnost za črno vojsko do 60. leta, ako bi nesposobni postali za aktivno službo v stalni vojski. Dalje se dolžnost službovanja v črni vojski razteza na vse korporacije v državni službi, kteri imajo vojni značaj, kakor so: orožniki, pazniki državnih gozdov in finančni stražniki, kolikor bode to namreč zahtevala vojna dolžnost in pa služba dopuščala. Vrh tega se bodo v črno vojsko sprejemali tudi prostovoljci, kedar jih bo potrebovala. — § 3. črna vojska deli se v dva nabora. V prvi nabor spadajo vsi sposobni državljani od spolnjenega 19. do dovršenega 37. leta; pri teh so všeti tudi vsi začasno oproščeni in že iz stalne vojske odpuščeni. Drugi nabor pa dopolnujejo ravno te osebe od 37. do spolnjenega 42. leta svoje starosti. — § 4. Črna vojska se postavi na noge, kedar to cesar zapove. Skliče jo minister za deželno brambo v tolikošnjem številu, kakor se mu potrebno zdi za deželno obrambo. Podrejena bo črna vojska vojskemu zapovedniku, ki ga bode cesar sam v to odločil. Razpusti jo zopet le cesar sam. — § 5. Ako bi se imela črna vojska potrebovati zunaj domovine, treba je za to postave državnega zbora. Le da bi bila sila, brez postave to lahko določi cesar, za kar vlada odgovorna ostane, da dotično določbo vedno predloži državnemu zboru v potrjenje. če bi v potrebi primanjkovalo sposobnih mož v stalni vojski, v dopolnilni rezervi in pri brambovcih, se sme primanjkljaj za čas potrebe nadomestiti iz prvega nabora črne vojske. — § 6. Črna vojska je podložna vsem vojaškim postavam od dne. kedar se skliče, pa do dneva svojega razpusta. — § 7. Črna vojska nosi ob času vojske skupno na daleč vidljivo znamenje svojega poklica. Častniki in podčastniki imajo pa vojaška znamenja odlike in razlike. — § 8. Gledč preskrbljevanja in premeščevanja črne vojske
Turkov je bila žena le blago ali sužinja, ki se kupi za živino ali za denar. Ženske so bile še bolj nevedne kakor možje. Ako se pa mati še prekrižati ne zini, kako težko je dohiteti, kar je bilo v mladosti zamujenega. Dva goreča frančiškanska misijonarja, apostolski prefekt v Epiru, Marian iz Palmanove, in apostolski prefekt v Ivastrati, Janez Peter iz Ber-game, sta pisala 1. 1875 vesoljnemu predniku oo. frančiškanov, da sta oprostila nekaj albanskih devic, ki so bile v mladosti prodane za sužnje. Te bi se dale izučiti za učiteljice, toraj prosita, da bi se sprejele v kakem samostanu, da bi se pripravile na to.
Vesoljni prednik (redovni general) je takoj razumel, kako daleč to sega in je skrbel, da so albanske device sprejete bile pri sestrah 3. reda sv. Frančiška v Florenci. Sestre so se trudile na vse kriplje, deklice, kterim ni manjkalo dobre volje, pripraviti za njih poklic, in tako so te dve leti, dokler so bile v Florenci, veselo napredovale. A italijansko podnebje jim ni ugajalo, domov so morale iti, še preden so bile dovršile vzobraženje. Dasiravno so mnogo premalo znale, vendar so hotle polne gorečnosti poskusiti z dekliško šolo, in reči se mora, ljubi Bog je podpiral njih dobro voljo prav posebno. Več se je doseglo, kakor se je pričakovalo. Število
in njenih vojščakov veljajo ravno tiste postave, kakor za stalno vojsko. — § 9. Zapisnike črne vojske morajo napraviti dotične občine. — § 10. Stroški za črno vojsko se bodo poravnali iz skupnega vojnega budgeta. — § 11. S to postavo postanejo neveljavne vse vojaške postave, ki so z njo v nasprotji. — § 12. Veljavna postane ta postava od tistega due, kedar se razglasi.
V nanje države.
Srbija je v stiskah. Ni še dolgo, ko so se pri Garašaninu oglasili zastopniki Nemčije, Avstro-Oger-ske in Velike Britanije ter so v imenu in po na-naročilu svojih vlad zahtevali, da naj se Srbija kolikor se le da požuri pri sklepanji miru. Ob enem so pa tudi vprašali, kaj pomenijo vedne vojne priprave, kterih kar ni ne konca ne kraja. To se je zgodilo minuli teden. Drugi dan po tem dogodku potrkajo pa zastopniki Rusije, Laške in Francoske, ter Garašaninu svetujejo, da naj vprašanje o trgovinski pogodbi popolnoma loči od vprašanja o mirovni pogodbi, sicer se mu utegne primeriti, da n« bo ne enega in ne druzega dosegel. Pravi povod temu koraku bila je pa menda bolgarska izjava, da Bolgarija pri sklepaji miru menda ne bo zahtevala nikake odškodnine. Pomenljiva pri tem postopanji je nesloga, ki se je med zastopnike velesil na Balkanu vrinila. Kako bode z odškodovanjem, se pač še ne ve, kajti turški zastopnik se je po teh dogodkih tudi oglasil pri Garašaninu, rekoč, da se Turčija do sedaj še ni odpovedala odškodnini, in vendar je ravno Turčija, od ktere je to v prvi vrsti odvisno, kajti Bolgarija ni še sama svoja, temveč še vedno Turčiji podrejena država, in se mora kot taka vedno le po njej ravnati. Radovedni smo, kaj bo Garašanin na vse to odgovoril. Rekel je, da bo to prav kmalo storil.
Z Dunaja so naznanja, da je črnogorski knez Nikolaj sprejel 21. t. m. barona Rodiča, Thiimel-a, francoskega in angleškega poslanca. Slovanski dijaki, ki so se hoteli pokloniti knezu, niso bili sprejeti, Na večer je bil knez povabljen pri presvitlemu cesarju.
Iz Petrograda se brzojavlja: Organ Komarovov, ,,Sviet" donaša proglas Petra Karadjordjeviva, ki je datiran iz Genove, 1. januvarja, v njem prigovarja pretendent Srbom, da naj se oslobode od sedanje vlade, ki vničuje Srbijo. V tem proglasu se knez ponudi, da je takoj pripravljen stopiti v deželo, kedar pride za to čas.
Kako je na JBalkanu? Včerajšni telegram iz Bukarešta dne 22. febr. pravi, da sta si Mijatovič (Srb) in Gešav (Bolgar) dotična akta zmenila, vedeti namreč nam je treba, da Srbija zavlači vso stvar, da se je Mijatovič obrnil do Garašanina (ministerskega predsednika v Belgradu), da naj mu pove, kaj ima zahtevati in sploh kako se vesti, Garašanin ga je pa pooblastil, da sme srbske predloge objaviti. Sedaj bomo pa čez nekaj dni slišali, kaj jim je sedaj prišlo navskriž ali kaj? Sicer pa mislimo, da vkljub za-vlačanja do novih bojev med Bolgarsko in Srbsko ne bode prišlo. Srbija sama za-se se ne more bojevati. Porta prijenjuje Rusiji kar se tiče konvencije z Bolgarsko, Grška baje tudi ne bode začela vojske ako bode prepričana, da ne bode imela nikoga za zaveznika in zaščitnika. Francoska bi ji morda rada pomagala, mogoče da se je zanašala na Gladstona, kedar pride do krmila, da se bode potegnil za Grško, a ta je v parlamentu kategorično izjavil, da bode Angleška složno postopala z drugimi velevlastmi. Svojo naklonjenost je pokazala s tem, da se njeno brodovje ne bode pridružilo brodovju drugih vlasti v zalivu Suda (kakor smo že omenili). S tem pa nikakor ne rečemo, da je grško vprašanje ali sploh drugo vprašanje na balkanskem polnotoku rešeno, a odloženo je nemara za nekaj časa? Ugibanje je vsakemu prosto, a prihodnjost je prikrita ne le navadnim ljudem — dostikrat tudi tem, ki delajo zgodovino — diplomatom.
učenk je bilo kmalo tako veliko, da njih mala hiša ni zadostila, niti niso njih moči bile dovolj krepke to vzdržati. Pisale so svojim učenicam v Florenc in prosile častito mater prednico, naj pošlje nekaj sestra v Škadar, ker so bile pripravljene izročiti hišo, šolo, da, same sebe njih vodstvu. Z dovoljenjem propagande so res šle štiri sestre tistega reda leta 1880 v Škadar in krščansko prebivalstvo jih je sprejelo z veliko radostjo.
Premožni ljudje albanskega glavnega mesta so napravili med seboj zbirko, v kratkem časi jo bilo blizo 5000 gld., za ta denar so napravili prostorno hišo in povekšali hišo učiteljicam, ki je sedaj samostan. Ne le katoliški in razkolniški otroci, da celo mohamedanske deklice hodijo v to šolo. Lanskega leta jih je bilo 400. Iz tega se vidi, da sa je mi-sijon v Albaniji zadnja leta močno povzdignil in da je upati v bližnji prihodnjosti še lepšega cveta in bogatejšega ploda, ker se polje pouka še pridnejše in vsestransko obdeljuje. Prečastiti nadškof iz Du-razzo, Rafael Ambrozzi, iz reda sv. Frančiška piše o napredku, ki se je vršil pred njegovimi očmi s temi besedami: L. 1848 je bilo v moji nadškofi ji le 13 cerkva in 10 kapel, ki so bile ali razpadle ali s slamo krite, sedaj je 22 cerkva, 2 oratorija in
Veliko vrišča provzročil je 18. t. m. v nemškem državnem zborti socialdemokrat Singer s svojimi res zanimivimi novicami o anarhistskem gibanji na Nemškem. Mož je dokazal, da na Nemškem anarhizem še nikakor ni vgnan, temveč še vedno tli, kakor žrjavica pod pepelom celo v državnih službah, kamor so se anarhisti vrinili. To se ve, da tiste službe niso, kdo zni'i kake velike in imenitne, navadne službe beričev in drugih kakih oseb, ki so pa vendar-le anarhistom na veliko korist, kajti tudi uradni sluge in beriči marsikaj zvedo, obrnejo pa kakor hočejo, mnogokrat na kvar državi. Dogodek, ki ga bomo tukaj navedli, je resničen in ob enem jako dobro pojasnuje policijske razmere na Nemškem. Poslanec Singer pravi, da ondi pri predsedništvu Berolinskega policijskega ravnateljstva službuje človek Mahlo po imenu, ki je podoben meču brušenemu na obe strani. Mahlo je bil iz začetka tako zagrizen anarhist, da mu ni bilo druzega mar, kakor to, kako bi starega Viljema z dinamitom proti nebesom poslal; kedar so imeli kako posvetovanje, je bil Mahlo vedno pri rokah z dinamitom in je svete stavil, kje bi bilo dobro di-namit položiti. Naposled je pa mož še k policistom v službo stopil in je na ta korak tudi svojega prijatelja nagovarjal. „Pusti pošteno delo, rekel mu je, saj s tem se tako ne moreš preživeti dandanes. Poglej mene, kako se mi dobro godi, odkar sem v službi policijskega sovetnika Krflgerja. Saj druzega ne potrebuješ, kakor zadosti široko vest in dobro se ti bo godilo, denarja pa nikdar ne manjkalo. Kaj pa je zato, ali je eden ovaduh več ali manj na svetu." Da so na Nemškem takega človeka sprejeli v policijsko šlužbo, ima tudi svoj pomen in sicer ta-le: Minister Puttkamer hotel je na vsak način podaljšati postavo proti anarhistom. Ker mu je pa manjkalo izgredov, na ktere bi se bil opiral, najel si je mož anarhiste same v državno službo, da bi z njihovo pomočjo druge anarhiste k izgredom zapeljal. Tako je imel Mahlo nalog ob prvi priložnosti s svojim prijateljem, kterega je nagovarjal, da naj stopi v vohunsko službo, anarhiste razdražiti, jih k veleizdajskim izgredom naščuvati, potem bi jih bila pa policija pobrala in zaprla. Puttkamer bi bil pa jako dobro podporo dobil za podaljšanje omenjene postave. To smo le omenili v pojasnilo, kakih pripomočkov da se redarstvo na Nemškem poslužuje, kedar hoče kaj imenitnega izvršiti.
Spanjska vlada pričela je po deželi pometati. Minuli teden zaukazala je po vseh tistih pokrajinah in okrajih strogo preiskovanje, ki so se ji sumljivi zdeli, da bi bili morda v zvezi z zarotniki ktere-koli stranke že. Ni se motila. Našla je obilno pripravljenega streliva, pušek, pištol, republikanskih kapic, podob republikanskih kolovodij in smodnika. Tudi več sumljivih možakov in mladenčev je spravila pod kljič. Kakor je iz preiskave razvidno, prišli so na sled neki zvezi med Kartagensko ustajo in tem orožjem, iz čegar sklepajo, da zarota mora biti razširjena proti sedanji vladi že po celem kraljestvu. Kakor olje na ogenj vplivali so na Španjsko nedavni Londonski izgredi in se vlada nadja, da se bode morda v Kataloniji ali Malagi kaj posvetilo, kajti ravno v Kataloniji, Malagi iu pa v Sevilji so skoraj vsi prebivalci republikanci od nog do glave in sklenili so, da predstoječih volitev se hočejo vdeležiti pod republikansko zastavo. Nadjajo se, da bodo k njim pritisnili tudi drugi republikanci, kar pa nikakor še ni gotovo, kajti republikanci so vse drugo prej, kakor pa edini med seboj. Kjer pa edinosti ni, se tudi ni nadjati pravega vspeha.
Na Francoskem imajo delavci in socijalisti vendar enkrat zastopnike v državnem zboru. Francoski delavci so sicer že večkrat volili poslance, ki so obetali, da so bodo za nje potegovali, a navadno so jih goljufali, namesto kruha so jim dali kamna in so jih tešili s preganjanjem duhovnikov, redov-
23 večih kapel po selili, in vse te cerkve, izvzemši dveh, so zidane. L. 1848 je bilo le 10 domačih duhovnov, med temi ni bil nobeden učitelj propagande in štirje misijonarji; sedaj 1. 1884 je 14 domačih duhovnov v najboljših letih, od teh jih je bilo 10 vzgojenih v propagandi in 10 vnanjih misijonarjev. Leta 1848 ni bilo šol, sedaj jih je sedem. Poprej je bilo tam 6716 katolikov, razdeljenih v 12 postaj, nekateri so imeli turška imena in so vero skrivali, ker so živeli med Turki. Porta ni pripustila, da bi se bilo zvonilo po cerkvah, ki se bile v ravninah. Dan danes je dvakrat toliko katolikov in tudi misijonskih postaj. Katoliki so zarad vere popolnoma prosti, zvoniti smejo povsod in vsi imajo krščanska imena; le v Priveri in Janini so še turška. — Tako bi se glasila poročila tudi od drugod. — Albanija ima sedaj 3 nadškofije in 3 škofije. Frančiškani misijonarji so podredjeni apostolskim pre-fukturam, jih je pa vseh skupaj pet, so pa te-le: Kpira, Macedonija, Kastrati, Pulati, Srbija. Vidi so toraj iz tega kratkega pregleda, koliko je uapredo-valo krščanstvo v Albaniji v 36 letih. Upati smemo, da sedaj, ko turško verige čedalje bolj odpadajo, bode tudi napredek primeroma rastel. Bog pomozi 1
nikov itd. Se celo pravi delavci so zatajevali svoj program, kakor hitro so iz državnih jasli začeli zobati. Sedaj so pa vendar enkrat trije: Basly, Came-linat in Boyer, ki se zares potegujejo za delavce. Njih program je: postavodaja naj se spremeni kar se tiče železnic, rudnikov, bank in akcijnih družeb. Sicer so tudi drugi radikalci na podlagi tega programa voljeni, kakor Clemenceau, Henrik Maret in skoro vsi drugi poslanci iz Pariza. A prišedši v zbornico so pozabili svoje obljube, le trije spredaj imenovani so nekaka izjema, se ve; da so drugim koristolovcem trn v peti, a imajo delavce za seboj.
Pisali smo, da se je v francoskem parlamentu stavil predlog o izgonu francoskih princev in danes zamoremo naznaniti, da iz te moke ne bo kruha, ker ravno peka ni, ki bi hlebec spekel. Sedanja republikanska vlada si namreč ne upa izgona pričeti, ker se boji, da bi morda potem sama morala bežati. Povoda ji pravega manjka. Princi so pa tudi toliko previdni postali, da več ne silijo na dan z manifesti, o kterih vedo, da bi jim nič ne koristili, pač pa hudo škodovati utegnili. Sicer se pa ua Francoskem tako ali tako stvar ne bo dolgo držala, ker jo imajo ravno ljudje v rokah, ki jo bodo s svojo nestrpljivostjo do skrajnosti pritirali. Ministerski predsednik, poprašan, kaj da sam misli o tej zadevi, je rekel, da so princi pač velika zadrega za republiko, nevarni ji pa niso prav nič. Oe bi jih pa izganjati pričeli, bi nevarniši postali, ker bi se takoj mir in red po deželi skalil. Sploh pa vprašanje o izgonu ni še dognano in se bodo še v senatu z njim pečali. Francozi so se dveh stanov polotili, kterih se nikdo nekaznovan ne dotika. Duhovščino jeli so zatirati in pa potomce ma-ziljenih kraljev hočejo preganjati. Kjer-koli se je do sedaj še taka politika pričela, povsod nam zgodovina kaže revolucijo, ki se je iz tega konečno porodila. Prav tako bo tudi tukaj.
Izvirni dopisi.
Iz Celja, 22. febr. Danes se je vršila pred tukajšnjo okrožno sodnijo obravnava zoper č. g. Ant. Lednika, kaplana v Žalcu Zavoljo predlanskih volitev je bil imenovani blagi gospod zapleten v neko tožbo, ktera sicer še ni izvršena. Zandarmarija pa je gosp. Lednika deuuncirala, češ, da on nepostavno vpliva na svoje priče. Zaradi te ovadbe je bila danes konečna obravnava. Gosp. Lednik je spoznan popolnoma nedolžnega. Pač pa je neka priča, in sicer g. Ledniku nasprotna, pred sodnijo trdila, da je tožnik (žandarm) njej (priči) v Celji in v Vojniku .,dajal za več litrov vina". Raporter „Deutsche Vachterce", dr. Glantschnigg, je poslušal pri obravnavi; toda ko je videl, da bo grozdje veudar-le kislo, jo je pobrisal že pred sklepom. Bode ;ii glasovita „Vahterca" preklicala vse nesramnosti, ktere je ob svojem času zoper imenovanega gospoda razposlala med svet? Gotovo ne. Calumniare audacter . . .
Od Žalca, 18. februvarja. (O hmeljarstvu.)
V	naši deželi sta imenito dva predela, kjer zamoremo hmelj računiti med poglavitno panogo gospodarstva, namreč v Savinski dolini in Srednji Stajar ob meji ogerski. Tu in tam imajo v prospeh hmeljarstva posebno društvo.
Cena hmelju je pred nekterimi letmi bila jako napeta, do 4 gld. za kilogram. Ta okoliščina je premotila marsikterega gospodarja, da je prezrl pravilo, ki uči, da za hmeljarstvo smem porabiti le tisto zemljišče, brez kterega bi jaz lahko izhajal, ako bi dotične njive ali travnike celo ne imel.
Tekom zadnjih dvoje let je cena vedno padala.
V	Zateču na Češkem danes hmelj velja: mestno blago po 70—80 gld. za 50 l-g, ono z dežele po 70—80 gld., a Ošavsko le po 25—30 gld. Zadnja cena je žalibog tudi pri nas doma. Čeravno Savinjsko-doliujski hmelj prištevajo med najboljše blago, vendar mu je cena nizka, ker kupci morajo skrbeti, da bi ga z obzirom na prevažanje ne plačevali predrago za svojo osebo.
Da bi pa vstregli prodajalcem in kupcem, poskusili so osnovati sejme v Žalcu. Tako je prvim omogočeno, da blago po malem na tržišče spravljajo, drugim pa, da lahko mnogo blaga skupijo in množino po železnici cenejše odpravljajo. Kdor je hmelj na trgu prodal, se je vsaj iznebil ene skrbi. A tisti, ki so čakali na boljšo ceno, moramo res obžalovati, da še čakajo sedaj. In neki kmet, ki še blaga ni prodal, je te dni dopisniku rekel, da bo še nekoliko časa potrpel, potem pa ga bo začel kuhati živini, tej dobro tekne in zelo koristi. Nekteri hmeljarji, večinoma le poskuševalci, so se te stroke že odkrižali, drugi še premišljujejo.
Tudi kmetijska družba štajarska se je v novejšem času začela zanimati za hmeljarstvo. Ta je
povabila še kmetijsko družbo na Dunaji. Zadnja je, kakor beremo v glasilu naše družbe, obrnila se do Dunajske borze za zrnje in moko s prošnjo, bi li in s kakšnimi pogoji hoteli tržtvo s hmeljem na Dunaj uvesti? Iste družbe odbor vprašal je tudi zvezo pivovarjev, bi li hoteli hmelj kupovati na tržišču, ki bi se imelo na Dunaji osnovati?
Predstojuišvo Dunajske borze za zrnje in moko je odgovorilo, da bi tudi hmelj med svoje tržne reči vzprejemali, vendar v to je treba prenarediti bor-zina pravila, in bi predstojništvo borzino bržčas za takšno prenareditev bilo naklonjeno, ako bode od dotičnih za to se zanimajočih krogov naprošeno.
In avstrijska zveza pivovarjev? Ta je vsled ukrepa rednega občnega zbora svojega izrekla, da je želeti vstanovitev hmeljskih sejmov na Dunaji, vendar ona zveza ni v stanji k stroškom tega pod-vzetja kaj doplačevati. Vrh tega izrazuje željo sodelovati, kadar bodo opravilnik za hmeljske sejme izdelovali.
Kmetijska družba štajarska je nadalje odposlala južni železnici, pa državni in ogerski zapadni železnici sledečo vlogo:
Med najvažnejše prirastke dežele štajarske štejemo hmelj, ki si je celo na svetovnih tržiščih pridobil častno mesto.
To prednost zahvaljuje pred vsem svoji kakovosti, pa tudi temu, da ga kot rani hmelj pridelujejo in že v drugi polovici julija prodajat prinesejo, in je toraj z obzirom na čas prvi na evropskih tržiščih.
Takšni rani, zgodnji hmelj je največe važnosti za konsumenta, ki je svoj založeni hmelj že skoro ves porabil, za producenta, kteri, prvi na tržišče prišedši, ima pričakovati hitrih kupcev in dobre cene. Zato je velike važnosti zanj, pride li par dni prej ali slej na trg s svojim pridelkom.
Glavna reč toraj je: rani hmelj hitrej ko mogoče poslati na trg, kar je mogoče le z naglimi pošiljatvami, nemški Eilgut. Tega se pa zamorejo hmeljarji posluževati le v posameznih slučajih, ker so tarife previsoke, voznine toraj drage.
Zategavoljo se nam zdi opravičeno, ako prosimo, naj bi se v mesecih juli, avgust in september, kadar z ranim hmeljem tržijo, hmeljskim naglim pošiljatvam dovolile znižane voznine.
Kako je izpadla rešitev te prošnje? Zahtevanje bilo je odbito, vendar je trgovinsko ravnateljstvo južne železnice obljubilo, takrat naglim pošiljatvam hmelja svojo pozornost nakloniti.
Sklepoma bodi še pristavljeno, da je državna blagajuica dala 200 gld., kar se je v jednakih deležih razdelilo med oba stoječa štajarska društva v povzdigo hmeljarstva.
S Hrvatskega, 19. februvarja. (Konec.) O knezu Battenbergu dovolite mi izraziti svoje mnenje, o kterem menim, da jo pravo. Na videz je res lepo, kar je storil, češ, da je zedenil Bolgarsko, v resnici pa on nima nobenih zaslug. Bolgarska je bila fak-tično že zedinjena; to najjasnejše kaže prevrat, ki se je izvršil brez krvolitja. Počakati je bilo treba le trenutka, da se Bolgarska svetu zedinjena predstavi, in ne bi bilo treba vojske, dolgov, kulturnega na-zadka, ker inter arma Musae silent. Ker je Rusija za Bolgarsko žrtvovala toliko krvi, blaga in denarja, ima pač pravico, bolj ko vsaka druga država, da ji kak nemški Abenteurer naroda ne zlorabi v svoje osebne namene, da ji narod v kritičnem trenutku hrbta ne obrne. Pruski poročnik Battenberg ni druzega nego Bismarkov pobočnik, oproda; Nemec je iu kot tak dela na korist in po namenih Prusko-Nemške. Zdaj je očitno, zakaj se Rusija tako brani tega lažnjivega zedinjenja, sklicujoča se na Berolinsko pogodbo. V tej pogodbi je bilo tudi sklenjeno, naj Avstro-Ogerska red napravi v Bosni in Hercegovini. Te pokrajini sta še zdaj turški, in Avstro - Ogerska ju bo težko kdaj dobila s privoljenjem vse Evrope. Res je v deželi mir in kolikor tolika varnost, toda uprava je v marsičem napačna: prvič se vsiljuje madjarščina in nemščina, česar ni delal Turčin s svojo turščino; drugič se morajo davki plačevati v denarju, in poprej so se s pridelki, od česar imajo korist le židje in brezvestni trgovci. To vedo tudi tam gori v „stričevi" deželi.
Znam še dva, ki bi ju rad v „Slovencu" naslikal, kakoršna sta, gledana s človečanskega stališča. Zatrjujem, g. vrednik, da čitatelji ne bodo zamerili, ako jim podaste njijuni podobi neokrnjeni. — Naj-popularniši mož na Nemškem, vodja kulturnega naroda, pravicogazni knez Bismark brusi sekiro, da poseka korenine slovenskemu narodu, više rokave,
da bi s površja zemlje izbrisal nepovoljni mu narod. Največi nemški državnik je človek brezozirnega egoizma, ki ne pozna mej. Z idejo narodnosti je zedinil nemško pleme, a to idejo drugim nasproti dejanski ubija. Glej življenje Francozov, Dancev, Poljakov, sploh Slovanov. Bismark poznft narodno idejo, dokler služi nemštvu, ter jo grdo oskrunja, kakor nemški križarji nekdaj ime krščanstva. Pred 10 leti je dejal Niegolevvski: „Na podlagi narodnosti ste izveli velika vojna dejanja (na Šlezviškem, Holšteinskem, Ceskem, Nemškem, Francoskem), zdaj hočeto pa nam, ki smo vam s svojo krvjo pomagali staviti poslopje naše edinosti in narodnosti, ugonobiti naš jezik, našo narodnost, naš dom." Že I. 184S so dejali Poljaki: „Rus nas bije z bičem, Nemec govori z bodali; Rus nas meče na tla, Nemec nas tolče s konjsko nogo svoje dijalektike, kadar v imenu slobode zagovarja naše potlačevanje, kadar v imenu svoje omike dela za naš pogin, kadar se v imenu svoje domovine trudi oteti nam hiše in dom." Kraj starih grobov slovanstva koplje nasilnik z bogo-skrunsko roko novih; v tem pa pozablja, da udarci njegove motike odjekujejo po široširnem svetu slovanskem in romanskem, in da more ž njimi prebuditi prav onega duha, ki ga hoče zatreti. V tem smislu so pisali nedavno „Narodni Listy" v Pragi. Bismarkova politika je večna nevarnost slovanskemu in evropejskemu mini. Lani so pisale „Novosti" (ruske): Če je ktera vlast na svetu, ki tuje koristi oškoduje, je gotovo Nemška? Kdo bolj hlepi in bolj na to dela, da si prisvoja tuja zemljišča, če ne Nemška? Kdo Angleški v kulturnih vprašanjih bolj nasprotuje ko Nemška? Kdo je pametne predloge Angleške glede vravnanja egiptovskega denarstva bolj pobijal ko Nemška? In ta vlast, ki neprenehoma tuje države ščuje v tujozemska podjetja, kakor v Egipt in Tonkin in Afgansko,*) ne zbira li svojih vojnih moči, da more v Evropi vsaki trenutek postopati? Vrhu tega se vedno kaže svetu ko apostola miru, v resnici pa od nobene strani ne prihaja toliko vznemirja, motenja svetovnega miru, ko od Nemške."
„Nemzet" 8. jan. 1885 piše: „Nemška postopa z vsemi zahtevi naselbujoče države. Njen poklic se raztega na ves svet." Zavoljo njegove predrzne, potuhnjene in nasilne politike morajo biti oborožene vse države. Upajmo, da delo krivice, nasilja in brez-božnosti dolgo ne trpi. Nemci bodo učakali dan, ko bodo želi, kar so sejali.
Prvi angleški minister Gladstone (reči Gledston) je v grozni nemilosti pri Dunajskih, Budapeštanskih, pruskih, sploh nemških listih; celo „Slovenec" mu je malo prijazen. Nemški listi mu očitajo, da nima načel, da je nevaren evropejskemu miru, daje časti-željen, zamerjajo mu.držanje na Carigradski konferenci, da je slepar in zvijačar? Čemu ga objedajo? Mož ima eno veliko načelo, načelo slobode, ima filhelenska čustva, mrzi Turško, ter goji simpatije za Slovane. Gladstone želi vsem narodom, brez razločka, samostalni razvoj in neodvisnost. Katoliški cerkvi je dal slobodo, irskemu narodu jo daje zdaj, popravljajoč kričeče krivice, ki so se mu delale veliko sto let, podajajoč mu roko v imenu pravičnosti in človečanstva. Krasi ga zdrava omika, prešinjena z globokim duhom pravičnosti, znosljivosti, dobre .volje, ker je last plemenitih ljudi. Sovražnik je krivic in zatiranja, tme in bede. Očivestno je nasprotni tečaj Bismarku, ki ga tudi smrtno črti. Ou se je potegoval za tlačene narode balkanske proti mnenju in zahtevanju lastnih rojakov, trdečib, da celokupnost in ohranitev je v interesu same Angleške. Koristi svojega naroda je podstavljal višemu cilju, cilju človečanstva.*) Vzvišeni ta mož Slovencem ni nič hudega storil, ne želel, niti posredno niti neposredno ; toraj je prav, da se slovenski časopisi ne obračajo po tujih. Vse njegovo delovanje kaže, da Slovanom le dobro želi, od tod njegov ,,hands off". Je li to opravičeno? Je. N. pr.: Srbija je imela pred 8 leti 8 milijonov frankov dolga; v 8 letih popravljenega prijateljstva pa ga ima danes 258 milijonov sramoto bratomorne vojske.
in
Domače novice.
(V katoliški dražbi) bode v sredo ob 7. uri zvečer zopet govor. Pretekli dve sredi je bral preč.
*) Bivši vojni minister francoski Campenon je dejal, da armado je treba doma, ne jo pošiljati po vseh kotih sveta, ker Bismarku ni prav ni? upati. „Globe" (v Londonu) je rekel, da jo neumno slabiti vojno mori glede na Nemško.
*) Vse lepo — prelepo; naj bi bila le tudi resnica, a jc velikansk optimizem!!	Vred.
g. prošt J ar c o jezuitih. Kako potrebna tvarina dandanes! Koliko krivih in napačnih misel in za-umenov je ravno o tem redu med svetom! In vendar poslušalcev skoraj — nič. Ako bi pa govorov ne bilo, bi pa že kdo rekel, da se nič ne zgodi, čuden svet!
(Pri tomboli v katoliški družbi) je bilo v nedeljo zopet jako živahno in veselo. Preč. g. dr. Lampe je navzočim govoril v prospeh in poživljanje katoliške družbo jako gorke besede, kako je taka družba dobra, koristna in potrebna ravno za sedanji čas. Omenjal je posebne časti, ktero so družbi skazali mil. g. knezoškof, ki so bili pri zadnjem občnem zborovanji navzoči ter so opominjevaje ude k vstrajni delavnosti naravnost rekli, kako zelo jim je ravno ta družba pri srcu. Namen katoliške družbe, pravi govornik dalje, je posebno ta, ude pošteno razvedro-vati in k dobremu vnemati, obujati katoliško čut in zavest s podučno besedo in primernimi spisi. Naj toraj vsak po svoji moči in svojem delokrogu deluje za prospeh in razširjanje te toliko koristne družbe, da bo moglo najprej v mestu poživljati katoliško življenje in potlej tudi na zunaj vspešno delovati — še bolj kakor jej je bilo do zdaj mogoče.
(Pes zacvili, kedar mu na rep stopiš); prav tako so je oglasil na naš poslednji „pro domo pre-mogarjem" od teh najeti agitator, naj že bo Peter ali Pavel v včeranjem „Narodu" in današnji „Laibacherici" ter našega »zvedavega" sporočevalea smešiti hoče, ker se je potegnil za korist prebivalcev, ktero je preraogarski agent stavil za korist premogarjev, povdarjajoč potrebo podražitve premoga. To pa ni res, da bi bili mi kedaj vred-ništvi obdolžili, da bi bili podkupljeni. Mi smole rekli, in to še danes trdimo, da so si premogarji najeli agenta in ga plačali, da se v obeh listih h krati in prav v obeh enako od besede do besede za nje vleče, če smo kje pisali, da ste vredništvi »Naroda" in „Laib. Ztg." najeti, le pokažite nam in takoj prekličemo! Podkupljene sleparije in kaženja javnega mnenja pa ne bomo nikdar podpirali in obžalujemo, da sta taki škodljivi agitaciji »Narod" in „Laib. Ztg." predale odprla, ker se sicer vedno potegujeta za občni blagor. Pri premogu ni druge pomoči, da bodo ljudje pravično vago dobivali, kakor vreče naj se takoj ko se napolnijo in odvagajo, zavežejo in s svincem zapečatijo, pa bo mir besedi. Vse drugo kar najeti agent čveka o znižanji režijnih stroškov, je smešno, ker nas nič, prav nič ne briga! Pač bi nas po pravici vsak trgovec zavrnil, če bi se vtikali v njegovo trgovino, češ, „ti prijatelj poglej, to in to opusti in to in to drugače stori, če hočeš, da boš več dobička imel!" Ali ni to največja bedarija, ki si jo misliti morete?! Reveži bi morali biti trgovci s premogom, če bi sami ne vedeli, ali zmorejo tolišnjo režijo ali ne, s kakoršno izvršujejo svojo kupčijo ter bi jih moralo še le občinstvo na to opozorovati. To je preotročje,
preneumno 1
„Der nasevveise Kohlenheizer".
(Venček kranjskih veteranov) v nedeljo zvečer v Ljubljanski čitalnici počastil je s svojim prihodom g. deželni glavar grof Thurn. Za društvene namene ob tej priliki so pa darovali gg. baron Winkler, grof Thurn, c. k. polkovnik izvan službe K11 o b I o c h po 10 gold.; cesarski sovetnik Janežič in c. kr. adjunkt Čuček pa po 5 gld.
(Trgovinska in obrtniška zbornica) ima v torek dne 23. februvarja 1886. 1. ob 6. uri zvečer redno sejo v mestni dvorani. Dnevni red: 1. Zapisnik zadnje seje. — 2. Volitev predsednika in podpredsednika. — 3. Poročilo o volitvi poslanca v II. mednarodni brodarstveni kongres. — 4. Poročilo o dopisu zbornice v Gradci, zadevajočem razširjenje določila § 78. a) obrtnega reda na vse v trgovinskih obrtih nameščene ljudi. — 5. Poročilo o tem, da bi se check- in clearing-promet razširil tako, da bi služil pri plačevanji carine. — 6. Poročilo o vlogi fabrikantov žganih opojnih pijač in octa za odpravo mnogih zaprek. — 7. Poročilo o vlogi glavnega odbora c. kr. kmetijske družbe na Štajarskem, da bi se podpirala prošnja za povekšanje uvoznine od loja in živalskih masti. — 8. Poročilo o prošnji za dva somnja z blagom in živino v črnomlji. — 9. Poročilo o prošnji za dva somnja s živino v Ko-vlerjib. — 10. Poročilo o prošnjah obrtnikov, da bi smeli obrti nastopiti, akoravno nimajo postavnih svedoČeb.
(V Ljubljanico) se je speljal sinoči ob '/2uri zvečer Ranzingerjev tovorni voz za gostilno „pri
Lipi", kjer ga je hlapec obrniti hotel. Voz je za seboj tudi konje v vodo potegnil, kakor se je s konji vred tudi hlapec zdrsal. Na veliko srečo se ni nič hudega zgodilo, kakor da se je do danes zjutraj še en zaboj s pivom v steklenicah v Ljubljanici hladil, kar mu ne bo na škodo, če so sicer steklenice niso pobile. Enega konja izvlekli so venkaj pri barvarji, druzega za glediščem; voz pa še le danes zjntraj pred frančiškanskim mostom.
(Razpisana je) služba geometra I. reda pri katastralnem razvidništvu na Kranjskem, oziroma ona geometra II. reda ali pa tudi zemljemerskega eleva s 500 gld. adjutuma. Prošnje v 14 dneh pri predsedništvu finančnega ravnateljstva tukaj.
(Ne hodite v Ameriko!) Zvedeli smo slučajno, da nek Martin Blazni k iz Žužemberka, napravlja Dolenjce, naj se izsele v Ameriko v Colorado. Ljudem obeta zlate gradove, ali plačan je od posebnih agentov v Trstu, kterim se je tudi priporočil za „šenk", ker jih nekda dosti napravi v Ameriko. — Naj se ljudje za božjo voljo ne dajo zapeljavati po agentih; v Ameriki je le za pridne, znajdljive, delavne ljudi, ki tja pridejo s kapitalom, morda kaj kruha; za uboge pa je grob.	(„Ed.")
Razne reči.
—	Polarne ovce. Lajtnant Greeley, znani preiskovalec severnega pola je imel v gospodarskem društvu v Pittsfield, Massachusets, zanimivo predavanje. Pripovedoval je, da je v polarni zemlji našel zemljini pas, po njem je neka pasmina divjih ovca, ki imajo glavo in noge kakor voli, rep pa konjski, dlaka je pa tako fina, da še celo volno ovca merinov prekosi. Večkrat se je pripovedovalo, da po dolgih zimah v Massahusets poginejo nježniše živali, misli on, da bi bilo priporočiti, poskusiti tam s polarno ovco, ki se sponaša v krajih, kjer ne najde vso zimo zavetja pred nezgodami vremena.
—	Na j viša železnicana svetu bode brez dvoma železnica ki vodi v severnih državah na Pikes-Peak, ki je visok 4322 metrov; dosihmal je bila najbolj sloveča cesta Lima-Oroya (Peru). Dodelana je dosihmal do 3600 metrov. Proga je 48 kilometrov dolga, in pride do vrha je nepretrgana ovinkov in rid, ki se polagoma vzdigujejo.
—	L. Kellner ju čestitalo je k njegovemu 75. rojstnemu dnevu 29. p. m. nad 50.000 društve-nikov raznih katoliško-pedagogiških društev iz Avstrije, Nemčije, Švice, Holandije, Anglije in Belgije. Sestavili so adreso katoliški učitelji, okvir k adresi je slikal gimnazijalni profesor Rafael Gruenes iz Feldkirchna, spisal je adreso tudi učitelj. Učitelji so tedaj sprožili to slavnost, ter pokazali s tem prosto dušna načela, ki jih navdajajo pri njihovem poklicu. — Na čelu adrese je božji učenik, okoli njega 12 apostolov. Na desno je Mozes, ki je peljal Izraelce skozi puščavo, kar ima pomeniti da načela Kelluer-jeve vodijo učitelja iz suhoparne puščobe umstvene pedagogike v rodovitno deželo Kristusovih naukov, na levo pa je slika apostola paganov sv. Pavla, kterega je tudi Kellner posnemal. Ob obeh straneh ste doprsni podobi slavnih krščanskih pedagogov sv. Kasiana, sv. Avguština. Potem kinčate adreso slike častitega začetnika šolskih bratov J. B. de la Sall, ki je v požrtvovalnosti in ljubezni daleč prekosil Pestalozzija in Don Bosco-ta izTurina; prvi zastopa 17., a poslednji naše stoletje. Oba pa zastopata razne cerkvene redove, ki se vkvarjajo z vzgojo mladine. V spodnjem voglu je na levo Overberg, ki zastopa pedagoge 18. stoletja in one iz šole Pestalozzi-ja, in še Krištof Šmid, mladinski pisatelj, kterega posnema tudi Kellner. — Med odličnimi podpisi najdemo tudi ime velikega dobrotnika šolstvu na Kranjskem, dr. viteza Franc Močnika iz Gradca, ter mnogo drugih še aktivnih šolskih nadzornikov, ravnateljev učiteljišč, c. kr. profesorjev i. dr. Adreso je izročil 29. p. m. vis. čast. gospod dr. Feliks Korum, škof iz Trevirov, ki je izročil tudi posebna vošila vdeležencev pri adresi. —• To zanimivo pismo je izročil toraj cerkveni dostojanstvenik, to je na čast osebi proslavljenega, poveličuje pa tudi stvar, za ktero se je trudil Kellner. Adresa Kellnerju je postala v vsakem oziru katoliška, postala je izjava katoliških pedagogov v taki meri, da je Pestalozzi in Diestenveg od svojih nista učakala. Kellner je sicer Nemec, a posnemajmo dobro, če tudi pri Nemcih najdemo; naši mlajši učitelji navadno več slišijo o Diestervvegu, kakor o Kellnerju, naj za spremembo slišijo tudi kaj katoliškega. Da ravno katoliška cerkev odredila je in še sedaj odrejuje slavne pedagoge, kakoršnjih nobena ločina, nobeno verospoznanje odrejati ne more. Pozor toraj, katoliški učitelji in pedagogi, kdo vam je vzor!
Telegrami.
Dunaj, 23. febr. Poslanska zbornica. Preden se je pričel dnevni red, poprime ministerski predsednik Taaffe za besedo rekoč: „Ministerstvo se odločno zabranjuje proti
nekvaliflkovanim napadom, kakoršni so nanj leteli v poslednjih sejah, ter pričakuje, da čo bi imeli poslanci na podlagi t varili o ministerstvu ali posamičnim članom njegovim res kaj očitati, so bodo tudi takoj poslužili pravice, ki jo jim pripušča postava o ministerski odgovornosti. Nasprotno pa sme tudi vlada zahtevati zarad varstva svoje časti in dostojanstva, da se mora poslovanjski rod v tak tir spraviti, da ministersvo in posamični člani njegovi 110 bodo razpostavljeni sumni-čenju in zasramovanju. Vlado k tej izjavi nagiba tudi skrb za vspešno delovanje državnega zbora". (Glasno odobravanje na desni).
Budapešt, 22. febr. Bndgetna postava za leto 1886 sprejela se je v poslaniški zbornici z veliko večino.
Beligrad, 22. febr. Garašanin je dal Mi-
jatoviču oblast, da sme predložiti načrt, po kterem bi imela mirovna pogodba le eden član in ta bi bil, da se zopet napravi položaj, kakoršen je bil pred napovedano vojsko t. j. pred 14. novembrom.
Pariz, 23, febr. Princ Napoleon poslal je lastnoročno pismo kamori, v kterem ji očita, da postavo o izgonu princev sodnija dopol-nuje s policijo, ker Napoleonovske prince v eno vrsto stavi z bourbonskimi. Dalje pravi, da pripoznava republiko, ako jo narod postavi potoni volilne pravice, sedanja republika pa ni druzega nego čisto navadna oligarhija, ktero bo preosnovati treba, ne .pa strmoglaviti. Narod naj si sam voli poglavarja.
T11 j e i.
21. febr.
Prt Maliču: Zehler, Kantov, Kolinek, trgovci, z Dunaja. — Mihael Požek, dijak, iz Trsta. — Janez Rosohitsch, blagajnik, iz Orahovico. — Moline, fabrikant, iz Tržiča.
Pri Slonu: Pavel pl. Landwurst, fabrikant, iz Berolina. — Ignacij Klinger, trgovec, z Dunaja. — Henrik liotho, trg. pot., iz Gradca. — Alf. Bayer, arhitekt, iz Reke. — Primož Dolar, učitelj, iz Mokronoga.
Pri Bavarskem dvoru: Jurij Voest, trg. pot., z Dunaja.
Pri Južnem kolodvoru: Terezija Strauss, zasebnica, iz Reke. — Tschummi, arhitekt, iz Tržiča.
Pri Virantu: Leopold Singer, iz Gradca. — Janez Singer, trgovec, iz Idrije. — Pleš in Pele, posestnika, iz. Ribnice.
Dunajska borza.
(Telegratično poročilo.) 23. februvarija.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16»^ davka)	86	gl.	20 kr
Sreberna ,, 5% „ 100 „ (s 16 # davka)	86	„	30
41o avstr. zlata renta, davka prosta .	113	„	75
Papirna renta, davka prosta .	102	„	10
Akcije avstr.-ogerske banke . .	870	„	— „
Kreditne akeije......290	„	20
London.......126	„	35
Srebro.......—	„	—
Francoski napoleond......10	„	02'/, ,
Ces. cekini ....	5	„	96
Nemške marke . . .	61	_	85
Vremensko sporočilo.
C fl« O	Čas	Stanje		Veter	Vrem e	® Z c -r- 3 a
opazovanja		zralcoraora v mm	toplomera po Celziju			s = o v* S s ^ C
22.	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.	738'77 739-44 740-40	+ 0-6 + 30 + 1-4	si. svz. si. svz. si. svz.	sneg oblačno oblačno	1-30 snega
se vedno ouiacno in južno. Zivecer je naietavai sneg. Srednja temperatura -f-1-7° C., za 2 0° C. nad normalom.
Služba
opsta (cecilijanca) is csrkmka
se oddaja pri sv. Duhu nad Krškim o sv. Jurji tekočega lota.	(1)
Homeriana-čaj,
po zdravnikih priporočeno, izvrstno sredstvo
proti
boleznim na plučih in na vratu (jetiki, naduhi in bolezni v krlilju [Kchlkopf]).
Iznenadljivi so vspehil	(18)
Knjižica o tem razpošilja se zastonj.
Zavitek čaja veljii 1 marko 20 vinarjev.
Edino pravega ima
Wolffslcy,
Berlin N., Weissenburger-Strasso Nr. 79.