Ižanske pripovedke
(PiSc Yr. G. Podkrimski
1. Kojenice v Iškej gori.                                            \
LX}J{/ obsirnem kotu raoj nekdaj gosto zarasteoiin Krimom in skalovitim hribom
¦          IffžJ^^Tška" leži svetu oialo znana vasica Iška vas.   Pravljiea pripoveduje. da so
K     stanovali pred mnogimi leti v tej priprostej  vasiei  malo  ne  sami imoviti kmetje,
H     ki so itncli polne hluve rogate živinc iu iituiee polne najlepšega žita. Mirinsreča
Hf     je bivala v onem zakotji in boiji blagoslov se je razlival mej pridae vaščane.
^M"              In kaj neki je bil vzrok tej nebeškej sreči ?
K/              V Iški,  mej skalovjem, borovjem in hrasti so bivale dobrotne deve — Ro-
K      jeDice.   Bile so  to zelo lepe ženske,  ki  so  ljubile  priprosto  ljudstvo  in  mu v
H      marsikaterej   priliki modro svetovale ter posebao outeram rade pomagale.   Ko se
^E     je vzpomladi poizgubil  sneg  io so začele preko IjnbljaDskega barja pibati milejšc
—•¦« 14 >¦•—
nOj kmfttje, pojdite orat -— pojdite sejat!" — Id Iškavarci so vselej radi slušali ta glas in to nikoli ue v svojo kvaro. Ko jo žito vzrastlo in dozorelo, oglasile so se zopet Rojeaiee iz Iške gore: nKmetje, bila je dobra setev, bode še boljša žetev!" In zopet so hiteli Ijudje na pofje, kakor so jim sretovale prijazne in zlatolase gorske vile.
Letine bo bile takrat jako ugodue. Žita je biln toliko, da so utrujenim ženjicam omahovale roke ter so jim iz pestij padali nabrušeni srpi. Tedaj so prihitele Ro-jeniee same iz Iške gore tcr požele vse ostalo žito. Žele so pa vse drugače, kakor navadne ženjice; delale so namreč nckake ozke stezice ter povezovale majbne sno-piče. Bile so včasih ce.16 tako prijazne, da so prižle po no6i na polje ter požele in povezale vse žito, da kmetu ni bilo treba drugega, nego žito nekoliko presušiti, omlatiti in napolniti i njim svoje žitue shrambe. — Res, zlate Sase so imcli takrat tamožnji kmetovaloi!
Ali prišlo je drugajo! — Nek bogat in prevzeten kmet se je nekoi razjezil nad Rojenicami, ki so mu velele iti na delo, ter je metal kamenje za njimi in jib grdo preklinjal. Poslediea tej nehvaležnosti je bila, da so Rojenice za vselej zapustile oni kraj in ubogi kmetje se morajo zdaj sarai muoiti z obdelovanjem neplodnega polja in — žal! — dostikrat brez povoljnega uspeha, ker pnsta zemlja ne rodi več dosti: saj le malokdaj uganejo kmetje pravi čas setvi in žetvi!-------
3. BoJ v vodi Išci.
Biia je viharna noč, ko je nekdo trikrat niočuo potrkal na okence lesene koče Vrbasovega MartiDa. Martin je bil siv čolnar, ki je prevozil v svojem živ-Ijenji s svojima ^olnoma po Isci tja v Ljubljano vže marsikaj drv in 6ote. A šota in drva niso bila njegova svojina, ker Martin je bil vže od rojstva velik siromak — ampak vozil je le za plaiiilo drugim in to po dnevi in po no&i.
Hitro se je tediij tudi nocoj opravil — Martin je namreč vže spal na trdej klopi pri peči — in prišel iz koče. Ookat mož z gosto brado ga ondii prijazno nagovori ter ukaže peljati ga nrno z maajšim čoinom proti raestu. Martin je hitro pripravil čolti ia veslo ter odrinil od brega. Burja je bučala preko tiliega ljub-Ijanskega barja in šumtsla z visokim trstjem, bičevjem in kolraažem, ki je bujao rasel ob vodi. Ker ni tujec ničesar govoril, molčal je tudi stari ijolnar. Tako sta se vozila vže dolgo časa, ko nenadoma izpregovori skrivnostni mož tcr reie: , Ko pripelješ do prvega tolmuna, ustavi foln iu vrni se domov! Po plačilo pridi jutri zgodaj na breg v ta čohi; a ne pripoveduj nikomur o meni, niti svojej ženiBe!" Martinu je bilo \o po volji. Ko privestata do globokega tolmuna, tediij sko6i tujec na nugi, hipoma postane grozeu velikan ter savpije z groraovitira glasom trikrat:
nPorodnji raoi, kje si, da se skusim s teboj? Jaz sem krimski inož!" To rekši plane z viška v vodo ter porine ob jednera z veliko silo čoln po Išci nazaj, da zdrči po gladkej vodnej površini naravnost v Iško vas. Iz razburkanega tolmuoa pa so se slišali se dolgo besni kriki in težki udarei, da so Martinu kar lasje ustajali po konei iu se mu je koža ježila.
Takoj, ko se je Martin povrnil domov, vprašala ga je zv(Sdava žena, koliko je zasluzil in — Martin jej je v svojem strahu vse povedal. Žena se mu je na-videzno rogala in trdila, da je prekanen.   Ali komaj je zatisnil Martin oči, šla je
žena skrivaje gledat v čoln, koliko plačila je prinesel krimski mož. In kaj je našla v čolnu ? Lonee poln — črnega ogljija! Nevoljna je stresla 6g]jije v vodo, a lonec razbila na drobne kosce.
Ko je pa žel Martin drugo jutro v {oln po plačilo, našel je v čolrm razbit lonec in poleg njega nekoliko kosccv suhega zlata. Slučajno je namreč padlo nekaj koscev (igljija na sulio in to se je izpremenilo v suho zlato. Kar ga pa je rado-vedria žena vrgla v vodo, to 6e je zgubilo vse. Zaraan sta Martin in njegova žena še ninogo let pozueje iskala mej kalužoicami in bičevjem suhega zlata, ki je bilo zavrženo ogljije. Badovednost in klepetavost sta bili dovo^j kaznovaui.