Naročnina
Dnevna lidajo
za državo SHS
mesečno ZO Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
mesečno 33 Din nede))aka Izdala celoletno v Jugo-•lavlJI SO Din, za Inozemstvo 100 D

VENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 »tolp. petlt-vrsla mali oglati po 130 In 2 D,večji oglasi nad 43 mm vlSlne po Din 2-30, veliki po 3 In 4 Din. v urednlilcem delu vrstica po tO Din O Pri veClom o
Izide ob 4 zjutraj
rožen pondeljko tri dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici št. O lil MoKoplsl se ne vračajo, nef raniti rana pisma se ne sprejemajo , Vrednlštva telefon Stev. SO. upravnlitva štev. 32«
Dr. L. S.:
Naši raztreseni udje
Ze pred svetovno vojno so Slovenci hodili ea delom in zaslužkom na Hrvatsko in v Slavonijo ter v Bosuo in Hercegovino, predvsem delavci, služkinje, uradniki in obrtniki. Ko so po prevratu padle prejšnje meje in je nova država v več ozirih obrnila naše oči na jugovzhod, se podaja vedno več naših rojakov v ondotne pokrajine in to ne samo v bližnjo Hrvatsko, kamor itak že po naravi težita savska in dravska dolina in proti morski obali, temveč tudi v vse, celo najbolj oddaljene predele Jugoslavije. Izvzemši Berane, Belopolje, Prije-polje in Raško jih je zadnja uradna statistika ii leta 1921. naštela uekaj v vseh okrajih, v celoti 39.606. Danes jih je gotovo že 50.000 ali pa še več.
Njih število je znašalo leta 1921. v Hrvatski in Slavoniji, Medmurju, ua otoku Krku in v kastavski občini 21.847 (0.8%), v Vojvodini (Bačka, Baranja, Banat) 7949 (0.6%), v Bosni in Hercegovini 4682 (0.3%), v Srbiji 3912 (0.1%), v Dalmaciji 1155 (0.2%) in v Črni gori 61 (0.0%). Lela 1910. jih je bilo le v Hrvatski in Slavoniji 0.6% ter v Bosni in Hercegovini 0.2%, skupni odstotki so se torej medtem malone potrojili. Srbohrvatov so našteli ob zadnjem štetju med nami v Sloveniji 10.721.
Naj navedemo nekaj podrobnejših podatkov o večjih krajih.
Že preje je živelo največ izmed teh razkropljenih udov našega naroda na Hrvatskem. Leta 1921. jih je bilo — pri mestih kot posebnih krajih ne vštevši okolice, drugod v celih okrajih —: v Zagrebu 8364, v Karlovcu 626, v Sisku 429, v Jastrebarskem 542, v Kostajnici 207, v Veliki Gorici 155, Sv. lvanu-Zelini 167, v Varaždinu 668, Ivancu 108, Pregradi 119, Virovitici 177, DakOvem 210, Našicah 317, Slatini 252, v Križevcih 102, Belovaru 148, Koprivnici 162, Garešnici 393, Kutini 265. — V Medmurju jih je bilo 617: v Prelogu 136, v Cakovcu 418 etc. — Ob Jadranu jih je bilo: v Kastvu 96, v Sušaku 791, Delnicah 142, Cri-lcvenici 106, v Cabru 141. — V Slavoniji jih je štela Požega 155, Brod 128, Daruvar 182, Nova Gradiška 153, Pakrac 210, Zemun 258. — V Sremu: Vinkovci 92, Županja 104, Ilok 252, Irig 358, Ruma 112.
Sorazmerno zelo je narastlo število v Vojvodini — najbrž je tukaj pomotoma vštetih tudi nekaj Slovakov — Banat (2200): Veliki Bečkerek jih je štel 338, Vršac 154, Pančevo 148, Bela Crkva 108, Veliki Gaj 530, Kovačica 121, Turška Kaniža 256. — Bačka in Baranja (5749): Novi Sad 923, Subotica 267, Sombor il.67, Pida 136, Palanka -193, Senta 944, Stari Bečej 907, Titel 280, Topola 221.
V	Bosni in Hercegovini jih je bilo največ v Sarajevu 276, Mostarju 307, Tuzli 346, Banja-luki 276, Zenici 251, v Tešnju 177, Travniku 164, Derventi 158, B. Petrovcu 153 in Visokem 122.
V	Dalmaciji jih je štel Zadar (ost) 194, Split 432, Kotor 438.
Črna gora je uajslabše zastopana: Podgo-rica 24, Cetinje 12 idr.
V	Srbiji so bili Slovenci našteti v veliki večini okrajev: n. pr. Belgrad 1230, Zaječar 610, Negotin 363, Niš 239, Požarevac 105, pa Kosovska Mitrovica 103, Ohrid 61, Skoplje 60, Strumica 45, Bitolj 41, Bregalnica 37. (Prim. Prethodni rezultati Popisa Stanovništva u kraljevini SHS. 31. »januara 1921 godine, Sarajevo 1924, str. XXI ss. in 3 ss.).
Kdo so vsi ti naši ljudje, ki jih je usoda zanesla iz naše ožje domovine širom države na jug in vzhod. Ali imajo še zvezo z domačijo ali so odšli za zmeraj? Kdo se kaj briga zanje, kdo vodi račun o njih? Prepuščeni so večjidel svoji nemili usodi. Ni prav in ni nam v časi, če nihče izmed nas ne skrbi — kolikor se pač da — za te razkropljene brate in sestre, ki tvorijo pač že skoraj dvajsetinko prebivalstva sedanje Slovenije.
Velik del je med njimi vojakov, zlasti v večjih mestih, ua mejah in sploh nn oddaljenem jugu. A tudi njim bi prišlo prav, ako bi se kdo malo bolj pobrigal zanje z berilom, darili i. dr. Nekaj je uradnikov in službenikov vseh vrst, zlasti v centrali in večjih mestih. Drugi so trgovci, obrtniki in sploh pridobit-niki. Največ pa bo delavcev (drvarjev, rudarjev itd.), privatnih nameščencev, posebno pa služkinj, kuharic i. dr. Če zaidete po hišah v Zagrebu, najdete tol:ko uslužbenih Slovenk, da se kar čudite. Da jih je mnogo tudi drugje, o tem govori že samo d?jstvo — ki pove, še veliko drugega —, da se takorekoč stalno no-
Vprava fe v Kopitarjevi al. št.« - Čelcovnl račun: Cfublfana štev. 10.650 lo 10.349 ra Inserate, Sarafevo št. 736J, Zagreb M. 39.011, Praga In Dunaf št. 24.797
javljajo v časopisih novice, kako se je tu ali tam onesrečila kaka Slovenka. Take stvari govore več kot cele knjige o težavah in nevarnostih, v katerih se naša dekleta bore po on-dotnih službah v gmotnem in duševnem oziru. Mi pa smo napram vsemu temu hladni in ravnodušni, kakor da bi se nas vse to nič ne tikalo.
A tiče se nas zelo. Nam mora biti žal vsakega delca našega naroda, ki se izgubi, če se hočemo obdržati ali celo napredovati. Ne more nam biti vseeno, ako se oddrobi kosec za koso m od našega narodnega telesa. Navadno je stvar taka, da se že v drugem rodu otroci slovenskih staršev odtuje našemu jeziku pod vplivom okolice in šole, dočim ostanejo prvi izseljenci večinoma zvesti, ker jih še vedno vežejo ožje vezi na domovino. Njih narodna zavednost ni tolika, da bi vzgojili svoje otroke v domačem duhu, ker vedno tvorijo večje skupine; organizacij, društev, pomoči pa skoroda nimajo, razen v največjih mestih (Dekliška Zveza v Zagrebu, akademski društvi v Zagrebu in Belgradu, Slovenski klub v Sarajevu; v Sarajevu ustanavljajo menda svojo šolo; glej tudi platnice zadnje »Vigredi«), Samoobsebi to v danem slučaju ne bi bilo toliko hudo, a škoda je, ker vidimo, da se vedno zopet pri vseh vprašanjih javnega življenja samo računa iu šteje, tako da moramo gledati, da se naše število brez potrebe ne zmanjšuje.
Veliko hujša je pa ta stvar v moralnem pogledu. Naši ljudje so izpostavljeni v mnogih krajih v tem oziru stoterim nevarnostim. Posebno morajo biti trdni in pošteni, če se jih nič ne prime ondotni milje, tamošnje okolje. Versko življenje je bolj ohlapno, površno, etični pojmi so pod vplivom dolgoletnega turškega gospodstva pomanjkljivi, ves način življenja in naziranja je marsikje zelo različen od našega. Nič čudnega ni. če se uavzame naš človek tega bolj lahkega duha in podleže skušnjavam. Junakinje so dekleta, ki ostanejo dobre in ne zaidejo na kriva pota. Mi za vse to ne kažemo nobenega zanimanja. Le zdajpa-zdaj posveti za hip kaka žalostna časopisna vest liki blisk v to temo, ki v njenem plašču iščejo vedno novih žrtev burni viharji življenja...
Malo merilo o stanju teh rojakov imamo pa vedarle: to je Koledar Družbe sv. Mohorja. A čpogled v dotično statistiko je vse prej kot razveseljiv. Iz zadnjih 5 let najdemo tozadevne podatke le v koledarjih za 1. 1925. in 1926. L. 1925. je bilo v izvenslovenskih školijah Jugoslavije 298 (13 dosmrtnih in 285 letnih) udov, 1. 1926. pa 310 (20 dosmrtnih in 290 letnih). Te številke, ki niso v nobenem sorazmerju s številom naših ljudi, raztresenih sirom države, dajo misliti. Porazdele se pa po škofijah ozir. pokrajinah takole: Krk 12, Senj 12, Dalmacija 3(1), Zagreb 164, Bosna in Hercegovina 65, Dakovo 25, Vojvodina 10(1), Skoplje 4, ostala Srbija 15 (Belgrad 1!). Poverjenikov manjka. Kjer so se zavzeli za stvar duhovniki ozir. redovniki, tam je nekaj udov, tako frančiškani v Varaždinu (43) in na Trsa-tu (8) ali v Čakovcu (10), dalje drugi duhovniki kot v Zagrebu (17), Gornjem Mihaljevcu (19), Ljubešici (6), Banjaluki (4), Nišu (8), Prizrenu (4), Krku (12). A ponekod so nabrali tudi lajiki precej udov, za kar jim gre vsa čast: Slovenski klub v Sarajevu (14), pa učiteljice, uradniki in drugi zavedni rojaki. Dobro delo bi storil Koledar, če bi v prihodnje navedel vse ude izven Slovenije imenoma kot n. pr. pri Amerikancih: olajšal bi na ta način zveze in stik med njimi in z njimi. Dobro bi bilo naprositi tudi hrvatsko duhovščino, da bi šla pri tem kar najbolj na roko ter zainteresirati tudi zasebnike za stvar, tako da bi v vsakem kraju, kjer je kaj naših ljudi, kdo prevzel nabiranje udov. — Zanimivo bi bilo tudi zvedeti pri upravništvih, koliko jih je naročenih ua naše časopise.
A to je seveda še vse premalo; bil bi le prvi začetek. Menda je postalo iz dosedanjih podatkov jasno, kako važna je ta zadeva sploh. Najti bi se moral kak način, da bi se to vprašanje resno m vsestransko razmotrilo in ukrenilo vse potrebno. Učimo se od Čehov! Treba je le smotrenega dela, pa se bo dalo marsikaj doseči. Dosedanja brezbrižnost se mora nehati. Našim rojakom izven ožjih inoj je tudi tToba pomagati, njim se prav posebno. Oni rabijo c poro v družbah, društvih, klubih, pouku in razvedrila v knjigah in časopisih, duševne pobude in svetov, informacij itd. iz, naše srede. Naj bi ra ne naše organizacije prevdarile, kaj lahko store vsaka sama, a dobiti bi se morala tudi ena, ki bi posvetila temu problemu prav spccijalno skrb.
-o—
Pašič začel kampanjo proti novi vladi.
Akcija vseh politikov proti Radiču.
Seja slavnega odbora radikalne stranke so bo vršila.
Belgrad, 10. aprila. (Izv.) Optimisti, ki so mislili, da se bo g. Pašič udal v svojo usodo in da bo eventualno sam odšel v zaslužen pokoj, so se skoraj gotovo zmotili. Včerajšnje vesti, da je vodstvo radikalne stranke odložilo sejo glavnega odbora radikalne stranke, se danes dementirajo. Očividno je, da je Vodstvo radikalne stranke odložilo sejo proti Pašičevi volji in mimo njega.
Nikola Pašič se je danes proti večeru nenadoma pripeljal okrog pol 7 v predsed-ništvo vlade in ostal pri Uzunoviču kake pol ure. Ko je odhajal iz predsedništva vlade, so ga pozdravili časnikarji in on jim je ljubeznivo odzdravil. Vsakemu je podal roko. Na vprašanje, čemu je prišel v predsedništvo vlade in konferiral z Uzunovičem, je odgovoril: »Tega Vam ne morem povedati. Prej ste lahko več zvedeli.«
vZakaj ne govorite, g. predsednik?«
»Govoril bom, ko bom svoboden!« je odgovoril Nikola Pašič.
«Ali se je zasedanje glavnega odbora res odgodilo?«
-Ne, ta vest ni resnična. Zasedanje glavnega odbora se sicer nc bo vršilo 17. t. m., ampak par dni pozneje. Niso se odložile seje, ampak samo datum seje se je preložil.«
Nato se je Nikola Pašič odpeljal s starim predsedniškim avtomobilom na svoje stanovanje.
Kal hoče Pašič od radikalne stranke doseči?
O seji glavnega odbora še vedno krožijo najrazličnejše verzije. Nekateri mislijo, da se bo pri tej priliki poskusilo izravnati nasprotje med obema strujama v radikalni stranki. Pašičevi prijatelji pa zatrjujejo, da se bo Pašič pri tej priliki na vsak način skušal maščevati nad Jovanovičem in napraviti konec njegovemu delovanju s tem, da ga bo glavni odbor izključil iz stranke. Po Pašičevih računih bi se morali pri tej priliki razen Jovanoviča izključiti še nekateri Jovanovičevi pristaši.
Pašič hoče doseči padec Uzunovičeve viade.
Nekateri mislijo, da bo Pašič na tej seji skušai izsiliti popolno zaupnico za sebe. Ta zaupnica bi se Pašiču izrekla v taki obliki, da bi moral Uzunovič izvajati posledice, odstopiti ter Pašiču ponovno prepustiti vodstvo državne uprave. Pašičevi prijatelji v tej stvari izredno živahno delujejo. Obenem napovedujejo najostrejše represalije proti Radiču.
Radič se Je vsem osovražšl.
Zanimivo je, da so, kar se tiče stališča nasproti Radiču, edini vsi radikali. Velik del opozicije jih v tem podpira, češ, da jc Stjepan Radič največja ovira za pravilni razvoj političnih razmer v naši državi. Opozicija Radiču posebno zameri, ker ni ob priliki krize niti najmanj računal s temeljnimi programa-ličnimi točkami hrvatskega naroda. Popolnoma je pustil v nemar vse zahteve. Pri vsem razpletu krize hrvatski narod zanj sploh ni obstojal. Bilo mu je očividno samo za osebtic uspehe, to je, da ostane minister. Čeprav je bil položaj zelo ugoden in bi bil Radič lahko dosegel velike koncesije v prilog hrvatskega ljudstva, je vendar s svojimi ministri zasledoval popolnoma druge cilje.
Vsi resni politični krogi očitajo Radiču njegovo nelojalnost in nekorektnost napram vsem. Smatrajo ga za neresnega, da bi še na-
dalje igral med ljudstvom v odločilnih trenutkih važnejšo vlogo. Zato je pričakovati, da bo akcija proti Radiču, četudi bo ta vlada prišla v parlament, zelo ostra. Na vsak način pa je gotovo, da tudi sam Pašič, če se mu bo posiečilo priti do oblasti in veljave, ne bo pusti! Radiča popolnoma pri miru.
Za soglasje v radikalnem klubu.
Belgrad, 10. aprila. (Izv.) V radikalnih krogih se mnogo govori o tem, da se bo sedanji predsednik radikalnega kluba moral umakniti s svojega mesta. Na njegovo mesto bo prišel drug človek, ki bo mogel bolj energično voditi radikalni klub in delovati na to, da zavlada v radikalnem klubu soglasje.
Začne se odločilna borba proti Radiču.
Belgrad, 10. aprila. (Izv.) Glavni organ
radikalne stranke »Samouprava« prinaša na uvodnem mestu članek, v katerem razmo-triva položaj sedanje vlade Nikole Uzunoviča in razmerje do Stjepana Radiča. Članek je izzval v političnih krogih veliko pozornost, ker daje ostre lekcije voditelju hrvatske se-ljačke stranke g. ministru Stjepanu Radiču. »Samouprava« graja Stjepana Radiča, da iz vsakega malenkostnega vprašanja napravi vprašanje obstoja vladne koalicije in pri važnejših stvareh ne vpraša za mnenje drugih strank. To je nekaj neobičajnega. Za javnost je nedostojno, da vmešava g. Stjepan Radič krono v svoje izjave ter dela pri tem kroni politične komplimente. -»Samouprava« je zlasti tudi ogorčena nad odstavkom zadnje Radičeve izjave, ki jo je dal časnikarjem dne 7. aprila pred sestavo Uzunovičeve ministrske liste in v kateri je dejal, da je g. Uzunovič elementarna natura Srbije in da je sposoben samo kot ministrski predsednik, ne pa kot resorni minister. »Samouprava« indignirano zavrača to trditev, češ, da prvič ni resnična, drugič pa pomenja žalitev ministrskega predsednika Uzunoviča. »Samouprava« vprašuje hudobno g. Stjepana Radiča, se je-li morda on že doslej izkazal sposobnega kot resorni minister?
Tudi ostali listi se bavijo z Radičem in z vlado. Vsi listi, celo vladno radikalno »Vreme« naglašajo, da je sedanja vlada samo začasnega značaja. Med drugim piše »Politika« o novi vladi sledeče:
»Čim je nova vlada prisegla, je opozicija takoj izjavila, da misli, da vlada ne bo dolgo ostala, ker je ista po osebah in programu. Dejstvu, da sedi v novi vladi Vujičič, opozicija ne posveča mnogo pozornosti. Z Uzu-novičevo vlado niso zadovoljni niti radikali. Z njo niso nezadovoljni zaradi tega, ker na-čeljuje vladi Uzunovič, temveč zaradi tega, ker v vladi ni Pašiča, Radič je pa ostal.
Dober del radikalov misli, da so radikali doživeli poraz. Naglašajo, da bi se Pašičev ugled nikakor ne smel žrtvovati. Radikali se tolažijo s tem, da še ni vse propadlo in da se bodo te napake lahko še popravile. Ravno zaradi tega nastaja vprašanje, kako je gledati na Uzunovičevo vlado, ali kot na delovno vlado, ki bi imela nadaljevati delo in politiko Pašičevo, ali kot vlado, na katero so radikali pristali zato, da bi pridobili časa. Politični krogi pravijo: Radikalom jc treba časa, posebno pa Pašiču, da 1. razčisti račune v svojem klubu, 2. da odstavi z dnevnega reda vprašanje interpelacije o korupciji, ki je za radikale neprijetno, 3. da sc vse pripravi, da se sedanji neuspehi popravijo in da se Stjepan Radič vrže iz vlade,«
Pribičevič bi rad postal Mussolini.
Belgrad, 10. aprila. (Iz.v.) »Novosti poročajo: V političnih krogih se naglaša, da je Pašič stavil Pribičeviču ponudbo, da bi Pribičevič brez vsake rezerve podpiral Pašičevo vlado. Dalje se trdi, da je Pribičevič predlagal, da bi se cela naša politična kriza rešila po Mussolinijevem vzorcu. Pribičevič misli, da bi bil za to sposoben in da bi mogel izpeljati volitve, ki bi mu prinesle večino. V dvoru so je naglasilo, da se politika sporazuma ne sme spremeniti. Zato Pribičevič ne bo prišel v nobeno kombinacijo, dokler se bo vodila politika sporazuma.
Nasprotje med zagrebškimi radikali.
Zagreb, 10. aprila (Izv.) Kakor znano, je glavni odbor radikalne stranke razpustil radi-kalsko organizaijo v Zagrebu, ker je pri volitvah popoln ma propadla v tej organizaciji struja g. Nikole Pašiča. Struja g. L. Javonoviča so pripravlja še nadalje energično, da si za-sigura premoč med zagrebškimi radikali. Sedaj sklicujejo veliko radikalsko zborovanje proti korupiji, na kateri bodo žigosali delovanje g. Rade Pašiča. Na tem zborovanju bodo govorili dr. Trbojevič, dr. Katušič, dr. Novak in Radošič. Za ta shod vlada v Zagrebu ve-o zanimanje.
Revolucija v Grčiji uspela?
Belgrad, 10. aprila. (Izv.) Časopisje pojoča o revoluciji v Grčiji sledeče:
Grška se ne more pomiriti. Po Konstantinu, Juriju, Plastirasu, Konduriotisu, Knfan-darisu še vedno ni uspelo generalom in vojaškim vladam na Grškem državo umiriti. — Pangalos ni Mussolini. On je bivši socialist, človek iz mase, ki nima smisla za disciplino in organizacijo. Pangalos je general z mnogimi ambicijami, ki je vso svojo oblast gradil od zgoraj. Zato se ne more nikdar vedeti, ali so posamezni puči in revolucije v Grčiji komedije, ali so začetki dejanske revolucije.
Iz Soluna poročajo o začetku in vzrokih le revolucije sledeče:
Solunski mestni poveljnik polkovnik Ka-rakufos je skupno z artilerijskim podpolkovnikom Barkirdžisom in častnikom Gjevaisom poskusil zanetiti revolucijo v Solunu. V ta namen je zbral več močnih vojaških oddelkov v bližini Soluna. Ta njegov načrt so pravočasno odkrili. 11. divizija je dobila nalog, da upornike obkoli.
Vest o vojaškem upom v Solunu je napravila v Atenah velik vtis. Vladni krogi trdijo, da so vsi trije častniki, ki vodijo upornike, veliki Pangalosovi prijatelji in da ta upor ni naperjen proti Pangalosovemu režimu, temveč da je materialnega značaja.
Poslednje vesti iz Aten trdijo, da je upor popolnoma zadušen. Po teh vesteh so se vsi uporniki, katerih je bilo okrog 200, udali. To so storili, čim je prispela v solunski zaliv vojna mornarica, ki je pričela njihove posto-
janke bombardirati. Nekatera poročila pravijo, da so voditelji upornikov zbežali iz Soluna z aeroplanom neznano kam. Po neki verziji so odpotovali v našo državo ln se misli, da bodo skušali najti v naši državi zatočišče.
Potniki, ki so danes prispeli iz Soluna,
poročajo o grozovitostih bombardiranja. Samo med meščani je bilo nad 200 mrtvih in ranjenih. Koliko je bilo mrtvih in ranjenih vojakov, ni bilo mogoče izvedeti. Potnikom je bilo izstopanje iz vlakov strogo zabranjeno. Noben grški potnik se ne sme odpeljati z vlakom. Vršijo se zelo ostre kontrole.
Iz Gjevgjelije poročajo:
Garnizije v severni Grški in v grški Ma-cedoniji so razdeljene v dva tabora. Večina vojaških enot je na strani upornikov. Larin-ska garnizija je dobila ukaz, da se odpravi proti Solunu. Ko je transport prišel do mesta Vodene, so se vojaki uprli in izjavili, da ne gredo proti upornikom. Iz dosedanjih poročil se da sklepati, da imajo uporniki povsod velik uspeh.
Po poročilih iz Aten je vrhovno vojaško poveljstvo poslalo iz Aten močne vojaške oddelke proti Solunu. V Larisi je bila proga podmiuirana in vlak je zletel v zrak. Bilo je več mrtvih in težko ranjenih. Razširila se je vest, da je diktator Pangalos odpotoval v La-riso, da bi osebno pomiril tamošnje zrevolu-cionirano prebivalstvo in vojaštvo. Drugi pa I smatrajo Pangalosov odhod iz Aten za beg. i
Skupščina slavne Zadružne zveze.
Dr. Korošec »opet izvoljen za predsednika.
Belgrad, 10. aprila. (Izv.) Danes se je vršila glavna skupščina Glavnega zadružnega saveza. Na njej so se izvršile volitve novega upravnega odbora. Za predsednika upravnega odbora je bil ponovno soglasno izvoljen dr. Anton Korošec. Jutri se bo kongres nadaljeval. Kongresa se udeležujejo delegati vseh zadrug iz cele države.
Veliki shodi hSS in SDS.
Zagreb, 10. aprila. (Izv.) Nocoj je odpotovalo veliko pristašev HSS, med njimi člani vodstva, v Pakrac, kjer se bo jutri vršilo veliko zborvanje Radičeve stranke, na katerem bo govoril tudi Stjepan Radič. Iz Zagreba so odpotovali tudi člani SDS na čelu jim demokratski dijaški klub v Bosanski Novi, kjer bo govoril Svetozar Pribičevič. Za shode teh strank je med zagrebškimi političnimi krogi veliko zanimanje, ker obe stranki napovedujeta, da bosta ta dva shoda največji dosedanji politični manifestaciji.
Agitacija za orestop v staro-katoiiško cerkev.
Zagreb, 10. aprila (Izv.) Vesti, da je Stjepan Radič ob priliki pogajanj za sporazum s Pašičem, obljubil temu, da bo hrvatski narod skušal privesti polagoma do vstopa v pravoslavje, se zdi vedno verjetnejše. Nekateri izmed radičevskih poslancev so postali najvne-tejši agitatorji za prestop v pravoslavje in organizatorji starokatoliške cerkve. Nekatere odličnejše osebnosti v Radičevi stranki pa so že prestopile v starokatoliško cerkev. Namera Stjepana Radiča, da bi upostavil na teološki fakulteti stolico za starokatoliško bogoslovje, •katero bi zasedel dr. Tom as je pač najboljši primer za to delovanje proti katoliški Cerkvi.
V	cerkvenih krogih je radi tega veliko neraz-položenje napram Radiču in številni duhovniki, ki so bili dosedaj njegovi pristaši zapuščajo stranko.
Priprave za mirovna pogajanja v Maroku.
Ministrski svet v Parizu se je pečal že s podrobnostmi francosko-španskega odgovora na ponudbo Alid el Krimovih emisarjev. Francosko delegacijo bo vodil general Simon, delegata bosta: Po u so t vodja oddelka za afrikanske zadeve v zunanjem ministrstvu in namestnik Dulos. Tudi Abd el Krim je že imenoval svoje zastopnike. Španski glavni delegat je ravnatelj maroškega departementa v madridskem zunanjem ministrstvu LopeT Olivam, ki je te dni prišel v Pariz, da formulira pogoje za premirje.
Mirovna pogajanja se bodo vršila v U j d i. Briand je po seji ministrskega sveta izjavil, da se vsa pogajanja vodijo V popolnem soglasju s Španijo. Franija se hoče izmiriti z vsemi voditelji marokanskih rodov, ne samo z Abd el Krimom.
Pariz, 10. aprila. (Izv.) Po seji ministrskega sveta je Painleve izjavil časnikarjem, da je političen položaj popolnoma razčiščen.
V	kratkem se bodo izvršile vse potrebne predpriprave za sklepanje miru v Maroku. Francoski in španski zastopniki se bodo sestali v ta namen na konfercnco v Parizu. Po konfercnci bodo odšli v Utždo, kjer se bodo pričela predpogajanja z Rifanci.
KOLIKO ZASLUZI FORD?
Berlin, 10. aprila. (Izv.) »Germania« po-roča, da je Fordova avtomobilska tovarna v preteklem ieiu dosegla 95 milijonov dolarjev Čistega dobička.
Tedenstei pregledi
Vladna kriza je končana — dobili smo staro vlado pod novo firmo. Radič je znova snedel vse svoje besede; pristal na to, da se skliče narodna skupščina dne 5. maja, kakor je bila radikalno-radičevska večina na Pašičev diktat sklenila v skupščini, in ostal v vladi. Sploh so ostali v vladi vsi dosedanji možje, izvzemši edino Pašiča in fin. ministra Stojadinoviča. Vlado je sestavil Nikola Uzunovič, zvest oproda Nikole Pašiča. Da se režim ne iz-premeni, je jasno; le to ni povsem jasno, komu na ljubo sta Pašič in Radič uprizorila komedijo »vladne krize?« Pašiču samemu, zato da ne bo prisiljen prisostvovati v narodni skupščini razpravam, ko se bo pralo umazano perilo njegovega sina Radeta?
Nova vlada se je sestavila sledeče:
Predsedništvo vlade in zastopnik ministrstva za finance: Nikola Uzunovič; minister za zunanje zadeve; dr. Momčiio Ninčič; minister za vojno in mornarico: general Dušan Trilunovič; minister za pravosodje: Marko Gjuričič; minister za prosveto: Stjepan Radič; minister za notranje zadeve: Boža Maksimovič; minister za železnice; Krsta Miletič; minister za javna dela: Milorad Vujičič; minister za vere; Miša Trifunovič; minister za izenačenje zakonov: Milan Srskič; minister za agrarno reformo: Pavle Radič (HSS); minister za pošto in brzojav: dr. Ivan Šu-perina (HSS); minister za šume in rude: dr. Nikola Nikič (HSS); minister za poljedelstvo in vode; Vasa Jovanovič; minister za socialno politiko: Milan Simonovič; minister za trgovino in industrijo: dr. Iv. Krajač (HSS); minister za narodno zdravje; Slavko Miletič.
V	vladi so ostali tudi vsi dosedanji državni podtajniki.
Nemški parlamentarni klub se je združil z zemljoradniškim klubom, ki šteje sedaj 10 poslancev. Za predsednika novemu klubu so izvolili Joco Jovanoviča, za podpredsednika pa dr. Krafta.
V	Zagrebu se je pretekli teden vrši'a konferenca izvršilnega odbora jugoslovanskega katoliškega eoiskopata, ki je med drugim odobrila akcijo ljubljanskega kne-zoškofa dr. A. B, Jegliča proti brezver-skemu časopisju.
V	Radovljici je umrl vpok. morn. župnik Ivan Ambrož. — Žirija za mc/na-rodno umetnostno razstavo v Benetkah je med redkimi deli, ki jih je spreje'a, priznala udeležbo na razstavi našemu Tonetu Kralju s »Pasijonom« v lesu.
Italijansko carinsko postajo v Pre-stranku je na veliko soboto popoldne napadlo pet ljudi in orooalo 240 000 lir. Med preganjanjem sta bila ubita dva italran-ska finančna stražnika in dva naoadalca, in sicer sta bila to znani Stanko Molk iz Planine, ki je bil že svoj čas obtožen zaradi uboja dveh italijanskih orožnikov v Črnemkalu, in pa kovač Alojzij Vilbar iz Postojne. Enega izmed napadalcev — 211etne(*a mehanika Rafaela Samsa iz Ilirske Bisfrice — so kasneje na Rakeku aretirale jugoslovanske oblasti; ostala dva hajduka, od katerih so spoznali enega kot Grželja iz Postojne, še niso dobili.
Na italijanskega ministrskega predsednika Mussolinija je dne 7. t. m. na rimskih ulicah izvršila naoad 50letna Irka Albina Gibson, iz rodovine lordov Ash-bourne. Krogla je Mussolinija oprasnila koncem nosu. Napadaiko, ki ni zdrave oameti, so zaprli. Mussolini se je kljub
napadu naslednji dani odpeljal na obisk v italijanske afriške kolonije. —- V Sofiji se vrši konferenca Amsterdamske strokovne internacionale, ki se smatra kot demonstracija proti moskovski komunistični in-ternacionali. — Romunska kraljica Marija je prestopila iz anglikanske cerkve v pravoslavje, v katerem so vzgojeni njeni otroci. — Na Grškem je bil dne 5. t. m. za predsednika grške republike izvoljen general Pangalos; opozicionalne stranke se volitev sploh niso udeležile, Dnei 8. t. m. pa je v Solunu izbruhnila vojaška revolucija, ki jo bo pa vlada, kakor se zdi, obvladala.
Prepoved čifanja izvest-nih listov in Jutro1.
Na škofovo pismo v »Domoljubu« o či-tanju D-rmovine« in drugih protiverskih listov odgovarja včerajšnje »Jutro« tako, da po. kaže le svojo popolno neznanje katoliških resnic in pravnih predpisov. Očita škofu, da se je izmislil mv »greh«, da nima poblastila proglasiti nekaj za greh« ter trdi samozavestno, >da nam je tudi znano, da niti cenzuriranje, še manj pa stavljanje na indeks, ni pravica škofov«.
»Jutro« se kaha, da pozna cerkveno ka-nore. Iz njegovega pisanja pa bi človek f-kle-pal, da je »Jutro« Codsx komaj na zunanjih platnicah malo pogledalo. Da bo konec slepomišenju pomagajmo ubog: m na duhu.
Pod zaglavjem »De eplscopis« Canon 335 § 1. beremo: »Škofje i maj > pravico in dolžnost upr vljati škofije v duhovnih in svetnih zadevah z zakonodajno, sodno in izvršilno oblastjo po določilih kamnov.,»
Canon 336. § 2. pravi: »Čuvajo in skrbe naj, da se ohrani čist »st vere in nravnosti med kleriki in ljudstvom in da dajejo vernikom hrano krščanskega nauka «
Canon 343. § 1.: »Da se ohrani zdrav in pristen verski nauk, da se š^itrji dobre nravi in slabe grajajo, oz. popravijo, da se p: speši mir, čisto življenje, pob<v.n i s t in diseipTna med ljudstvom in med kleriki... zato so škofje dolžni prepotovati :n viztrati sv.>jo škofijo.«
Pod zaglavjem de prohibiti me libre rum, Can. 1395.: §1. »Škofje miaji, pravico "n službeno dolžnost iz upravičenega vzroka prepovedali tiskovine«
Can. 1399.: »Po pravu samem «o prepovedane v.se tiskovine, ki vedo in nravnost na-menoma in vedoma napadajo, ki katerokoli katoliško dogmo napadajo in smešijo... ki b'žjo službo zaničujejo, ki okušajo rušiti cerkveno disciplino, ki namenoma zasiamu-jejo cerkveno hierarhij j, duhovnike in redov-niški stan «
In v točki 9. rs+ega §: • Knjige ki laseh ne ali obscene zadeve pripovedujejo ali uče.«
Canon 1405, § 2.2 »Siijfje naj primerno opominjajo vernike o nevarnosti in škodi izvira'oči iz branja slabih tiskovin.«
»Jutro in »Domovina« naj si kar sama Lračuniia iz koliko rad jgr' jih cerkvena postava vsakemu prist anu prepoveduje čitati. Po določilih kanonov sta »Jutri« in »Dom vina«, vsled svoje priprave že eo ipso prepovedana vsem kalol čanom. Škof je le vernike ipoz.tril na ta določila.
Ug tovili smo vse to, da se »Jutr.«« ne bo izgovarjalo. Ne verjamemo, da Iti T>Julrcivi« nara nest ledasti logiki, s katero opravičuje svoj nastop, verjel kak bralec ki se je kedaj vsaj površno uoil katekizma. Važnejše se nam pa zdi da znova pribijenn naravnost ogabno hinavš ino slovenskega demokratskega časopisja, ki je zato ustanovljeno, da pobija in ru.l slovenski kat liški pokret, ki iina za -vojo prvo nalego koj proli cerkvi in 'en, ki po svojih smernicah mora ščititi vse organizacije od S' kola do Zveze kulturnih društev in ujeni.i predavanj o postanku sveta in človeka, da .'o časopisje rednj bije v obraz samemu sebi, laže sebi in svojim pristašem, hinavsko izkrivlja dejstva, ki so javno znana odkar liberalizem na slovenskem obstoji in še prav posebno odkar i.hajaia »Ju.ro« in »Domovina«, da to časopisje ka cro sicer samo sebe imenuje »svobodomiselno«, zdaj na vsa usta kriči, da je kaioliško, da se proti katolištvu ne bori in zahteva za svoj tisk še škofovega blagoslova!
Ali »Jutro« ne čuti kako globoko ga ponižuje ta hinavščina, ta brezrna?ajnc3t in laž-njivrst? Ali lvcče na vsak način dopovedati svojim čitateljem, da je ves njegov princip samo v dobrem dobičku, pa naj bo s škofovim ali hudičevim blagoslovom?
Ali vas ni prav nič samih sebe sram? Naj se vam smilijo vsaj oni pošteni -svobodo-miselci, ki se te hinavščine »Jutra« globoko sramujejo!
VELIKE POPLAVE V BAGDADU.
Bagdad, 10. aprila. (Izv.) Ker se je razdrla struga reke Tigride na daljavi ene milje so nastale v mestu velike poplave, ki so veliko strašnejše kot one pred tremi leti. Voda je poplavila dosedaj že nad 400 kvadratnih milj Nasip okrog mesta se z vso naglico popravlja. Kraljevi vrt, ki je bil prava krasota mesta, je popolnoma uničen.
NOVI FRANC. POLJEDELSKI MINISTER.
Pariz, 10. aprila. (Izv.) Radikalni poslanec Binet je imenovan za poljedelskega ministra namesto Durauta.
Znamenito predavanje o sv. Frančišku Asiškem v Trstu.
Dne 9. t. m. so na tržaškem vseučilišču za gospodarske in trgovinske nauke otvorili predavanja. Italijanskega meduniverzitetnega Instituta, ki ima namen, da širi italijansko kulturo preko državnih meja. Uvodno predavanje je imel sam bivši prosvetni minister Giovanni Gentile, in sicer o sv. Frančišku Asiškem. Predavanja so se udeležili predstavi-telji vseh oblasti in korporacij, mnogoštevilno dijaštvo in najodličnejše občinstvo.
Gentile je govoril nad dve uri, a občinstvo ga je poslušalo z največjo zbranostjo. Znano je, da Gentile ni pozitivno veren katoličan in v njegovem predavanju je bilo marsikaj, česar s katoliškega stališča ni mogoče sprejeti, vendar je treba priznati, da se je globoko potopil v Frančiškovo duševnost in jo razkril poslušalcem v prelepi luči. Dve stvari jc posebno povdaril in obdelal: Frančiškov misticizem in njegovo izpoved uboštva.
Uvodoma je predavatelj izvajal, kako mnogo drugih svetnikov in verskih herojev ni mogoče razumeti razen s čisto verskega stališča, sv. Frančišek Asiški pa je vsakemu človeškemu bitju, ki ima čut za božje pojave, pa naj živi kjerkoli na zemlji, blizek in mil. O sv. Frančišku so pisali življenjepise možje vseh mogočih vercizpovedanj, narodnosti in mišljenja, a vsi so ene misli o svetniku in osebnosti. Sv. Frančišek je nedostopen samo racionalistom, ljudem, ki so izven vsake vere. Frančišek je čisto edinstven mistik. Preveva ga plamcncča ljubezen do vseh božjih stvari. Njegova mistika je antiteza fra Jacopona. Tudi on uči odpoved, toda obenem poveličuje veselje dela in truda. On ni melanholik in pese-mist, marveč je vedno vesel in poje himne »sestri zemlji« z vsemi njenimi slabostmi, ki jih pošilja Bog. Potem je predavatelj prešel na uboštvo sv. Frančiška, Tudi ciniki in budisti so že propovedovali uboštvo, a niso znali zmagati želje po bogastvu; zato je njihov nauk propadel. Sv. Frančišek je svoj nauk o krščanskem ubeštvu živel, Uboštvo po frančiškanski koncepciji je najvišje uveljavljenje duha. Krščanstvo je zato postalo veliko, ker je v svetu afirmiralo duha nad telesnostjo.
A Radi nove vlade nas je napadel »Narodni dnevnik«. Ker smo o njej izrekli neugodno sodbo, nam očita »N. d.« strankarsko zaslepljenost in piše, da je »Slovenec« besen, ker se niso uresničili njegovi načrti. — Ne razumemo, zakaj se »N. d.« postavlja za branitelja vlade, gospoda Uzunoviča. Ali je mar vladni list? Pravi, da našega mnenja ne more deliti, in ima o tej vladi boljše mnenje kot mi. Naj ga ima. A naj tudi nam pusti svobodo mnenja, Razničnost mnenja nikakor ne opravičuje očitka strankarske zaslepljenosti. Mogel je izreči »N. d.« svojo sodbo o novi vladi, ne da se je zaletel v nas. in da smo besni, ker se niso uresničili naši načrti? Kakšni načrti? Mi smo pač pričakovali, da bo izšla vlada na podlagi sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci. To je pričakoval in zahteval tudi »Narodni dnevnik«. A to se ni zpolnilo. Zato s tako rešitvijo krize in tako vlado ne moremo biti zadovoljni. »N. d « pa je. Mislimo pa, da s stališča slovenskih interesov ne bi smel biti z novo vlado zadovoljen, tudi malo ne. Proti vsaki vladi brez Slovencev moramo Slovenci najod-ločnejše protestirati.
A »Jutrova« logika je dosledna v nelogičnosti. To je sicer že znana stvar. A klasičen dokaz tistega, kar bi Nemec imenoval »aufgelegter Blodsinn«, je podalo v včerajšnjem svojem uvodniku, kjer med drugim riše: »SLS se je te dni brez uspeha trudila, da oride v vlado. Njen predsednik se je nekje sprehajal, ko so padale odločitve.« — Torej tako silno se je trudila SLS, da se je njen predsednik pri tem sprehajal Logično misleč človek bi seveda sklepal iz tega le, da se SLS ravno nič ni trudila. »Jutro« na hoče ravno s to komoletno nesmiselnostjo svojim bravcem dokazati, kako se je SLS usilje-vala in rinila v vlado, pa je seveda (po »Jutrovem« švefljanju) nikjer niso marali. — Očividno ima »Jutro« svoje bravce za idiote, ker se jim tako reženirano upa ser-virati vsako, tudi največjo abotnost.
A Za skledo leče so klerikalci vedno v svojo strankarske svrhe prodali vse, kar smo Slovenije. Kdo pa je centraliziral vse, kar smo v Sloveniji imeli? Kdo je glasoval za težke nove davčne obremenitve Mar n;so bili to prav klerikalci 1 — Kdo piše to? I, kdo neki drug bi mogel zapisati tako brezupno nesramnost in neumnost kot samo »Jutro«: Da bi mi proti temu polemizirali? Zabeležimo rajši, kaj odgovarja na »Jutrove« neslanosti »Delavska polit;ka«, ki gotovo ni »klerikalcem« nič prijazna. Tako piše o samostojnih demokratih: »So za centralizem, hlapčujejo vsakemu režimu le z-to- da so eni direktno ali indirektno na vladi. Prodajajo se, ponižujejo sebe in slovenski narod za prazen nič, ali kvečjemu za grde interese majhne koter je. Slovenci 1 lap^ujejo po zaslugi demokratov naprej, so pa haš zato še bolj zapostavljeni, še bolj izžemani, kakor prej.« — Pa se naj »Jutro zdaj prereka z »Delavsko politiko«.
neuue novice
•k Z ljubljanske univerze. Velikonočne počitnice so se danes končale in jutri se pričnejo zopet redna predavanja.
k: Potovanje v Rim in Assisi. Ker jih mnogo vprašuje, če se je mogoče pri orlovskem zletu v Rim, Assisi in Benetke začetkom septembra poslužiti samo skupne železnice ue pa tudi hrane in stanovanja ter narobe; samo hrane in stanovanja, ne pa skupne železnice, odgovarjamo, da je to mogoče pod pogojem, da vplačajo celo svolo, pa se jim potem, ko bo vodstvo na jasnem, koliko stane ena ali druga stvar, povrne svota za dotično, česar niso rabili. — Na razpolago bo tudi II. razred, seveda s primernim poviškom. — Rok za priglas pod sedanjimi plačilnimi pogoji (1250 Din) je 15. april. Nekaterim se zdi ta rok prezgodenj. Opozarjamo pa na to, da je tako nizko ceno mogoče doseči le, če je vodstvo mnogo preje na jasnem glede števila in se tako more pravočasno pogoditi na vse strani. Priglasi po 15. t. m. bodo že nekoliko dražji. S priglasom je treba poslati tudi na račun že 200 Din. Kdor bi se radi nepredvidenega zadržka moral pozneje odjaviti, se mu ves denar z odbitkom režijskih stroškov povrne. Prijave je treba- poslati na Jugoslovansko orlovsko zvezo, Ljubljana, Ljudski dom.
k Žrtev velikonočnega streljanja. Poročali smo o nesreči, ki se je dogodila na velikonočni ponedeljek na Klakah pri Pilštanju. Ranjeni Janez Zurej je živel kljub silni rani od ponedeljka do četrtka do 6 zjutraj, še polnih 67 ur. Ves ta čas se ni nič zavedel.
k K požaru v Savljah. Elektrarna I. Češenj v Vižmarjih nam sporoča iz Broda pod Šmarno goro: Z ozirom na dopis iz Sa-velj pri Ježici, ki je bil objavljen v »Slovencu« št. 80, sporočamo, da v času, ko je izbruhnil omenjeni požar, centrala še ni pričela obratovati in torej kratek stik požara ni mogel povzročiti. Zoper vsakega, ki bi razširjal slične neutemeljene govorice, bo centrala nastopila sodnijsko pot.
k V pokoj je stopil na lastno prošnjo koncem marca 1926 ravnatelj Janko Ku-kar, ki je zadnja leta načeloval računovodstvu delegacije ministrstva financ v Ljubljani. Osobje njemu podrejenega urada mu je priredilo časten večer, šc posebej pa so se od njega včeraj poslovili člani društva drž. rač. in blag. uradnikov. Udeležba na obeh večerih je pričala o priljubljenosti med uredništvom, ki si jo je znal ravnatelj Kukar pridobiti za čas svojega predslojništva. Ravnatelj Kukar je po rodu sin Belokrajine, a že zgodaj je prišel v Trst, kjer si je ohranil svojo narodno zavest vzlic težkim razmeram drž. uradnika ob sinji Adriji. Po prevratu je nekaj časa služboval v Velikem Bečkereku in pri ministrstvu v Belgradu, dokler ni prišel za predstojnika v Ljubljano. Udejstvoval se je predvsem v strokovni organizaciji in bil načelnik Zveze računskih uradnikov, v kateri je danes nad 500 drž. rač. uradnikov iz vse države. Želimo, da ostane ravnatelj Kukar še dolgo ohranjen v našem spominu kot vzgled vestnega in kolegialnega uradnika in predstojnika.
•k Kongres delavskih pevskih društev v Jugoslaviji. Dne 17. in 18. t. m. se bo vršil v Zagrebu kongres delavskih pevskih društev v Jugoslaviji. Na kongresu se ustanovi Zveza
Pred nakupom blaga za
kostume in spomladanske plašče
si oglejte zalogo pri
Oblačilnici za Slovenijo
LJubljana, MikSoSifteva cesta 7.
delavskih pevskih društev, ki bo štela nad 30 društev.
★ Umrla je na Vikrčah št. 3 gdč. Marija Ježek. Pogreb bo danes popoldne ob štirih. Naj počiva v miru I
ir Usmiljenim srcem se priporoča 70% invalid, oče številne družine brez zaslužka, navezan samo na mesečno invalidsko podporo 108 Din. Naslov: Drenek, invalid, Gorenja vas nad Škofjo Loko.
k Pomožna pisarniška cioč (dnevničar) se sprejme takoj pri dež. sodišču v Ljubljani. V pisarniški stroki in strojepisju izurjeni imajo prednost.
k Kako je prišlo do redukcije namestnika financ, delegata v Ljubljani? Od posebne strani izvemo, da jc v krogih davkoplačevalcev in uradništva finančne stroke vzbudila nemalo začudenja vest, da se reducira namestnik g. finančnega delegata. Storilo se je to v seji finanč. odbora na predlog vladne večine. Dognali smo, da so stavili predlog zaradi tega, da prisilijo delegata dr. Šavnika, da stopi v penzijo ali pa prosi za kako vodilno mesto v ministrstvu, kamor spada. Ni-kdo menda ni v Sloveniji tako nepriljubljen, ko delegat dr. Savnik. O tem pričajo nešte-vilni protestni shodi, na katerih protestirajo z njegovimi političnimi prijatelji vred pristaši vseh strank, priča nastop zastopnikov industrije 1. 1., priča enotna fronta slov. davkoplačevalcev. Razlogi so znani; leta 1925. je kljub pretirani obremenitvi brez ozira na gospodarsko krizo Slovenije morala plačati še za 103 milj. dinarjev več neposrednih davkov, ko leta 1924., je plačala več ko dvakrat večje vsote, kot določa proračun, je plačala na osebo 277 Din, dočim je plačala Srbija le 90 Din neposrednega davka. L. 1925. je g. delegat ukinil dopuste davčnim uradnikom in ukinil izplačilo plačanih doklad občinam in okrajem, s čimer se je nezadovoljstvo še povečalo. Ker g. delegat ni hotel razumeti migljaja vladne večine, č> tudi je imel 2 me-| seca časa, so dobili slovenski poslanci poziv iz vrst njegovih političnih prijateljev, da nastopijo proti njemu v narodni skupščini. Kako je razpoloženo celotno uradništvo finančne ! stroke napram svojemu šefu, je itak v Ljubljani vsakomur znano. Očita se mu, da se ni za svoje uradništvo zavzel s toliko energijo, kakor sta to storila šefa poštne in železniške uprave. Ako bi g. delegat napram davkoplačevalcem pokazal isto razumevanje za težki gospodarski po'ožaj ko njegovi kolegi v Zagrebu, Splitu, Sarajevu, ako bi ne pustil od leta do leta hujše navijati davčni vijak, bi ne imel celc Slovenije proti sebi. G. delegat bo doživel še marsikatero presenečenje, ako ne bo nemudoma storil vseh korakov, da se popravijo davčnemu uradništvu prizadeta zapostavljenja in dal davčnim oblastem nalogo, da naj znižajo neznosne davke za polovico. —
k Sodražica. Dne 5. aprila je umrl g. Matija Čampa, posestnik v Zamostecu št. 25, pc domače »Matijevec«. Dočakal je lepo starost 74 let. Po enomesečni bolezni je podlegel. Rajnki je bil poznan in spoštovan daleč na okoli. Bil je precejšnje vrsto let delujoči član cerkvencga moškega pevskega zbo-j ra v župni cerkvi Sodražica. Vedno zvest somišljenik SLS je bil naročnik na »Domoljuba-in ^Slovenca« ter je sploh rad podpiral naše ' delo za napredek. Govoril je pravilno laški. , nemški in hrvatski jezik. Rajni je bil umen sadjar. Njegov vrt se je odlikoval, Pogreba pokojnega se je udeležilo mnogo ljudstva. V slovo je zapel pevski zbor Kat. izobr. društva. Počivaj v miru!
k Sadjarski odbor za ekraj Radovljica priredi v nedeljo 18. aprila t. 1. na Bledu v »Blejskem domu« celodnevni sadjarski cepilni
tečaj. Odbor vabi vse iz okoliša Bleda in Boh. Bele, ki se za to zanimajo, posebno mlajše posestnike in mladeniče, da se udeležijo tega tečaja v čim večjem številu. Udeležencem se priporoča, da prineso s seboj cepilno orodje. Tečaj sc prične ob 8 dopoldne.
k Razpis služb. Opozarjamo na tozadevni razpis v oglasnem delu današnjega lista.
k Plakat za Zagrebački zbor. Zagrebački zbor bo izdnl za VI. občni mednarodni veliki sejni plakate v treh barvah in v velikosti 110X85 cm; isti plakat bo tudi reduciran na format 33 X 25 5 cm in v desetih raznih jezikih. Tekst plakata se bo glasil: VI. Zagrebački zbor, Zagreb 15.-23. VIII. 1926. Na željeznicama i parobrodima 50% popusta. — Poslednji stavek mora biti izvršen v malih črkah na dolnjem robu plakatu. Uprava Zbora poziva vse našo umetnike, kateri se za izvedbo tega plakata interesi rajo, da ji do konca tega meseca pošljejo idejne skice in navedejo naslov in ceno za izvedbo načrta. Skice, katerih nc bo vzela v obzir, bo uprava Zbora vrnila lastnikom brezobvezno.
k Priprave za »Kongres organiziranih evropskih narodnostnih skupin« v letu 1926. Dne 6. in 7. aprila se je vršila v Draždanih v hotelu Bellevue seja svoječasno od prve evropske narodnostne konference v Ženevi izbranega pripravljalnega odbora za »Kongres organiziranih evropskih narodnostnih skupin v 1. 1926. Pet v odboru se nahajajočih narodnostnih skupin so zastopali: slovenski poslanec dr. W i 1 f a n iz Italije, Madžar dr. Flachbert iz Čehoslovaške, Poljak dr. Kacz-marek iz Nemčije, Zid dr. Motzkin in nemški poslanec dr. Schiemann iz Latiške. V vseh temeljnih vprašanjih glede smernic in programa je vladalo razveseljivo soglasje med člani pripravljalnega odbora. Čas in mesto prihodnjega kongresa se bosta določila šele na drugi odborovi seji meseca junija, nakar se bodo razposlala vabila posameznim narodnostnim skupinam. Z vodstvom tehničnih priprav je bil poverjen dr. Evvald Ammende iz Astije.
k Prostovoljno gasilno društvo na Strni-sču pri Ptuju javlja vsem kupcem srečk, da se je žrebanje izvršilo 7. aprila t. 1. ob 9. uri zvečer na Strnišču ob navzočnosti vsega odbora in uradnega zastopnika. Glavni dobitek, posestvo v Vintarovcih, je zadela št. 1390. — Društveni predsednik Josip Cizej.
k Zeparji na podeželskih sejmih. Izvež-bani žepni tatovi no zadnje laso preložili] svoje delovanje iz mest na deželo, kjer najraje ob;skujejo sejme. V mestih so že preveč poznani iu hitro padejo policiji v roke, dočim so na deželi popolnoma varni. — V Vitanju so te dni okradli neko gospo, ki je prišla na semenj. Tat ji je odrezal ročno torbico, v kateri je imela poleg precejšnje svote našega den rji še deset angleških funtov šterlingov v zlatu.
k »Brezalkoholna Produkcija«, Ljubljana, Poljanski nasip 10/L, pošlje vsakemu naročniku -/Slovenca« zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj; ne bo Vam žal!
k Potrtim, onemoglim, za delo nespo-sobn m da naravna »Franz Josef« grenčica prosto kroženje krvi in zviša telesno in duševno delazmežnost. Vodilni kliniki dokazujejo, da je »Franz-Josel« voda tudi za nevra-stenike neprecenljivo odvajalno sredstvo. — Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
k Srebrno cigaretno dozo so kot nagrado prejeli v času od 6. do 10. aprila t. 1.: g. Ti-tus Slabe, uradnik pri Sava d. d. tu, Študen-tovska ulica 11. — Žepno uro na 15 kamnov: g. Ivan Škofič, mesarski pomočnik pri gosp. Lovšetu, Tržaška cesta; g. Adolf Cimerman, dijak realke, Šiška 1 par čevljev po izberi; g. Velušček Ridiger, državni uradnik, Rožna ulica 36. — Konfekcijska tovarna Fran De-renda & Cie Ljubljana.
Jutri
in naslednje delavnike do 15. aprila se bodo v naših upravah v Ljubljani in Mariboru izdajale za žrebanje denarnih nagrad za naročnike potrebne številke. Ljubljanski in maj riborski lokalni naročniki vsakdanjega »Slovenca«, ki so imeli 31. marca plačano naj ročnino za prvo četrtletje 1926, naj v teh dnevih osebno ali pa po kaki drugi osebi dvig-i nejo te številke. Žrebanja za nagrade se ne more,jo udeležiti naročniki, ki ne bodo prejeli potrebnih številk. Poštni naročniki dobe svoje številke v »Slovencu«, ki izide prihodnjo sredo.
★ Zlatnike v »Zlatorog« terpentinovem milu so našle dalje: Angela Mahkota, soproga upravnika narodnega gledališča, Ljubljana, Elizabeta Mervar, Medija-Izlake, Andrej Kovačič, Obiočice, Anica Cimperman, Polzela, Matilda Sertič, Zagreb, Srebernjak 35, Slava Spindler, hči novinarja, Maribor, J. Pernuš, Maribor, Wildenrainerova 11, Filomena Merf, Maribor, Katarina Logar, Olevšek, Marija Ja-nežič, Veliki vrh.
•Ar Nagrado po -10 Din po detailjni prodaji tt. C. Pollak, Dunajska 23 so dobili sledeči blokovi: 1424, 1535, 1538, 1732, 1747, 2510, 2522, 2524, 2533, 2538, 2539, 2540, 2545, 2542, 2546, 2614, 2628, 2642, 2713, 2527, 2741, 2812, 2833, 2840, 2918, 2932, 3010, 3024, 3038, 3116, 3130, 3137, 3144, 323/A, 3214, 3228, 3235, 3242, 3313, 3327, 3348, 3412, 3-119, 3431, 3433, 3447, 3512, 3533, 3610, 3615, 3620, 3625, 3635, 3650, 3645, 875/A, 3710, 3715, 3720, 3735, 3740, 3745, 3750, 385/A, 3810, 3820, 3830, 3831, 3835, 3845, 3850, 3915, 3920, 3925, 3930, 3940, 3945, 401, 405, 4015, 4020, 4030, 4035, 4040, 4045. 4050. Nagrade po 100 Din: Pavel Kreutzer, Trnovsko pristanišče 1-1, Dovgan Franc, strojevodja, Medvedova, Franc Lukman, Rožna dolina 13, Alojz Straicar, Nedeljkova ul., Južnič Rudolf, prof., prva državna, Micika Judež, Dunajska cesta, Reza Jelene, Dob. — Donosiocem anonc se podeljuje ugodnost, da od 10. do 20. aprila dobijo še poseben 5 odstotni popust. Razen tega se bo večji kvantum čevljev radi de-sortiranosti prodal v tem času s posebnim popustom.
k Opozarjamo ua današnjo objavo glede proslave petletnice Pevske zveze v Ljubljani v nedeljo dne 18. aprila t. 1.
k Pri glavobolu, utrujenosti, slabi pre« bavi itd. izboljša naravni palninski »Spomladanski čaj« delovanje želodca in črev. Deluje vsled kri čistilne in kri osvežujoče lastnosti tudi najboljše na polt kože. Zaloga: lekarna Bahovec, Ljubljana.
k Ledvično kamne, pesek in zdrob raztaplja Radenska voda. Pij pričenši z šest deci do dva litra dnevno!
k Zahtovajte samo :>Ides: črnilo v koris* »Jugoslovanske Matice«.
k Rogaška Slatina, najbolj renomirana zdravilišče proti boleznini želodca, čreves, mehurja, žoFnih kamnov, srca, ledvic in jeter. I •'.ven glavne sezone izredno nizke cene, Zahtevajte prospekte!
k Toaletno in dcsinfekcijsko sredstvo SANOFORM i deluje tvrdka Cliemotechna, Mes'ni trg 10, na dvorišču tvrdke A. & E. Skabcrne. Tam dobite tudi TARMOL priznano dobro sredstvo zeper mole in slične izdelke.
epšo, naiesne!šo, naivečjo
izbiro kuhinjske posode dobiš le pri tvrdki ....
trgovina z železni no,
L JUBLJANA, Sv. Petra cesta 35.

Č.
Monakovska pisma, ii.
Sedaj pa še nekaj besed o duhovnem in kulturnem življenju. Potrebno bi bilo, da bi navedli konkretne slučaje; a taki slučaji se dado težko prijeti, kakor se dado težko prijeti posamezni doživljaji, ki pridejo in grejo, a so vendar od vsega najlepši. Zato hočemo malo počez potegniti par vsakdanjih črt in znesti na dan nekaj splošnega in splošno veljavnega.
Monakovo je že dolgo na glasu kot mesto umetnikov. In res je umetniškega življenja zelo dosti koncentriranega v mestu, pa naj človek misli na mnogoštevilne galerije, muzeje, gradove, palače; na brezštevilne slike in portrete, monumente ali tudi na visoke šole za vse panoge umetnosti, ali pa tudi na raz-noli.ne cerkve. Tudi umetnikov je na stotine, starih in mladih, — vsi so veliki, začenši od vseh onih, ki po galeijah kopirajo velike mojstre, do onih toliko in toliko tucatov, ki vsako leto absolvirajo razne akademije in slikajo in slikajo in vsako leto s svojimi produkti napolnjujejo velike dvorane in ogromni Glas-palast. Na celi stvari je samo ena hiba, da je umetnikov res cela kopica, a pravih genijev, slikarjev in kiparjev po božji milosti in globini svojega bistva malo; na par desetletij jih pride par, in Še ti povečini niso zrastli v nindiu in sijaju akademij, pač pa v samoti ob
svojem življenjskem delu, porojenem iz srčne krvi.
Galerije upodabljajočih umetnosti: pino-koteki, nova državna galerija, Schachova galerija in še druge manjše se tudi v zimskem času lepo posečajo. A koliko je ljudi, ki razumejo, je drugo vprašanje. Res se zdi, da povprečen ogledovalec. slik ne zna drugače gledati kot snovuo in vsebinsko Zakaj je za take ljudi potrebna umetnost, je najbrž vprašanje odveč.
širša javnost kaj rada zahaja v Iculturno-historične zbirke; preteklost in njen sijaj še | danes vleče tudi priprostejšega človeka; — popolnoma pa ga dobi v oblast Nemški muzej, ki obsega naravoslovje in vso tehniko. Kdo bi se tudi temu čudil? Saj menda ni človeka, ki bi ne bil malo produtiven in s svojimi rokami in s svojim znanjem ne bi nekaj zmogel. Pa naj bi si bila se kaka tako skromna naprava, kak stroj, kaka zgradba ali konstrukcija.
O gledališču se da kratko povedati, da ne zmore prav nič posebnega. Prva leta po prevratu so se tu in tam pojavljali novi poskusi, bodisi v scenično-dekorativnem oziru, bodisi glede režije ali pa tudi celotne oblike igranja in načina podajanja vlog. Poskusi, se zdi, so zaspali, državna gledišča se drže popolnoma tradicionalnih form, kvečjemu v kar spremene na celotnem vtisu posamezne velike pevske in igralske potence. Kakor drugod, tnko tudi monakovsko gledališko življenje potrjuje splošno govorico o krizi teatra, — vse ' ie lepo, a vendar človek čuti. da nekaj ni v
! redu; ali je premalo pristnosti, ali forma ni ! pravilna ali je življenje, ki ga prinašamo dosedanje gledišče, napačno in lažnjivo — tako I se da reči, kako je z vso stvarjo, a toliko je jasno, da često tudi najslavnejši klasiki ne morejo zganiti našega življenja in ga stresti do dna in bistva.
V kino je zadnje čase marsikdo stavil velike upe. Danes lahko rečemo, da so zadnji meseci v glavnem prinesli veliko razočaranja. Lansko leto je prineslo Nibelunge, Deset zapovedi božjih, Raskolnikova. Ameriška produkcija je prinesla mnogo najtehtnejšega, če vzamemo Cooganove filme, Chaplina ali tudi tipične ameriške družabne drame. Letošnja zima ni prinesla nič boljšega, pač pa mnog« slabega. Nemška produkcija je popolnoma padla, danes se niti financielno ne more več držati, v umetniškem pogledu pa sploh ne zasluži pozornosti. Od neokusne tendence, šab-lonske igre do najgorostasnejšega šunda gre ena črta in za nas ostane le eno upanje, da naša filmska podjetja ne bodo nabavila filmov a la MValcertraum, ki je ^najboljši« izmed slabega.
O ostalem kulturnem življenju naj kratico navedemo še par stvari. Glasbeno življenje je bilo dovolj živahno, število prireditev je pa v primeri z lanskim letom menda nekoliko nazadovalo. Še zmerom tipična so mnogoštevilna javna predavanja, pred vsem za inteligenco. Antropozofi, metafiziki in mistiki, intuitivni filozofi in beletristično nadahnjeni
geniji predavajo in pridigajo; med njimi se dobe tudi res dobri in poslušanja vredni.
O znanstvenem življenju bomo spodaj še govorili, tu naj omenimo še religiozno življenje. O nemškem religioznem življenju in njegovi obnovi in poglobitvi se mnogo govori in piše. Tu lahko povemo, da so te govorice utemeljene in upravičene. Kdor zna gledati in poslušati in sodoživljati, občuti, kako je ozračje napolnjeno z neko svežostjo in napetostjo. Ne mislimo samo vseh onih množic, ki dan za dnem, zlasti pa ob nedeljah in praznikih vemo gredo v cerkev Ln z neko izvan-redno sigurnostjo vrše svoje dolžnosti. Mislimo še več, mislimo na duha in dušo, ki ju človek čuti za vsem. Kar samo po sebi je razumljivo, da religija obstoja in da živi in se udejstvuje. Obenem pa se zdi, da postaja tudi za življenje, za filozofijo in kulturo zopet pomembna in produktivna. Precenjevati vsega tega ne smemo, a res pa je tudi, da obstojajo lepi početki religiozne obnove; majhni so sicer in tudi med njimi je dosti narejenega in prisiljenega; a kljub vsemu gre močan dih božji preko zemlje.
Ko smo v grobih obrisih uačrtali nekaj duhovne fisiognomije Monakova, naj končno zabeležimo še neke vrste celoten vtis, ki se človeku cd vsega tega nehote vsiljuje. V vsem tem duhovnem in kulturnem ozračju pridejo misli, pride kritično reflektiranje, — fantazija marsikaj dopolni in izprevrže po svoje; iz vsega tega se stvori polagoma celotna slika in o tej uaj nekaj povemo.
LJubljana
O Občni zbor ljubljanske sekcije Jugoslovanskega novinarskega udrulenja se vrši v nedeljo, '25. t. m. ob 10. dopoldne v Ljubljani v kavarni Emona. Na dnevnem redu je poleg običajnih točk sprejem definitivnega sekcijskega pravilnika.
© Rokodelski dom. V ponedeljek, dne 12. t. m. bo v Rokodelskem domu predavanje t naslovom »Zelo važna in nujna zadevat. — Pričetek predavanja točno ob 8. zvečer.
0 Pevski zbor v Rokodelskem domu bo fmel pevsko vajo v torek, 13. t. m. ob 8. uri zvečer. Vaja je zelo važna in naj se je zanesljivo udeleže vsi gg. pevci. Tudi novim pevcem je mogoče še pristopiti k zboru.
0 Frančiškansko prosv. društvo priredi prihodnji torek, 13. t. m. ob 8 zvečer zanimivo predavanje s skioptičnimi slikami »O potovanju po Rusiji in Sibiriji«. Predaval bo g, prof. dr. Šarabon. Vsi vljudno vabljeni!
O Proslava 50 letnice umetniškega delovanja gosp. A. Danila, člana in režiserja Narodnega gledališča, na Ljudskem odru v Ljubljani je v nedeljo, dne 18. t. m. ob 8 zvečer. V ta namen se vprizori priljubljena ljudska igra s petjem v 5 dejanjih (7 slikah) »Deseti brat« po Jurčičevem romanu, priredil Fran Govekar. V vlogi »Dolfa« nastopi g. Danilo, ki igro tudi režira. Z ozirom na zasluge g. Danila, ki si jih je stekel tudi za naše podeželske in diletantske odre, je dolžnost vsakega zavednega Slovenca, da poseti to predstavo v počaščenje g. Danila na Ljudskem odru.
©Zanimivo predavanje na univerzi. V torek dne 13. aprila ob 10. dopoldne predava v zbornični dvorani univerze iz zgodovine ameriških Zedinjenih držav g. Max Farrand, profesor na Yale University (New Haven — Connecticut — U. S. A.). G. Farrand je odličen ameriški zgodovinar in iskren prijatelj našega naroda ter države. Predaval je sedaj na univerzi v Belgradu in tudi po drugih krajih naše države. Ljubljano poseti ob svojem odhodu od nas. Rektorat univerze vabi našo javnost, da se čini številneje udeleži predavanja g. Farranda.
O Proinenadni koncert godbe Dravske div. obl. bo v ugodnem vremenu danes ob 11. uri dopoldne v »Zvezdi«. Spored: 1. Muh-vič: »Srb, Slovenec in Hrvat«, marš. 2. Parma: Uvod in baletna glasba iz opere »Zlato rog:. 3. Wagner: Predigra k operi »Mojstri pevci Norimberški«. 4. Čižek: »Iz srpske šume i utrine«. 5. a) Kalman: »Pojd z menoj v Varaždin« iz operete Grofica Marica, b) Hengartner: »Rio Negro«, shimmy. 6. Cerin: »Slovenski fantje«, marš. — Dirigent višji kapelnik dr. Josip Čerin.
0 Vpokojen je bil na lastno prošnjo koncem marca računski ravnatelj Anton Hočevar, ki je načeloval skozi leta računovodstvu velikih županov ljubljanske in mariborske oblasti. Kot računski uradnik je služil nad 35 let. Od prevrata sem je pa načeloval enemu največjih računovodstev in to v časih neurejenih razmer, vpričo izprememb v zakonodaji in v upravi. V polni meri je uvaževal načelo, da je uradnik v službi ljudstva, vsled česar je bil napram vsem, ki so imeli opravka v njegovem uradu uljuden in uslužen. — Med njemu podrejenim uradništvom je znal vzdržati red in disciplino, tako, da naša javnost nikdar ni imela priložnosti do upravičenih pritožb. Brez strahu se je upal tudi napram nadrejenim zagovarjati zahteve svojega osobja. Stal je odločno na stališču, da za-
FRANJO ŠUKLJE
Iz mojih spominov, I. del
Cena 70 Din.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
more le zadovoljno uradništvo vrSiti svoj posel. Med našim meščanstvom je znan kot pristna ljubljanska korenina, odkrit in dober družabnik ter koncilijanten napr.tm vsem. — Osobje računovodstva mu je ob njegovem odhodu poklonilo skupno sliko in srebrno palico v znak hvaležnosti za delo, ki ga je izvršil v korist državne uprave in državnih nameščencev. Želimo mu, da uživa dneve svojega pokoja zdrav in zadovoljen v zavesti, da mu vsi, ki so imeli ž njim opravka, ohranijo hvaležen spomin.
O Arhitektska razstava. Zadrugi stavbenikov in tesarskih mojstrov sta naklonili za kritje režijskih stroškov II. arhitkt. razstave 900 Din, nadalje 1000 Din kot nagrado za najboljša dela dijakov na razstavi. Nagrade so prejeli sledeči absolventje in dijaki: g. Mesar 400 Din, g. Bezlaj 300 Din, g. Lah 200 Din in g. Zrimšek 100 Din. S tem darom sta omenjeni zadrugi pokazali smisel za razvoj in napredek poduka na tehniški srednji šoli, za kar jima gre vsa hvala. Razstava se zaključi v nedeljo 11. t. m. ob 6 popoldne. Vsem, ki si še niste te razstave ogledali, priporočamo, da tega ne zamudite.
O Novo krojaško delavnico je otvoril v Slomškovi ulici št. 6 krojaški mojster g. Tone Tomšič, ki ima dolgoletno in vsestransko prakso. Zato ga najtopleje priporočamo.
O Kupim bolniški voz na peresih. Ponudbe s ceno na upravo lista pod šifro »Voz«.
© Predavanje o kuhi s plinom se vrši v ponedeljek dne 12. t. m, ob 4 popoldne v kuhinji gospodinjske šole v Mladiki. Pridite in prepričani boste, da je le kuhanje s plinom sodobno, ker jc cenejše, pripravnejše in čistejše kot kuha s premogom.
© Čevljarska obrtna zadruga v Ljubljani naznanja, da je umrl njen dolgoletni član g. Ivan Potokar. Pogreb se vrši danes ob 4 popoldne iz hiše žaiosti, Mestni trg št. 16 na pokopališče k Sv. Križu. Vabimo vse članstvo, da se pogreba udeleži v čim večjem številu. — Odbor.
© Tržne cene v Ljubljani. Kg govejega mesa 15—19, jezika 18—19, vampov 0—10, pljuč 6—8, jeter 18—19, ledic 18—19, možganov 18—19, loja 7.50—12, telečjega mesa 17 do 20, jeter 25—30, pljuč 20, cvirjskega mesa 20—25, pljuč 10, jeter 15—20, ledic 25—27.50, glave 7.50—10, parkljev 5—7.50, slanine trebušne 19, riba in sala 21.50—22, slr.ninc mešane 20.50, slanine na debelo 20, masti 25, šunke 35, prekajenega mesa 29—32, prekatnih parkljev 10—12, prekajene glave 12.50, jezika 35, koštrunovega mesa 14—15* kozliče-vinc 23, konjskega mesa 6—8, kg krakovskih klobas 40, debrecinskih 40, hrenovk 35, safa-lad 35, posebnih 35, tlačenk 30, svežih kranjskih 30—40, pol prekajenih kranjskih 32—35, suhih kranjskih 67, prekajene slanine 28—30, kokoš 30—40, petelin 30—40, kg karpa 30, ščke 30, klina 13.50—15, mrene 17.50—20, pečenke 8—12.50, mleko liter 2.50-3, kg su-tovega masla 50, čajnega 60, masla 50, bohinjskega sira 36, sirčka 10, eno jajce 1, liter starega vina 18—20, novega 14—16, 1 čaša piva 3.25, vrček piva 4.50—4.75, steklenica piva 5.25—5.75, kg belega kruha 6, črnega 5, rže-nega 5, kg jabolk 5—12, ena oranža 0.75—1, limona 0.75, kg fig 15, datlje v 24, orehov 10, luščenih orehov 32, suhih češpelj 10—12, suhih hrušk 10, kg kave 40—76, pražene 52—100, kristalnega sladkorja 13.50, sladkorja v kockah 15.50, kavine primesi 20, kg riža 9—12, liter namiznega olja 18—20, vinskega kisa 4.50, navadnega 2.50, kg soli morske 4.50, kamene 4.50, celega popra 52, mletega 54, paprike III. vrste 20, sladke paprike po kakovosti 56, liter petroleja 7, kg testenin 9—12, pralnega luga 3.75, čaja 75—100, kg moke št. 0 je 5.50, št. 1 5.25, št. 3 4.50, št. 4 4.25, št. 6 3, kaše 6—7, ješprenja 6—8, ješprenjčka 10—13, otrobov 2.50, koruzne moke 3.50—4, koruznega zdroba 4—5, pšeničnega zdroba 6.50, ajdove j
Več ali manj ima vsako mesto svojo dušo, svoje tipično lice. Tudi Monakovo nosi v sebi svojevrstnega duha, ki je posledica zemlje, na kateri je vzrastel, je posledica ljudstva, je posledica zgodovine in gospodarskih činite-Ijev, sploh vsega duhovnega in kulturnega življenja in udejstvovanja; v obilni meri posledica političnih momentov in prizadevanja vladarske hiše. Monakovo združuje v sebi tipično moderno, veliko mestno strukturo, zgrajeno na moderni tehniki in velikem gospodarskem procvitu; a zato ni v umetniškem pogledu nič manj pomemben. Poleg te navedene velikopotezne solidnosti nosi arhitektonsko enotno lice ter združuje tudi sicer razne ekstreme v neko zmerno, zlato sredino.
Za gurmane je dosti prilike, za sanjače »o lepi parki, je nimfenburški grad, so nepre-števni rokoko-inotivi. Za umetniško zainteresirane in estetično uživajoče je vse polno ma-terijala. Kdor ima le nekoliko zgodovinskega čuta, temu zaživi v duši vsa preteklost. Z lahkoto gre fantazija v staro gotiko, v renesančno dobo, pa tja do 19. stoletja in še do let do prevrrta. To je bil svet zase, zavit v pravljično svetlobo in sijaj, od katerega je živelo metlo, kot je živel Dunaj od sijaja Habsburžanov.
A danes se zdi, da so prešli ti časi in da fe prešla vsa taka fantastika. Saj je že prej bil ves ta koprenasti sijaj lažniv. Ne Mona-kova ne Dunaja ni držala pokoncu ta umetniško opremljena ln s sijajem oblečena kultura, — Monakovo je prospelo pred vsem po svo-em gospodarskem procvitu. Danes oa ie ta
stran še očitnejša. Realnejše in prirodnejše, pristnejše življenje je pozabilo na preteklost. Lepa je bila in od nje bo vse, kar je »porab-nega«, ostalo. A cd onega pravljičnega sija a, od raznih portalov, skrivnih vrat, hodnikov in soban in parkov ni ostalo nič metafizičnega. V rezidenci in drugod se zdi, kot da bi spala Trnuljčica, a pravkar še človek čuti dih življenja, ki je zastalo — najbrž za vedno.
Težko se da ta občutek prijeti; morda bi se dal takole popisati: prej, v prejšnjem stoletju, v zadnjih desetletjih celo Se, je bilo življenje zavito v neko kopreno. Ljudje so živeli na pozornici, a niso si upali pogiedati v ozadje — v prepad, v smrt, v realnost. Ustvarili so si dolgo vrsto vmesnih plasti, da ne bi pogled takoj trčil na metafizična in realna tla. Zato so si zgradili celo kulturo: umetnost je pri tem pomagala, in pomagal je ves blesk in sijaj. Danes so se štrli ti fantomi, naše življenje, naše bistvo je razgaljeno in navezano samo nase. Danes ni več vmesnih plasti, danes pogledamo naravnost v ozadje, v oči smrti, v oči kruti realnosti, v oči našemu iin tujemu bistvu. Zato je zatonil svet preteklosti, zato se zdi kot da je dobršni del naše kulture za sedanje življenje brezpomemben, zato bo tudi bodoča kultura, in tudi fizio-gnomija Monakova drugačna od dosedanje.
Gradimo STADiON - kuouimo srečke!
moke 8—9, ržene moke 5, q pšenice 345—360, rži 260—290, ječmena 230—250, ovsa 225 do 245, prosa 275—300, nove sušene koruze 200 do 210, ajde 280—300, fižola ribničana 350, prepeličarja 350, graha 400—500, leče 600, q premoga 44, kubični meter trdih drv 160, mehkih drv 75, q sladkega sena 75—80, pol sladkega sena 60, kislega sena 50, slame 50, kg ajserice tržaške 16—18, berivke 25, moto-vilca 20, radiča 17, kislega zelja 2.50—3. kar-fijol 9—11, kolerab podzemnic 1—1.50, kg špi-nače 12—13, graha v stročju tržaški 11—13, čebule 3—3.50, česna 15, krompirja 1.50, repe 1—1.50, kisle repe 2—2.50, korenja 1—1.50, peteršilja 10—12, zelenjava za juho 10—12, kos artičoke 2.
Kranj
Velika noč. Veselo in slovesno smo praznovali letošnjo Veliko noč. Veselje je bilo v «rcih otrok, ko so zadnje tri dni »strašili Boga«, ko so na Veliko soboto zjutraj skakali čez ogenj, ko so na Veliko nedeljo »sekali« piruhe. In nič manj veselja in navdušenja ni bilo za procesijo, ki se je na Veliko soboto proti večeru v prijetnem hladu pomikala skozi mesto. V cerkvi je trikrat zaorila vesela »Aleluja« in procesija se je pod vodstvom starega očanca, brez dvoma rekorderja v tej vlogi, razvila v dolgi, dosedaj morda najdaljši črti po mestu. Potrkavanje in luči v okrašenih oknih so poveličevale sprevod. Poleg velikega števila moških (vesela novost!) in žensk je bilo opaziti zastopnike državnih uradov in vojaških oblasti! Nerazumljivo pa je, kam se je med procesijo skrila domača ljudskošolska in gimnazijska mladina, ki je bila sicer ves dan na dnevnem redu. Marijina družba s svetilkami je ves čas med orocesijo glasno molila sv. rožni venec. Puseben kras so dali slavnostnemu sprevodu Orli v krojih, ki se v tolikem številu še nikdar niso pokazali pred domačo publiko z lastnimi člani. Zastava jih je zdramila, starejši so enkrat posegli v življenje našega odseka. (Efekt-nejše bi bilo, če bi tik pred pevci korakala Marijina družba in pred njo Orli z zastavo!) Obnašanje ob strani stoječih je bilo dostojno, le četi Orlov se je par mladih »gospodov« posmehovalo. Čisto po kulturnem programu »Jutra« seveda, — Posebnost pri slovesni maši na Veliko nedeljo pa je bilo po daljšem času zopet enkrat krasno petje cerkvenega pevskega zbora, ki se je že na Veliki petek zvečer proslavil z več ž-dostinkami.
Postne pridig?. V tihem tednu smo imeli tri postne pridige, ki jih je govoril stolni kanonik g. dr. M. O^ka. Dolgo časa smo že pričakovali tega slavnega pridigarja in ga slednjič tudi pričakali. Zanimanje za govore je bilo ve'lko, saj je bila cerkev vse večere oolna. S svojih močnim glasom, s svc'irni temami: Spoved, smrt, sodba je g. pridigar pretresel in zdramil marsikaterega poslušalca, ki je po dolgem času zonet enkrat zašel v starodavno farno cerkev. Srca gg. spovednikov so se vesel;la vkljub temu. da so v temnih spovednicah večkrat sedeli do enajstih zvečer, utrujeni, počitka potrebni. Upajmo. da nas bo g. pridigar še večkrat poseti!.
za gosp-rde, priporoča tvrdka
A. KUNC, LJUBLJANA
po ze'o zmernih cenah.
Tvrdka F. Mer šol nasl.
se nahaja sedaj WOLFOVA ULICA gt. 5.
Priporoča veliko zalogo ženskih ročnih del, vseh vrst volne, »vile, D. M. C prejo in bombaža, roka-vic, nogavic, pletenin, čipk in vezenin. m
Predtiskanje ročnih del. Ustanov. 1887.	Ustanov. 1887,
Ciiija
Velikonočne procesije, ki se je raz«
vila po trgu zvečer, se je udeležila velika množica vernikov, kakor še nobeno leto toliko. Hiše v trgu, koder se je pomikala procesija, so bile vse prav lepo razsvetljene, tako da je bil pogled na trg bajen. Med procesijo, katero je vodil preč g. dekan iz Šmartna, se ni dogodil nikak indi-dent, kot pred letom, ko se nekateri ne-otesanci niso hoteli odkriti. Občinstvo, katero se procesije ni udeležilo, se je dostojno obnašalo. — Na velikonočni pondeljek je bilo vse polno Litičanov na Sveti Gori, kjer se je domačega kakor tujega ljudstva kar trlo. Domačini ne pomnijo takega navala na priljubljeno izletno točko. Na Sv. Gori so bili tudi tamburaši iz Zagorja, ki so skrbeli za zabavo. Z dobro kapljico je poskrbel tamošnji organist in gostilničar g. Rogelj. Turistom, posebno Ljubljančanom se priporoča, če hočejo imeti res krasen užitek v naravi, da po-setijo Sv. Goro. Iz postaje Save je 1 uro in pol hoda, iz Kresnic čez Vače pa 2 in pol, z večernim vlakom pa so lahko že doma. Tura je lahka in tudi »neturistom« pristopna.
Šahovsko življenje. V petek 9. aorila se je vršil občni zbor šahovskega kluba v Litiji, ter se je s tem oživel šahovski klub. Ker šteje Litija precej šahistov, je upravičeno mnenje, da se bo šahovsko gibanje razmahnilo, za kar nam jamči že število na novo priglašenih članov. Obvezno se bode igralo vsak petek od 8 naprej v klubskih lokalih hotela Čikago, kjer so šahi-stom na razpolago klubske šahovske deske.
Hotič pri Litri. Vsled afere zidanja ljudske šole v Hotiču je odstopil občinski odbornik g. Nikola Krhlikar, bivši geren-tov namestnik, ki se je pri zadnjih občinskih volitvah potegoval za župansko mesto. Na njegovo mesto pride g. Anton Jel-rikar, skladiščni mojster. Sic transit glo-ria mundi.
Reduk-ija. Reducirana uradnica tu-kajšnega okrajnega glavarstva gdč, Olga Grum je naknadno zopet nastavljena z dekretom velikega župana ljubljanske oblasti.
Poštne razmere. Na litijski pošti ste nastavljeni le dve moči, medtem ko je toliko dela, da bi komaj tri moči vse delo zir.og'e. Stranke morajo zato mnogokrat po nepotrebnem delj časa čakati na pošti, da pridejo na vrsto. Prosimo zato, da poštna direkcija potrebno ukrene, da pride na tukajšno pošto tretja moč, saj vendar ne gre, da uradnik, ki itak ni ravno najboljše plačan, izčrpa vsled neumestne varčnosti uprave svojo moč in zdravje. Poštni uradnik mora biti na pošti od pol 7 zjutraj do pol 8 zvečer z odmorom 2 ur med poldnevom. To je vendar preveč naporna služba!
Priporoča se Vam za nakup in izvršitev
spalnic, jedilnic, gosposkih sob
pisarniške oprave, kuhinj in drugega pohištva, katero itram vedno v zalogi prvovrstno blago, za katero se iamči. - ANDP.EJ KREGAR, mizarstvo in zaloga pohištva, nasproti ko'odvora Vižr.are. Št. Vid nad Ljubljano,	Zahtevajte ceniki
S poti v lurd.
Ventimiglia, 8. aprila.
Tiho, brez vsakega poziva, se je odzvalo 157 romarjev, da pohitijo pred prestol Nje, ki je že od nekdaj zavetnica in zaščitnica slovenskega naroda. Tja, kamor je vedila pot naše prednike, tja smo našli pot tudi mi. Ob 12. uri nas je ponesel vlak preko naše Postojne v Trst. Na kolodvoru so nas že čakali naši bratje in sestre. Bratski je bil pozdrav prevzvišenemu g. knezoškofu dr. Karlinu. Marsikatero oko tržaškega Slovenca in naših romarjev se je zasolzilo, ko je videlo ono očetovsko vez med bivšim tržaškim škofom in med verniki. Kratki so bili trenutki v Trstu, a vsak je bil jasna priča vroče domovinske ljubavi. Oj, naša Adrija! Kako divna si, kot v pop ju mlade rože cvet! Tam mimo onih, katerih trupla počivajo med skalami Krasa, tam mimo Devina nas je vlak tiral proti beneški ravnini. Večerja nas je čakala v Mestre, kjer so nam slovenski natakarji izborno postregli z dunajskimi zrezki. Po par urah odmora smo hiteli dalje po krajih, katere ima v spominu marsikateri Slovenec iz nekdanjih let.
Med romarji je zadonela lepa slovenska pesem po široki lombardski nižini. V ranem jutru smo dospeli v Milan. Knj več. o njem Vam sporočim ob povratku. Le toliko naj izdam, da so nekateri gospodje v svoji preveliki gorečnosti bili tukaj — kaznovani. Kakšna
je bila ta kazen, si pač lahko mislite. Post — po veliki noči. Kdor bo za nami potoval, naj ve, da se namreč laške cerkve zelo pozno v jutru odpirajo! Tukaj smo imeli tudi priliko, da smo se prepričali, kako znajo Italijani gostoljubno postreči. Točnost! Ta pri njih res drži! Po zajtrku nas je ponesel vlak preko Ligurijskih Alp proti Genovi. Čudili smo se krvavordečemu cvetu breskev, ki je tako bohotno kinčal ravnino. Po ozki, a industrije polni dolini smo se približali Genovi. Tu smo imeli službo božjo v starodavni cerkvi St. Gio-vanni. Maševal je biskup dr. Mileta iz Dalmacije, kateri nas spremlja tudi na tej poti. Pri-digoval je g. dr. Klina r, kateri je krasno opredelil pomen našega romanja. Kako tople so bile njegove besede, so pričale naše solze. Omenim naj še, da je med mašo krasno prepeval ad hoc sestavljen zbor pod vodstvom g. kaplana Presnika; marsikateri Italijan je povprašal po našem priimku.
Po spretno aranžiranem kosilu smo 3l pomočjo električne železni-e ogledali Genovo, ki ima priimek »la superba« in to ne brez vzroka. Ponosno, mogočno se dvigajo palače, oblečene v raznobarvni marmor, kakor maje-stetične stopnice v polkrogu nad modrini li-gurskim morskim zalivom. Prebivalcev šteje s predmestji že 280.000 in je važno laško pristanišče. Nato nas opozarjajo velikanske ladje, zasidrane v pristanišču. Nekatere so pravkar priplule in donesle zaklade iz Afrike in Indije, druge pa čakajo na odhod. Parni kotel že deluje, sai se valijo celi oblaki gostega
Črnomelj
Prosveta. Izobraževalno društvo je razvilo v pretečenem letu vsestransko delavnost. Pred vsem smo uredili društveno knjižnico, za katero smo nakupili novih knjig za več kot 3000 Din; stare knjige smo dali na novo vezati, sestavili smo nov imenik knjig, knjige smo prenesli iz zasebne hiše v župnišče, kjer vsako nedeljo od 11 do 12 dopoldne in od 1 do 2 popoldne izposojujeta knjige za to nalašč postavljena knjižničarja, katera sta v pretečem zimi komaj zmagovala svoje delo, ker je bil naval silno velik. Pri tej priliki se moramo zahvaliti slavni črnomaljrki občini, katera je naši knjižnici podarila 500 Din za nabavo novih knjig. Dramatični odsek je uprizoril celo vrsto iger, in sicer tudi večjih iger, ki so se večkrat ponavljale; naj omenimo samo; Martin Krpan, Jalenov Dom, Mlinar in njegova hči, Revizor, Roka božja, Vestalka itd. Samo to je škoda, da nimamo za igre nobene primerne dvorane. Sčasoma bo tudi prišla. V društvu je bilo tudi več predavanj zanimive vsebine, ki so bila pojas-njevana s skioptičnimi slikami.
Smrt. Na veliki petek smo pokopali gospo Hermino L u k e ž i č , soprogo tu-kajšnega šolskega nadzornika g. G. Luke-žiča. Njun zakon je bil silno kratek; poročena sta bila namreč šele na veliki pondeljek. G. nadzornik je bil že dalje časa zaročen z pokojno gospo, s katero se je mislil poročiti po Božiču. Toda vsled bolezni pokojne se poroka ni mogla izvršiti. Na smrtni postelji je g. nadzornik ugodil želji blagopokojne in se je ž njo poročil, četudi ni imel nobene obveznosti. Ta njegov lep čin je našel-splošno odobravanje.
Ogenj. Zadnji teden so se vneli trije dimniki, ki so bili k sreči pogašeni. Kriva je temu nemarnost.
Poziv akademikom in javnosti.
Odkar obstoja naša univerza, obstoja tudi borba za njen obstanek. Protivniki naše univerze navajajo razne razloge in argumente in s praznimi razpravami škodujejo in ovirajo njeno delo in njen napredek.
Vje te razloge in argumente protivnikov naše univerze pobija jasno in neizpodbitno dejstvo, da ljubljanska univerza živi, se razvija in napreduje; ona živi sicer skromno, a bujno življenje, ona je mlad in zdrav organizem, ki se s svojo lastno silo bori proti vsem svojim neprijateljem, ona se ne ozira ne na levo ne na desno, temveč izvršuje svojo vzvišeno misijo, daje kulturne vrednote in kulturne delavce, ki bodo v korist in ponos svojemu narodu in državi.
To dejstvo daje naši mladi univerzi največjo pravico do obstanka, katero ji nihče več ne more vzeti.
Svet slušateljev ljubljanske univerze želi, in ta želja je njegova dolžnost, da informira tudi Širšo javnost o delu in uspehih na naši univerzi. Ne bomo tega storili z golo Statistiko o Številu slušateljev, fakultet, predavanj in položenih izpitov, temveč želimo s svojimi deli dokazati, kaj smo se naučili na naši uni-
verzi. Ta dela bodo najbolj uverila našo javnost, kako velike važnosti in koristi jc inšti-tucija ljubljanske univerze.
V	kolikor nam bodo dovoljevala sredstva in v kolikor bomo našli razumevanja pri širši javnosti, smo se odločili zbirati originalna dela naših tovarišev, dizcrtacije, diplomska dela, dela za svetosavsko nagrado itd. ter jih izdati v dobro urejenem in s slikami opremljenem
Almanahu slušateljev ljubljanske univerze.
V	Almanahu bodo zastopane vse stroke v enaki meri. Pri publikaciji bomo posvetili največjo pažnjo onim delom poučne in umetniške vrednosti, ki bodo naši javnosti v korist in bodo našla pri njej interes. Trudili se bomo, da bo Almanah okusno opremljen in okrašen z ilustracijami in umetniškimi prilogami, da bo dostojno reprezentiral našo univerzo doma in na tujem. Almanah mora biti najboljši d^t-ment, da ima naša univerza pravico c' stanka in vsestranske pomoči državne upi., .o in vse javnosti.
V	to svrho poživljamo vse slušatelje in absolvente ljubljanske univerze, ki nam hočejo pomagati pri naši akciji, da nam pošljejo svoja dela najdalje do 30. aprila t. 1. Ker želimo, da pridejo v Almanah samo najboljša dela, bo vsa dela proučil, uredil in ocenil poseben uredniški odbor. Po zaključku redakcije bodo vsa dela vrnjena.. Prosimo, da se vsakemu delu priloži slika in biografski podatki avtorja in se naznači, v kako svrho je bilo delo izvršeno, je-li izdelano posebno za Almanah ali v kako drugo svrho (doktorat itd.).
Krepko smo uverjeni, da bomo našli za našo namero odobravanje in vsestransko pomoč naše javnosti, ki ji leži na srcu uspeh in napredek naše univerze, kar je neštetokrat dokazala. Prosimo, da nam z denarno pomočjo omogoči vstvarjenje naše namere in na ta način najboljše dokaže, da ji interes za našo univerzo ni samo na jeziku. Vsem, ki nam bodo za uresničenje te naše namere na kakršenkoli način pomagali, se že vnaprej najlepše zahvaljujemo.
Vse slušatelje pozivamo, da povsod agi-tirajo za naš Almanah in tako izvršijo svojo dolžnost napram naši univerzi, ki ji dolgujejo vse svoje znanje.
Svet slušateljev ljubljanske univerze v Ljubljani.
močja od strani raznih glavnih funkcionarjev. Zdaj tekmujejo, čigav podpis jc močnejši. Da pa sc pokažejo vsaj na zunaj močne, bodo začeli izdajati svoj časopis.
Radičevci se jezijo, kdo jim jc vendar gredo pohodil. Tako lepo so jo žc nasadili, pa jo je nekda pohodil! Najbolj so v zadregi, ker ne vedo, kaj naj delajo, kaj naj govorijo, ko pa Radič vsak dan drugače govori. Voditeljev dosti! Ljudstva malo! A rc-špekta pa, zaradi Radiča, od hlapcev.
Socialisti mislijo, da so njihove besede — konj, pa tudi to mislijo, da so mari-barski delavci slepi, da nič nc vidijo in samo slišijo. A mariborski delavci tudi vidijo, pa pri socialistih ne vidijo drugega kot široka usta. Delavci bi prav storili, da pogledajo nazaj, kaj so jim socialisti že dejansko pomagali, recimo, glede stanovanj itd., tedaj, ko so županovali. Govoriti jc lahko. In če nc bodo delavci samo poslušali, ampak tudi gledali, tedaj se bodo socialisti še govoriti naveličali.
N c m c i molče. Pa nc samo molče.
Maribor Politično gibanje v Mariboru.
Demokrati upajo, da so gospodarji položaja. Žal pa jim je, da jc »Tabor« proglasil nabiranje za dr. Žerjavovo Vodnikovo družbo za tako uradno zadevo, da so pover-jeništva po uradih razdeljena. To jim sicer ni žal, a to jim ni prav, da jc »Slovenec« citiral »Tabor«, dasi ga ni citiral v celoti. Drugače sc demokrati dosti ne razburjajo. Oni delajo. In ker so centralisti, delajo tako, kakor to v centrumu znajo. In če bi jim zopet citirali »Tabor«, jim zopet ne bo prav. Naj ga bero sami, bodo žc našli!
Radikali imajo svoje vrste tekmo. Ko so se mudili v Belgradu, so si izposlovali razne vizitke in podpise kot pooblastila poJno-
□	Koncert Gidie Buccarini. Pred tisto redko mariborsko publiko, ki ne vidi viška umetniškega uživanja v plitvih komedijah in predmestnih operetah, je nastopila sinoči Gid. Buccarini. Morda se nam je zdela v začetku nekoliko nedisponirana, a že po prvih točkah je to minulo. S svojo neverjetno tehniko, ki smo jo občudovali zlasti v obeh arijah s flauto (Donizetti in Haendel), s finim glasbenim podajanjem in z lahkoto, ki jc ž njo igraje vzela šc tako drzne višine, si jc umetnica prav kmalu osvojila sicer maloštevilne, a tem zve-stejše poslušalce, ki kar niso hoteli zapustiti gledališča, ko jc dodala še arijo iz »Traviate«. Spremljevalca V. Schonherr (klavir) in F. Bernard (flauta) sta rešila svojo nalogo z diskretnim razumevanjem. Ta večer pomeni eno svetlo točko več v mariborskem glasbenem življenju. /	-ič.
□	Koncert vojaške godbe v mestnem parku. V nedeljo dopoldne priredi v mestnem parku vojaška godba koncert s sledečim sporedom: 1. Muhoič »Volga«, koračnica. 2. Ro-sini: »Semiramis«, ouvertura. 3. Parma: »Triglavske rože«, valček. 4. Wagner: Odlomki iz opere »Tannhauser«. 5. Gervais: »Iz veselog Srema«, potpouri. 6. Kendla: »Bečarac«, koračnica,
□	K vprašanju novega retovža. Vsa javnost v Mariboru sc peča s tem vprašanjem. Prišlo je že tako daleč, da sc predlaga plebiscit, ki bi se naj izvršil na podlagi prej izvršenih, nagrajenih načrtov.
□	Nov občinski zakon in občinski nastav-ljenci. Nov občinski zakon bo v kratkem stopil po sprejetju v parlamentu v veljavo. Razširjata se je govorica, da je novi zakon ukinil samoupravo Maribora, o čemer pa v njem ni govora. Kajti ta načrt velja le za kmetske občine, ki niso nikdar imele kake večje samouprave. Enako je tudi neutemeljeno, da bi bilo uradništvo večjih mestnih občin kakorkoli prizadeto. Mnenje strokovnjakov o tem načrtu je, da je med nepopolnimi predloženimi načrti še najboljši.
□	Idila na trgu. Kmečki voz sena se premika počasi po Glavnem trgu, avto pride nasproti, voz zavozi med mesarske stojnice, strehe stojnic le zasadc v seno, konji sc spla-
Solidnost, trpežnost in tovarniširc cene so reklama našim izdeifaom in fc
Oglejte sfi naie izložbe I
KONFEKCIJSKA imm-
spomladanskim nonostim za gospode, In ofrofie
Ogiejfte si naše izložbe I
DETflJlNR TRGO^H, ERJIHlCSUKI CESTE ŠTEtf. 2
temnega dima! Življenje ob morski obali je bujao, pestro, za naše kmetske oči nekaj novega, pa tudi umazanega. Pristanišče je 12 kilometrov dolgo. Zavarovano je po štirih velikanskih, po 1 km dolgih nasipih — »molo« imenovanih. Pravijo, da je to peta največja evropska luka. Cele ladje, natovorjene s fino brazilsko kavo čakajo tukaj na ljubljanske kavarnarje in kuharice, pa menda ne poznajo pota do sem. Par zrnov za spomin že prinesemo — doma ostalim. Poleg tega dovažajo ladje premog, železo, bombaž in ruski petrolej. Ladjam ponoči kaže pot v pristanišče 117 metrov visok svetilnik — »Grande Lanterna«. Središče mesta tvori Piazza Deferrari, kjer stoji največji laški »svetnik« Garibaldi. Menda ima ta mož monopol za spomenike, v vsakem mestu in trgu stoji. Ogledali smo si poleg lepega pokopališča, Campo Sante, še prekrasno cerkev Del' Annunziata, ki je polna res umetniških slik h XVI. stoletja. S tako raznobarvnim marmorjem in pozlačenim stropom se ne ponaša zlepa druga cerkev. Lepa je palača >Doria«, imenovana po očetu očet-njave Andreju Doria. Drevorede, ki stoje ob širokih cestah, so Genovežani zasadili mesto s tivolskimi kostanji z afrikanskimi palmami. Ko se vi Ljubljančani senčite pod kostanji brez zelenih listov, mi počivamo pod vedno zelenimi palmami. Škoda, da ni sladkega sadeža na njih, so jih menda lačni lahončki že v božiču otresli. Ker smo pa Slovenci nobel, zato pa stopimo v kavarno in si s pristno kavo potolažimo želodčke.
Hitro so minule ure, določene za oddih in kosilo. Ob štirih nas je že »voditelj karavane-- vabil na odhod po lepi Rivieri. Kakor
dežela kranjska nima lepšega raja od blejskega kota, tako lahko trdimo, da solnčna Italija nima lepšega kraia, : kot je z okolšno ta podoba raja«;, po katerem smo se danes vozili. Ozko jo obrežje med prvimi početki Alp in med morjem. To obrežje nosi ime: Riviera di Pcneute. Na severu se dviguje prvo alpsko pogorje, ki kakor močna stena varuje ta pas zemlje pred mrzlimi vetrovi. Zato jc podnebje tukaj zelo milo in toplo. Ni čuda, da rastejo ob železniški progi tako lepi kaktusi in kol grm visoki rožmarini. Našim romarjem zlasti pa romaricam, ki so prijateljice rožic, nikakor ne gre v glavo, zakaj raste pri nas le leščev-je in vrbovje:: ob železniški progi, tukaj pa one rože, s katerimi se pri nas šopirijo le največji cvetličniaki. Pri nas stane taka cvetka že par kovačev, tukaj pa raste kar divja med skalami. — Oh, narobe svel!
Na desni strani se vrsti mesto za mestom: S. Pier d' Areua, Sestri Ponente, Pegi i s svojim starini gradom Castellazzo (zdravilišče za živčno bolne), Varazze, Savona, Porto Man. rizio in S. Remo. Nad 70 predorov je ob tej 150 km dolgi progi. Nad 70 novih prizorov trgov, mest in vrtov nudi potniku prekrasna vožnja. Na levi strani kot nebesno nebo modro morje, ki se zaganja z belimi penečimi grivasti valovi ob razjedene pečine in čeri, na desni pa strmi grički posejani z gradovi in temnimi vrtovi. Med visokimi cipresami pa gledajo kot zvedave devojke snežnobele vile proti — morju. Zelene palme s svojimi dolgimi listi objemljejo številne cerkve in kapelice. Ni čuda, da so naši romarji kot zamaknjeni. Od ene strani hitijo na drugo slran, vsak si do svoje razltuia iu tolmači čudovito
slike in prikazni. Vožnja je silno kratkočasila, zlasti v tem letnem času, ko je cvetoča pomlad tukaj že davno razkrila svoje skrivnostne zaklade bujno tropičnega cvetja.
Vlak nas vozi skozi mestece Bordighera, katero je pravi raj samih palm. Odtod pošiljajo vsako leto za cvetno nedeljo palme v cerkev sv. Petra v Rim. Znano je, da je papež Sikst V. dal postaviti velikanske obeliske sredi trga sv. Petra. Ob tej priliki je stavbenik, ki je vse delo nadzoroval, pod smrtno kaznijo prepovedal črhniti besedo. Obelisk je že skoraj stavil navpično, kar so vrvi popustile, velikansko breme je omahnilo, tedaj zavpije mornar iz družine Bresca iz Bordighera: Vodo na vrvi! — kar so tudi storili in s tem seveda obdržali obelisk. Mornarja ni doletela smrtna kazen, temveč visoko odlikovanje, med drugimi tudi to, da sme njegova družina vsak'.> leto pošiljati palmove vejice za svečano procesijo na cvetno nedeljo. Davno je že to bilo v letu 1586., pa se je ta običaj še vedno obranil.
Odtod zalagajo skoro vso Evropo s lo rastlino. Posekali so oljčne gaje in zasadili s palmo. Najbrže več donaša palma, kot oljka.
Obmejno mestece med Italijo in Francijo se imenuje Ventimiglia. Ta kraj je bil odločen za prenočevanje nam. Lahko rečem, da nam je vodstvo romanja doslej izkazalo vso ono očetovsko skrb, katero redkokdaj dobite ob takih izletih. Po izborni večerji smo rp polegli k počitku. Dasiravno imam s seboj štiri bolnice, vendar naš izborni zdravnik dr. He-bnni še ni imel prilike s kakim nevarnim slučajem. Zdravi smo, dobra volja nam ne poide.
šijo, planejo naprej, strehe zlete čez mesarje, ljudje zavpijejo, nesreče ni nobene. In zopet vse mirno je bilo.
□	Nova banka v Mariboru. V Soštaričev) hiši na Aleksandrovi cesti žc precej časa preurejajo v pritličju poslovne prostore in nikdo ni prav znal, kdo se bo utelil. Sedaj šele, ko so lokali že skoraj gotovi, izvemo, da dobi Maribor zopet eno novo banko in sicer »Hipo-tekarno banko jugoslovanskih hranilnic« (* sedežem v Ljubljani).
□	Društvo stanovanjskih najemnikov v Mariboru sklicuje za pondeljek dne 12 t. m. ob 8 zvečer v gostilno Pcčnik na Rotovškcra trgu širši sestanek ter vabi tem potom vsa v poštev prihajajoča strokovna društva ozi-roma organizacije, da pošljejo tja svoje zastopnike. Na dnevnem redu so predpriprave za javen protestni shod najemnikov, ki se vrši v nedeljo dne 18. t. m. v Gotzovi dvorani.
□	Poizkus samoumora zaradi deložacije. V Krčevini, Senčna ulica 121 se je poizkusila zastrupiti s verolanom Karmel Marija, ker ji prihodnje dni grozi dcložacija.
□	Umrli so v Mariboru od 1. IV. do 10. IV. 1926: Feliks Mayer, 1 mesec. — Terezija Kirschner, 63 let. — Josipina Pavlin, 35 let. — Marija Schaupcrl, 65 let. — Vergles Jurij, 66 let. — Grgič Pavlina, 18 let. — Rižnar Janko, 62 let. — Mczgec Ivana 38 let. — Fišer Ferdo, 27 let. — Macun Julijana, 32 let. — Dolinšek Franc, 30 let.
□	f Uršič Ferdo je bil včeraj prepeljan v Slov. Bistrico.
□	Avtomobilske vožnje Maribor—okolica. Pri seji obč. sveta v petek, 9. t. m. je prišlo do končnoveljavnega sklepa glede avtomobilne vožnje iz Maribora v okolico. Naročili so se avtomobili tvrdke Reuault in sicer eden velik, za 26 oseb, 2 srednja za 16 oseb. Veliki avto bo vozil Maribor—Celje. Bo jako udoben, 2.40 m širok, zato ga bo možno uporabiti le na tej široki drž. cesti. Manjša avtomobila bosta vozila v bližnjo okolico, eden proti Koroški. Po pogodbi dospejo avtomobili s Fran-cos-ega do junija, tako da bo s 1. junijem že redna vožnja otvorjena. Vožnja z avtomobilom bo prav poceni, največ 1 Din za 1 km in osebo. Za avtomobilno vožnjo v mestu samem se bo sklepalo v eni prihodnjih sej.
□	Dan beračev je bil minuli petek. Na-grmeli so se od vseh strani z dežele v Maribor, tako da je imela policija mnogo posla, preden je ločila one, ki imajo »koncesijo« za beračenje po mestu od raznih pritepenccv z dežele. Aretirala je štiri berače, katere je po kratkem zaporu izgnala iz mesta.
□	Kratka zgodovina mariborskih vešal,
Pod rajno Avstrijo je imelo mariborsko okrožno sodišče med drugim inventarjem ena ve-šala, ki so pa počivala. Ta cclih 25 let stara staroavstrijska vešala so se izkazala že po prvi justifikaciji, ki sc je izvršila v Mariboru nad Lichtenwalinerjem po prevratu kot nerabna, ker so bila preveč razjedena od črvov. Za drugo usmrtitev Rozmana jc nabavilo ravnateljstvo jetnišnice nova vešala. Pred tedni smo doživeli v Mariboru na en dan kar dve justifikaciji. Ko sta se pripeljala pred zadnjo usmrtitvijo v Maribor krvnik in njegov po-magač, je bil mojster Mausner za štedenje in je izjavil, da bo obesil na enih »gavgah« oba zločinca. Temu »šparanju: se je uprl njegov pomočnik, ki jc rekel: »Ako je lahko zmogel Osijek pri justifikaciji Čaruge in Prpiča poleg starih vešal šc ene nove, zakaj bi jih mariborsko okrožno sodišče nc.« Ta nasvet je bil povod, da se je odločilo ravnateljstvo jetnišnice za nabavo šc enih in čisto novih vešal. Pazniki so iskali pri raznih mariborskih lesnih trgovcih za to morilno orodje pripraven drog in so ga končno vnndarie iztaknili na lesnem skladišču tvrdke Fclber in Straschill ob Dravi. Ta drog so obtesali, obgladili, izvrtali na vrhu luknjo za železni kavelj ter ga namazali < te rom. Poleg Osijeka je sedaj tudi Maribor v posesti dveh vešal. Bog daj, da bi ta po prevratu na novo nabavljeni in žalostni inventar marib. okrožnega sodišča od sedaj za-raprej počival vsaj 25 let kakor jc pod rajno Avstrijo!
Demokratska ravna linija
Srečno mesto demokratskih eksperimentov v politiki ravne linije jc naš Maribor od rojstva Jugoslavije. In priznati moramo demokratom, da jc ta ravna linija v njih samih tako vživela, da lahko z gotovostjo proroktijcmo njih odločitve, čc jim podamo kako vprašanje dnevnega javnega življenja v odločitev. Zasledujoč vedno ravno linijo, so hoteli izpremeniti nekatere zavode naravnost v vzgojcvalnice podeželskih tajnikov demokratske stranke in sc jim jc pri tem velikem narodnem delu pripetila kaka mala neprijetnost, šc nc brani to dejstvo, da nc bi mogli govoriti še vedno o ravni liniji. Ko je Radič, da vrne šolo svojemu namenu in razprši ležko ozračje, ki je ležalo nad nekaterimi zavodi in vplivalo skrajno demoralizujoče na mladino, izvršil nekaj osebnih sprememb, jc ravna linija zarohnela: Ves narodni Maribor bo stopil na plan! In ravna linija ni mogla dosledno delati drugače. Saj pod PP režimom jc bil ravno Maribor torišče najhujših demokratskih persckucij in v SDS sc jc odločevala usoda številnih družin, katerih družinski očetje so imeli napako, da jih ni imela ravna linija med seboj. Ko je režim PP padel, jc ravna linija vse častitim bravcem naznanife svoje mnenje in zapisala:
Menimo, da jc prišel čas, da sc državno urad-ništvo nc sme več preganjati!
V	tej ravni liniji so sc podaljševali roki za vlaganje prošenj za vstop v službo, ker sc je telefoniralo, da se je javil demokratski prosilec. Oziroma se roki sploh niso javili.
V	tej ravni liniji sc je začelo z denunci-ranjem državnih uradnikov, če je kdo kaj pisal ali poročal nedemokratskemu časopisju, istočasno pa so si pristaši ravne linije to sami sebi dovoljevali.
V	tej ravni liniji se jc odrekala kvalifikacija najboljšim mariborskim profesorjem, kot se razume samo pri ravni liniji: Pomagali so oslabiti demokratsko stranko, ker so glasovali proti njej oziroma nastopali za drugo stranko.
V	tej ravni liniji so sc vgnezdili z denarne zavode in voditelji ravne linije vedo, kako gre vse delo za blagor naroda.
V	tej ravni liniji so usmerili svoje časopisno poročanje. Če se je izvedelo, da jc bil aretiran pristaš ravne linije, in se je javila ta vest nc preveč strmečemu svetu, je politika ravne linije poskrbela, da sc je takoj pojasnilo, da je gospod aretiranec zapeljan, v ostalem pa naprednjak, narodnjak in delavni član naprednega društva.
Ravna linija je dosledna in se je zagrizla v žitje in bitje vsega demokratskega življenja. Opozoriti smo hoteli nanjo gospode, ki so se čutili ob zadnjih malenkostnih spremembah razburjene, z zagotovilom, da po tej splošni fotografiji podamo tudi posamezne kose, ako bo ravna linija le preveč se zaganjala po mariborskih ulicah, istočasno pa hotela utajiti vso svojo preteklost in skrivati neizpremenjeno ostalo svojo sedanjost.
Celje
Naša dijaška katoliška mladina iii-a danes popoldne v Narodnem demu svojo akademijo. Dolžnost vsakega našega somišljenika je, da se te prireditve udeleži in pokaže hvaležno priznanje za lepo in idealno stremijenje, ki jih ima naše katoliško dijaštvo.
•0 Poslanec dr. Hodžar je imel v petek zvečer pri Belem volu dobro obiskan shod, na katerem je zbranim volilcem raztolmačil pomen sprejetega proračuna, v katerem so potoni naknadnih predlogov zapopadeni tudi kulturnobojni nameni in načrti naših nasprotnikov. Povdarjal je tudi dejstvo, da je ravno tozadevna kmečka vlada, ki se opira v prvi vrsti na hrvaške seljake in slovenske kmetijce, odgla-sovala tako visok proračun, kot ga naša država še nikdar ni imela. Nato je prešel na premotrivanje političnega položaja in dokazal svojim volilcem, da je sedanja vlada pod Uzunovičem le slaba kopija prejšnje Pašičeve vlade in da nimamo Slovenci od take vlade ničesar dobrega pričakovati. Izrazil je, da pravi slovenski zastopniki ne morejo nikdar in nikoli stopiti v tako vlado, ki ne pozna in ne upošteva potreb Slovenije. To stališče so zborovalci odločno potrdili in zahtevali od svojega poslanca, da mora Jugoslovanski klub ostati napram vsem vabljivim klicem od strani drugih strank neomajen v tem načelu in vzdržati, četudi s hudim naporom svoje programtično stališče. Načelniku Jugoslovanskega kluba, kakor celemu klubu, je bila izrečena zaupnica,
•0 Magistratna seja, ki je bila sklicana na pondeljek zvečer, je odpovedana in se bo ista vršila v sredo ob 6 zvečer, ker nekateri odseki še niso pripravili vsega materijala za plenum občinskega sveta.
-0 Jugoslovanska Matica ima svoj letni občni zbor v soboto dne 17. aprila ob 8 zvečer. Vrši se v mali dvorani Narodnega doma.
-0 Soba št. 4 na tukajšnjem okrajnem sodišču je pravo torišče bogatijc našega okraja. Tu je namreč oni nesrečni prostor, v katerem se teden za tednom prodajajo kmečka posestva, ki so deloma zadolžena po potratnosti posestnikov, v najvičji meri pa vsled hude gospodarske krize, ki vlada sedaj pri nas. Toliko prodaj, kot je bilo izvršenih v prvem četrtletju tekočega leta, ni bilo še nikdar preje. Pri takih prodajah se marsikdaj doživljajo žalostni pri-eori, ko prihajajo razni mali upniki, ki so svoje terjatve prekasno zavarovali in vidijo, da so izgubili svoj težko prihranjen denar. Tako je bilo v petek predpoldne, ko se je prodajalo neko posestvo, ki je doseglo vsled padanja cen malenkostno ceno, prišlo na sodišču do burnih prizorov, ki so se nadaljevali na ulici tako, da Se je zbralo pred gručo kričečih žensk in razburjenih mož velika množina gledalcev. To sliko, ki se v tej ali oni obliki vedno ponavlja, bi si moral ogledati oni minister, ki je tako lepo govoril o bogati Sloveniji. Bogata je res, a samo na bobnih!
•0 Zopet nova smrtna nesreča. V petek zjutraj, nekako okoli osmih sc je pripetila na železniški progi med Celjem in Storami grozna nesreča, koje je postal žrtev progovni delavec Ivan S t i p 1 o v -i e k. Šel je tedaj ravno po progi in ko je zagledal, da se po oni strani proge, po s&tcri je hodil, približuje osebni vlak, je skočil na vzporedni tir v mnenju, da se Izogne drvečemu vlaku. V istem momentu »a, po je prestopil na drugi tir, je od za-
daj pripeljal prazna lokomotiva, ki se vsled bližine ni mogla ustaviti in je tako podrla na tla nesrečnega Stiplošeka ter ga popolnoma razmesarila, tako da je bil nesrečnež v hipu mrtev. To jc v kratkem času že drug tak slučaj, ko je skoro na enak način podrl vlak, odnosno lokomotiva neprevidnega človeka in ga povozil. Vsled tega opozarjamo vsakega, ki hodi ob ali po progi, da strogo pazi na vozeče vlake, da ne bo še nadaljnih nesreč.
•0 Tatovi so se spet pojavili v okolici Celja. Na velikonočne praznike je bilo pri nas krasno spomladansko vreme, ki je vse prebivalce zvabilo na prosto. To priliko so tatovi izrabili in skušali pri gostilničarju Terglavu v Bukovemžlaku svojo srečo, ki so jo dejansko dosegli tudi s tem, da so imenovanega gostilničarja okradli in mu odnesli precej obleke ter zlatnine.
-0 Streljanje z možcarji so gojili okoliški fantje za časa velikonočnih praznikov z največjo vnemo. Pokalo je in bobnelo na vseh straneh spomladnasko se probujajoče naše lepe okolice, in kazalo znake velikega veselja nad prazniki. Žal, so se radi nepazljivosti zgodili tudi nesrečni slučaji. Tako je na bregu nabijal možnarje Rudolf Jelen, delavec v kamnolomu na Polulah. En možnar se mu ni hotel takoj sprožiti in je šel vsled tega iz predrzne radovednosti do možnarja, da pogleda zakaj se možnar ne vžge. Ravno, ko je stal nad možnarjem, sc je izprožil in mu zagnal v obraz ves naboj. Ran;enca so prepeljali v bolnico, kjer se sedaj zdravi.
-0 Posledice upeljave novega veznega reda po cestah se že kažejo na vseh straneh. Ljudje instinktivno še vedno vozijo po starem cestnem redu, tako da se skoraj dnevno dogajajo nesreče. Tako sta v prošlih dneh trčila šofer in biciklist, ko je poslednji na cesti proti Laškem vezil z veliko brzino po levi strani ceste. Kar naenkrat sc pripelje avtomobil iz nekega ovinka pravilno po desni strani ceste proti biciklistu, ki se je v zadnjem momentu spomnil, da so nam zadnje desetine prinesle nov cestni red. Hotel je rav-j no zavoziti in sicer neposredno pred av-j tomcbilom na desno stran in zadel pri tem v hladilnik avtomobila s tako močjo, da je zletel v loku črez avtomobil, odnosno črez motor, 6 metrov daleč in se pri tem zakotalil v nasprotni jarek, kolo je pa ostalo seveda vse razbito pod avtomobilom, ki je na kraju nesreče vsled počasne vožnje mogel takoj ustaviti. Bojimo se, da se bodo taki slučaji še večkrat ponavljali in zato opozarjamo vse voznike, šoferje in bicikliste na novo upeljani vozni cestni red.
•0 Mestni muzej je za občinstvo odprt vsako nedeljo od 9 do 11 dopoldne. Tudi v delavnikih je mogoč cbisk muzeja, a mora se prej vprašati pri muzejskem slugi, ki stanuje v istem poslopju.
Savinfsl£€& šlolinoL
Št. Andraž pri Velenju. (Pretep.) Na Velikonoč popoldan so se stepli fantje. Posledica pretepa je nov gost v bolnici. Žalostne pisanke nam nudi naša mladina.
Adventisti še vedno s prav fanatično zgovornostjo ponujajo svoje spise. Prosimo, da nam kdo razloži postanek in nauke te verske sekte!
Polzela. Pri procesiji na Veliko soboto nismo videli nobenega aktivnega učitelja ali učiteljice. Šolska mladina je bila prepuščena sama sebi. Ali je to z vzgojnega stališča priporočljivo, bi bilo treba vprašati Pestalozzija.
Katoliško dijaštvo. Prireditev katoliškega dijaštva v Celju nekaterim članom raznih narodnih, naprednih, nacionalnih, kulturnih in drugih organizacij ne da miru Čutijo se zapostavljene, češ da so tudi oni katoliški. Nas ta preokret v dijaštvu, katero dosedaj ni poznalo besede katoliški, ampak samo »klerikalen« jako veseli. Povemo samo na uho, da za pridevnik kato-toliški ne zadostuje samo r. k. v rubriki vera, treba je katoliško vero pokazati tudi v javnosti. Upamo, da bo dijaštvo dosledno v tem oziru, ker drugače bo sličilo njegovo katoličanstvu preveč izdelkom »Žerjav« made in »Jutro«. Aut-aut, sredine ne poznamo.
Št. Peter v Sav. dolini. (Požar.) Včeraj ob 7 zvečer jc začela goreti tovarna parketov, last g. Zadnika. Ogenj je nastal v sušilnici parketov in desk. V sušilnici je bila velika množina rezanega lesa ter je imel ogenj obilo hrane. Gašenje je bilo i precj otežkočeno radi tega ,ker so se morale prebijati betonske stene. Ogenj se dalj časa ni opazil radi tega, ker so stene in streha iz betona ter plamen ri mogel izbruhniti naven, tem hujše pa je divjal v notranjosti. Na mesto požara so prihitele tri brizgalnc. Ogenj do sedaj, ko to pišemo (ob 10) še ni pogašen, vendar jc nadaljna nevarnost izključena. Škoda je še neprecenljiva, posebno ker je zgorelo precej tujega lesa, katero se je nahajalo v sušenju, Ker je zavarovana vsota psecej .visoka, bo škoda najbrž krita z zavarovalnino.
Trbovlje
K* Radikali bodo pomagali. Na petkovo sejo akcijskega odbora sta prišla tudi odposlanca radikalne stranke gospoda Tavčar in inž. Tripolo iz Maribora. Kdo ju je povabil v Trbovlje, nam ni znano, ker se pa je nahajal v Mariboru pred par tedni g. Standegger, ki je šel nato na stroške bratovske skladnice z deputacijo v Belgrad k ministrskemu predsedniku Pašiču in jih je vodil tam v te kroge g. Tavčar, domnevamo, da je tudi tu vmes gospod Standegger, ki je uslužbenec TPD. Na seji je g. Tavčar hvalil radikalno stranko, za katero je delal propagando. Ta gospod, ki sploh Trbovelj ne pozna in ne ve, zakaj se je s težkim trudom sestavil medstrankarski akcijski odbor, se ne zaveda, kako taka strankarska agitacija škoduje potrebni solidarnosti delavstva, ki v svoji eksistenčni borbi ne sme poznati strankarskega razdora. To mu je tudi neki tovornik razložil in izjavi), da olačs \se stroške deputacije, ki se od-^š"e v Belgrad, ako bi imel garancijo, bi ta de-putacija, ki bi jo vodil seveda zopet Tavčar, imela uspeh. Ker je slišal resnico, je bil g. Tavčar užaljen in je s svojim kolegom zapustil sejo ter se odpravil v nasprotno gostilno k svojim pristašem, odkoder je poslal izjavo, da se odpove vsakemu delovanju in akciji, za katero ga ni nihče prosil in vabil. Do sedaj se radikalna stranka ni udeleževala nobenih skupnih sej, ker par njenih pristašev sploh stranke ne more predstavljati. Čemu sedaj, ko je ta akcijski odbor vseh strank prilično agilen za dobrobit delavstva, skuša delati zgago med nami? Vse glavne posle in intervencije je odbor poveril le legalno izvoljenim delavskim zaupnikom II. skupine, ki edini ga imajo pravico zastopati. Politične stranke tem delavskim zaupnikom samo pomagajo, ker delavstvo samo kot tako je tako razcepljeno, da si ne more pomagati brez podpore drugih. Radi tega nam izbrana deputacija, v kateri so vse drugo kot delavski zastopniki, ne ugaja in nima pravice zastopati delavstva, kar je izrečno povdarjal g. rudarski giavar Stergar, Delavstvo pa opozarjamo, da vsem takim pomagačem pove, da jih ne rabi, ker če bi radikalna stranka hotela delavstvu pomagati, bi to lahko storila brez vsake deputacije, ker je vsa leta na vladi. Tega dosedaj ni storila in beče samo izkoristiti položaj delavstva in jtovati svoj politični kapital. Zato ji delavci ne nasedajte!
Za kaj se vse rabi denar bratovske skladnice. Zaupno se je sklenilo na zadnji seji bratovske skladnice, da se odpošlje v Belgrad delavska deputacija, ki naj izpo-sluje, da dobi rudniški zdravnik g. dr. Baumgarten državljanstvo. Tej deputaciji se je reklo, da bi v slučaju, če odide gospod zdravnik, bila bratovska skladnica oškodovana za 275.000 dinarjev, katere bi mu morala izplačati kot odškodnino plače dveh let. Do tu je vse v redu in nimamo proti dr. Baumgartenu prav nič, nasprotno celo izjavljamo, da je tudi med nami priljubljen, vprašamo samo načelstvo bratovske skladnice, zakaj se je delalo s to deputacijo tako skrivnostno, in zakaj se je ljudem posebno staroupoko-jencem reklo, da gredo v Belgrad radi posredovanja, da se novi pravilnik bratovskih skladnic potrdi? Čudno se nam tudi zdi, da se je delavski deputaciji pridružil rudniški nameščenec Staudegger, ki pač nima zraven nič iskati,- Kdo bo plača! stroške 6000 Din? Ali bi ne bilo staro-upokojencem s tem denarjem vsaj malo pomagano in ali niso ti upokojenci bolj pomoči potrebni, za katere se do danes ni storilo prav nič, kot. g. zdravnik, katerega ščiti senžermenska mirovna konferenca in za njega ne pride v poštev § 103. zakona o zaščiti delavcev. Torej se mu tudi izseliti ne bede treba. Kdor je to deputacijo poslal v Belgrad, naj jo tudi plača.
Prekmurski evangcličani in veliki zbor protestantske cerkve v Jugoslaviji, 14. in 15. t. m. se bodo v Novem Vrbasu sestali zastopniki vseh protestantskih sekt v Jugoslaviji. 14. se bodo vršile predkonference, 15. pa so bo s slovesno službo božjo otvoril veliki zbor (žinat), ki bo sprejel evangeličansko cerkveno ustavo, veljavno za vso našo državo. Prekmurske evangeličane bo na tem zboru zastopal g. Kovač Stevan, senjor prekmurske evangeličanske senjorije. O tem, kakšno stališče naj zavzamejo prekmurski evangeličani do tega temeljnega svojega verskega zakona, so razpravljali o priliki svoje pomladanske spovedi, ki so jo imeli 24. pr. m. v Murski Soboti duhovniki, inšpektorji in drugi funkci-jonarji mursko soboške evangeličanske senjorije. V odsotnosti g. senjorja bo vodil njegove posle g. Hari Leopold, evang. administrator v Dolnji Lendavi.
Z meje. Na meji med našo državo iu avstrijsko republiko so bili ponekod izruvani, deloma pa poškodovani obmejni kamni. Da se postavijo mejniki zopel na svoja prava mesta, so 9. t. m. odšli glavarji iz Murske Sobote
[ Priporočamo
Kolinsko cikorijo
in Ljutomera z naše strani in iz Radkersburga in Jennersdorfa z avstrijske strani na lice mesta.
2,200.000 ogrskih kron je daroval aa Evan-geličan. dijaški dom Kerec Ferenc, prekmurski rojak, ki živi sedaj v Rudafoku na Ogrskem.
t Kari Titan. Iz zdravilišča Lasnitzhohe je prispelo sporočilo, da je na veliki petek tamkaj umrl g. Kari Titan iz Černelavec pri Murski Soboti. Imenovani se je bil že vpisal v evangel. bogoslovje, toda preden se je mogel posvetiti svojemu poklicu, ga je pobrala kruta jetika.
Prosvetna zvesca
Sp. Logatcc. Danes v nedeljo ob pol 8. zvečer se vrši v Društvenem domu zanimivo predavanje o »Napoleonu in njegovi dobi«. Predavanje pojasnjujejo številne, lepo kolo-rirane skioptične slike.
Sp. Šiška. Jutri, ponedeljek 12. t. m. ob pol 8. zvečer priredi Prosvetno društvo v samostanski dvorani zanimivo filmsko predavanje. Vabimo k obilni udeležbi.
Jesenice. Nadaljevanje socialne šole ob navadni uri. Predava dr. Mohorič.
Hrastnik. Nadaljevanje socialne šole se za to nedeljo prekine, ker so vsi predavatelji zadržani.
Tržič. Danes v nedeljo ponovi Prosvetno društvo sv. Jožefa zgodovinsko igro >Quo vadiš«. Uspeh premiere na cvetuo nedeljo je bil sijajen, tem večje je zato pričakovanje za ponavljanje. Začetek ob 7. uri zvečer. Prihodnjo nedeljo se igra ponavlja ob 3. uri popoldne.
PROSVETNA ZVEZA V MARIBORU.
Sv. Anton v Slov. goricah. Kat. bralno društvo pri Sv. Antonu v Slov. goricah priredi na belo nedeljo materinski dan z igro »Sv. Elizabeta«. Obenem izvrši svoj občni zbor.
Sv. Jcdert nad Laškim. Dekliška zveza vprizori na belo nedeljo po večernicah >Junaške Blejke«, igro s petjem.
Sv. Rupert v Slov. goricah. Bralno društvo priredi na belo nedeljo popoldne po večernicah v šoli predstavo dveh iger: »Marijin otrok« in j Za letovišče« in ženski dvogovor: »Brez zajtrka.«
Orlovski odsek ia prosv. društvo v Velenju priredita na belo nedeljo 11. t. m. ob 3 popoldne v društvenem domu v šmartnem pri Velenju Finžgarjevo zgodovinsko igro »Naš? kri«. —
Sv. Jurij ob Ščavnici. V nedeljo 18. apr. 1926 priredi Bralno društvo »Številke gospe Rožmarinke . Prireditev se vrši po večernicah pri Repenšku. Sodelujejo pevci in tam-buraši.
Krčevina pri Mariboru ima svoj mesečni sestanek v nedeljo 11. t. m. ob 4 popoldne v kapelici g. Kolariča, nato predavanje. Po govoru bo razgovor o zidanju novega društvenega doma. Zato se pričakuje polnoštevilna udeležba.
Kat. mladina v Mariboru si je oskrbela nove kroje in je ob priliki velikonočnih procesij nastopila v njih. Godba je številčno zelo močna. Nastopila je s 54 godbeniki.
Dekliške zveze pripravljajo v posameznih okrajih okrajne dekliške zbore. Skoro redno uporabijo priložnost majniškega romanja k kaki Marijini cerkvi, kjer še niso začeli s pripravami za take zbore, naj čimprej stopijo v dogovor s sosednimi dekliškimi zvezami.
»Naš dom«, prosvetno glasilo, se naroča pri Prosvetni zvezi v Mariboru, Aleksandrova cesta 6-1. Celoletna naročnina je 20 Din.
»Delu slava, delu čast« je zelo važna knjiga, ki naj jo ima vsako društvo. Naroča se pri Prosvetni zvezi v Mariboru, Aleksandrova cesta 6-1 in stane s poštnino vred |3 dinarjev.
Poslovnik Mladeniških zvez je dala Prosvetna zveza v Mariboru v tisk in ga bo v kratkem mogla doposlati vsem društvom in vsem, ki ga bodo želeli.
Xa učžtelfstva
VoAruinica Slomškova zveze za novomeški in (rnomeljski okraj zboruje v sobolo 17. t. m. ob pol 10 dopoldne v Rokodelskem domu v Novem mestu. Predava tov. Zukovec o >Risanju v osnovni Soli« in tov. Smolik o »Pregledu mesečnikov, rovi j in časopisov«. Po zborovanju petje. Polnoitevilno udeležbe pričakuje — načelnik.
iS
A »lina ^attt^ H ^	koje^Vr"*"®"^
tumorUah « ceno | Pin™, )o, ter^j^
Kulturni pregled
PETLETNICA PEVSKE ZVEZE.
Pevska zveza v Ljubljani proslavi s petletni jubilej s slavnostnim zborovanjem in velikim ljudskim koncertom. Oboje se vrši v nedeljo dne 18. aprila v veliki dvorani hotela .Union« v Ljubljani po sledečem redu: Pred 9. uro imajo vaje posamezna okrožja, ob 9 bo skupna vaja v »Unionu«, ob 10 pri frančiškanih sv, maša, pri kateri bodo peli zbori pesmi po sporedu, ki so ga prejeli. Po maši bo slavnostno zborovanje v »Unicnu«, nato spet skupna vaja.
Točno ob pol 4 popoldne se prične koncert. Končan bo nekako ob 5, uri.
Vabimo vse ljubitelje slov. pesmi, pevce fn nepevce, da se te prireditve udeleže kar najbolj številno. Zveze so zelo ugodne; nobenemu ne bo treba v Ljubljani prenočiti. Prosili smo tudi za polovično vožnjo. Ude-ležniki naj torej kupijo na domači postaji celo vozovnico do Ljubljane in dajo uradniku žigosati, ne smejo je pa oddati v Ljubljani pri izhodu, ker velja ista vozovnica tudi za vožnjo nazaj; potrdilo, da so se koncerta res udeležili, bodo dobili udeleženci pri Pevski zvezi.
Pevci, ki so priglasili svoje sodelovanje, naj se ta zadnji teden pridno vežbajo, da bo prireditev kar najbolj uspela. Na udeležbo v Ljubljani pa naj povabijo tudi svoje znance in prijatelje. 18. aprila mora biti v Ljubljani veselo!
KONCERT UČITELJEV GLASBE V UNIONU
Srn oči se je vršil v Unionu konert društva učiteljev glasbe, ki je bil obenem proslava 51etnice skladatelja Hugolint Sattnerja in na katerem se je predstavil javnosti učiteljski pevski zber. Koncert, bi ga je vodil g. Srečko Kumar, in pri katerem je sodelovala tudi godba dravske divizije, je lepo uspel in da upati na velike uspehe zbora v bodočnosti. Višek večera je bila Sattnarjeva skladba Jef-tejeva prisega. Sivolasemu jubilantu je občinstvo priredilo navdušene ovacije, prejel je tudi lavorov venec s trobojnico. Velezaslužnemu delavcu za slovensko glasbo tem potom iskreno čestitamo in mu kličemo: Še mnogo let! (Podrobnejše poročilo o koncertu prinesemo v kratkem.)
Marifoorslz^ gledišče
Repertoar:
Nedelja, 11. aprila ob 15. uiri: 2Žlahtni meščan«. Znižane cene.
Cfubljansko gledišče
Drama.
Začetek ob 8 zvečer.
11 aprila, nedelja ob 15. uri: »Ce pride iSaro-dejr, otroška predstava društva Atena. Izven; ob '20. uri »John Gabriel Dorkmnnc, ljudska predstava po zuižanih cenah. Izven.
12.	aprila, ponedeljek: »Ana ChrUtic«, Red E.
13.	aprila, torek: Zaprto.
14.	aprila, sreda: »Henrik IV.< Red B.
15.	aprila, četrtek: »Na5a kri.« Red D.
16.	aprila, petek:»Pygmalion«. Red C.
17.	aprila, sobota: »Idijot«. Predstava v spomin Putjatove smrti. Izven.
Opera.
Začetek ob pol 8 zvečer.
11.	aprili, nedelja ob pol 20. uri: »Grofica Marica. Izven.
12.	aprila, ponedeljek: Zaprte.
13.	aprila, torek: »WaIIy«. Red F.
14.	aprila, sreda: : Boris Godunov.« Red A.
15.	aprila, četrtek: Zaprto.
EfudsM oder
t Ljubljani
Nedelja, dne 18. aprila ob 8 zvečer: DESETI BRAT, ljudska igra s petjem v 5 dej. (7 slikah), po Jurčičevem romanu priredil Fr. Govekar. Proslava 50Jetnice umetniškega delovanja g. A. Danila, člana in režiserja Narodnega gledališča v Ljubljani.
Knfigie in revije,
H. Grisar: Martin Luthers Leben und sein fVerk. (Herder, Freiburg i. B. 1026.) Živo slikanje osebe in značaja Lutra v kratki in jedrnati obliki. Obče znani pisatelj je že prej spisal delo o Lutru v treh delih, ki je danes neprekosljivo, posebno pa za znanstveno proučevanje po popolnoma novih virih, katoliških in protestantskih, ki mnogim niso dostopni. V lem novem delu podaja sliko Lutro-vega življenja Se markanlnejšimi potezami in novimi ugotovK ni. Gradivo je bogato, jezik krasen in to napravi knjigo prikupljivo. Kljub temu, da to delo globoko in jasno razloži Lutrove življenjske in delovne probleme, vendar pisatelj ne žali protestantskega mišljenja in verskega čuta. To delo se od prejšnjega v mnogem razlikuje, kar sledi iz mnogih novih raziskavam pisatelja in njegovega neumornega, objektivnega delovanja. Jezik je preprost in lahek in čitatelj se ne utrudi pri branju. Delo je dobrodošlo vsakemu, ki se hoče seznaniti bliže s početki protestantizma in njegovimi psihologičnimi momenti.
Alkohoimetriine tabele za ustanovljenje od prividne na pravu jakost graduirane rakije odnosno špirita od 20%—100% i preračunavanje objama (volumena) od prividne temperature na normalno temperatura kod R +12 na temelju baždarske oznake odnosno čiste težine. — Sestavil Lazar Her-govič, bivši pod inšpektor finančne kontrolo. Cena 60 Din. Tisk in založba knjigarne S. Jiinkcr v Sisku.
Narava
SLEPE ŽIVALI.
Vse višje stoječe živali imajo po dvoje oči, ki so več ali manj razvite. Najboljše so razvite pri onih, ki takoj ločijo vsak predmet in vse različne barve na njem. Mnogo je pa živali, ki ne ločijo prav nič barv in vidijo torej vse v črnikasto-sivkasti nijansi, kar so potom številnih poskusov ugotovili. Že pri žabah in drugih kokonih je vid tako slab, da zaznajo samo ono, kar se giblje. Ako zapustimo vretenčarje in se podamo k žuželkam, takoj opazimo izredne izjeme. Oči izstopijo iz telesne površine na konec tipalk in so zastopane včasih v tolikem številu, kolikor je tipalk. Druge žuželke, kakor muhe, čebele, imajo vidne organe sestavljene iz nešteto faset, katerih vsaka posamezno tvori eno oko. Na ta način ima; jo nekatere žuželke do 60.000 očes. Čim k nižjim živalskim skupinam se bližamo potem, tem slabše so vidni organi razviti, da končno ne zaslužijo več imena oko, predstavljajo namreč samo nekaj pigmentnih zrnc. Najnižje živali, predvsem Protozoa, Coelenterata in mnogi črvi pa sploh nimajo nikakih očes. Slepota pri teh ne predstavlja kake pomanjkljivosti v organizaciij telesa, temveč zgolj nepotrebo. Samovoljno gibanje je na eni strani tako minimalno in na drugi strani preskrba s hrano z drugimi organi tako omogočena, da je postal vid za te skupine živali pravcato peto kolo. Toda tudi med višjimi zastopniki imamo mnogo slepcev, ki so bili sekundarno oropani svojega vida. To so predvsem živali, ki žive v jamah ali pa tako globoko v morju, da jim vid sploh ne bi mogel služiti. Sem spadajo jamski hrošči, katerih posamezne vrste so zelo redke. Pri nas v Postojnski jami je znan hrošč Pherusa alba. Izmed globokomorskih slepih rib ne poznamo toliko zastopnikov kol od onih, ki žive samo v jamah (n. pr. Ambly-opsis spelaens). Najznamenitejša jamska živa-lica, znana daleč po vsem svetu in ki nudi zoologom še obilo problemov, je človeška ribica (Proteus anguinus), ki je doma v naših kraških jamah. Na zunaj so sicer še zaznatne pičice v koži, kjer so bile primarno oči, a so se tekom razvoja zgubile. Med sesalci nahajamo krta, ki ima tako slabe oči, da ga lahko že štejemo za slepega. Tiči namreč vedno pod zemljo in jih zato nikdar ne rabi. Ravno tako je že skoraj popolnoma oslepil glodavec Spha-
Mm je rad moker na znotraj 'm suh na zunaj
;t naj preskrbi takoj sijajen dežni plaSč pri tvrflki
mm SCHWAB - LJubljana.
lax typhlus, ki živi okoli Kaspiškega in Aral-skega jezera. Oči so mu tekom dolge razvojne dobe prišle že pod kožo in torej več ne služijo svojemu namenu.
ŽIVLJENJE NA AFRIŠKIH STEPAH.
Najznačilnejša pokrajinska tipa za Afriko sta puščava in pragozd. Oba tipa predstavljata med seboj tako velik kontrast, da se oba neposredno nikjer ne dotikata. Tako pride v poštev Se tretji, prehodni tip, to so stepe, ki so porastle samo z nizko vegetacijo. Toda ravno ta pokrajinski tip je za življenje zunaj ua prostem še najmanj prikladen, ker združuje vse neprijetnosti obeh ostalih tipov. Kakor v puščavi, muči tudi tu človeka neznosna vročina, dalje daleč naokrog dolgočasna enoličnost. A na vse to človek skoraj ne utegne misliti, ker obrača pozornost na druge še večje ne-prilike. Tekom dneva sicer ni mnogo nadležnih živali na spregled, pač pa spremlja vsepovsod skrajno odurna vegetacija. Brez ozira na bodeče opuncije in s trni posute mimoze, katerim se mora človek neprestano umikati, pridejo v ospredje tri rastline, ki rastejo povsod po tleh in se jim ni mogoče izogniti. Tar-ba ima tako ostro seme v sebi, ki se ob dotiku raztrese, da je v stanu prerezali usnjate podplate. So nadležnejša je esek-rastlina, ki raz-pršuje pri najmanjšem veterčku puh, ki se tako prilepi na obleko, da ga je nemogoče odstraniti. Najuadležnejša rastlina je pa nskanit, katerega se je treba samo nekoliko mimogrede dotakniti, pa se razlete številne bodice, ki so tako fine in ostre, da prodro tudi skozi naj-debelejžo obleko v kožo. Ako ostanejo v koži, tedaj se ono mesto ognoji, dokler ne izpade bodica. Ker je teh bodic brez števila in so komaj vidne, jih potovalci niso vstanu vseh populiti, ter so češče radi tega po celem telesu pokriti z majhnimi gnojnimi izpuščaji. Domačini smatrajo radi tega kot eno najpotrebnejših domačih orodij majhne kleščice, s kojimi vedno izvlečejo te nadležne bodice. Ko solnce zatone in nastopi komaj za spoznanje hladnejša temperatura, ki je pa našim razmeram odgovarjajoče še vedno neznosna vročina, tedaj si vsak zaželi po tolikih mukah brezskrbnega počitka. Toda tudi ponoči mu narava tega ne dovoli. Na tleh si razgrne veliko preprogo, v obližju pa si napravi velik ogenj, da odpodi večje živali.. Ko se ogenj dobro razgori in nastopi že popoln mrak, tedaj začno lezti od vseh strani vsakovrstne golazni proti preprogi v obližje ognja. Med njimi zlasti Daran-tele, velikanski, kakor ptič veliki pajki ter razni škorpijoni. Človek mora biti šele tedaj neprestano pozoren, da ga kaj ne piči in ne
podleže neznosnim mukam. Ne kaže mu drugega, da pograbi vsako žival posebej z dolgimi kleščami in jo vrže v ogenj. Ko iztrebi te popolnoma iz svoje okolice, se pa pojavijo Šele proti jutru poleže to burno in neznosno Šel e proti jutru polež to burno in neznosno življenje, da zamore človek zaspati in se od-počiti. A tudi spanec mu je kmalu prikrajšan, ker se ž« po preteku nekaj ur pojavi žgoče solnce in se začenja zopet dan poleg muk in težav.
UŽIVANJE ARZENIKA.
Med hude strupe, ki jih človeški organizem nikakor ne more prenesti, spada tudi ar-zenik. Poznamo ga zlasti v dveh oblikah, kot kemično spojino arzenovo kislino, ki je bele barve, ter rudnino auripigment, lepe zlatoru-mene barve. Kakor je snov hud strup, vendar se dobe tu in tam med ljudmi posamezniki, ki uživajo arzenik in jim popolnoma nič ne škoduje. Mnogo takih jo po Zgornjem Štajerskem in po nekaterih krajih Nemčije. Predvsem so to razne vrste hlapci in lovci, ki so se tekom časa tako na uživanje arzenika navadili, da se brez njega ne počutijo več dobro. V kraju Ligist živi nek moški, ki uživa precejšnjo množino arzenika. Ko so ga zdravniki vprašali, kaj ga je napeljalo k temu, da je sploh začel uživati, jim je navedel za vzrok bojazen, da ne bi nalezel tifusa, ki je v njegovi okolici takrat silno razsajal. V začetku je jemal po 1 g arzenika na dan, pozneje po 2 grama in prišel končno na 3 grame. Ako vzame katerikrat kako večjo dozo, mu ne škoduje mnogo, le nekoliko nerazpoloženega se počuti. Uživa pa večinoma le auripigment. Ko j je nekoč v pijanosti vzel preveliko množino j arzenika, so se tudi na njem pokazali znaki zastrupljenja, kar je pa končno tudi prebolel. Zdravniki so ugotovili, da ohranijo taki ljudje dolgo časa svojo svežost in da dosežejo visoko starost. Saj to bo tudi razumljivo, ker je arzenik izborno desinfekcijsko sredstvo in preprečuje vsak gnilobni proces. Zal, da je malo takih izvoljencev, ki morejo prenašati tako hud strup.
REJA BIKOV NA ŠPANSKEM.
Kakor vsak narod, tak oimajo tudi Španci svojo narodno igro, bikoborbe, ki se pa vsled skrajne surovosti in brezsrčnosti, ki se kažejo v teh, ne morejo nikakor meriti z narodnimi igrami ostalih narodov. Biki za te bikoborbe niso naši navadni, temveč za to posebej vzgojeni, toros imenovani. Da popolnoma odgovarjajo svojemu namenu, morajo biti v prvi vrsti divje narave kot so bivoli na ameriških prerijah, obenem pa dobro rejeni, da zadobe dovolj moči in ne podležejo takoj pri krvavih bikoborbah. V ta namen jih pošiljajo v gozdnate pokrajine, ki so zanje najbolj primerne, zlasti v Navarro, Siero Moreno, Serra-nio de Ronda in na otoke v Guadalquiviru. Tu so zanje pripravljeni velikanski ograjeni prostori, ganaderias imenovani, kjer žive posamezne živali kakor na prostem. Hrane imajo vedno dovolj na razpolago. Kadar rabijo nekaj eksemplarov za igre, tedaj jih izvežbani strežaji na iskrih konjih zgonijo skupaj, da si izmed njih lahko izberejo najlepše bike, ostale pa potom zopet spuste v ograjeni prostor
FATA MORGANA.
Pod tem imenom si predstavljajo nekateri vse mogoče, celo najbujnejše stvari. Treba je najprej povdariti, da ločimo dva pojava, navadno zrcalenje v zraku, ld je v tropih, zlasti v puščavah, nekaj normalnega in vsakdanjega, ter pravo lato morgano, ki je že nekake vrste patološki pojav. Zrcalenje nastane vedno pri hudi vročini in ima svoj vzrok v tem, da se solnčni žarki, ki prodirajo skozi različno gost medij, pri tem tudi različno lomijo. Različno gostoto zraka povzroča zlati izžarevanje tal v spodnje zračne plasti, ki se vsled tega močno | razširjajo in redčijo. Potovalec vidi tedaj pred seboj in sploh okoli sebe v medlih obrisih drugo pokrajino, a vendar tako, da vidi svojo lastno pokrajino, kjer se nahaja, tudi vedno jasno. Ako kdo pri tem svoj vidni kot spremeni, da stopi s konja dol ali pa da ga zajezdi, tedaj se slika nekoliko spremeni. Vsi I oni, ki se nahajajo v enakem vidnem kotu, vidijo isto sliko. Vse drugače pa se godi človeku, ako ga je vročina tako zdelala, da je tudi duševno utrujen, da ga muči neprestana žeja in da se ga že omotica loteva. Tedaj se pojavi v pravem pomenu besede fata morgana pred njegovimi očmi. Slika 0110 pokrajine, v kateri se nahaja, mu popolnoma izgine izpred oči in pojavi se nova pokrajina, uajčešče taka, ki odgovarja trenutnim željam potovalca. Pred seboj zagleda oazo z žuborečimi studenci in hladno senco pod košatim drevjem. Slika se potem na mah spremeni v drugo, popolnoma drugačno, ki pa tudi odgovarja njegovim željam. To traja toliko časa, dokler se potovalec zopet popolnoma ne zave. Iz vsega tega se jasno vidi, da slednji pojav nima s lizikalno optičnimi pojavi prav ničesar opraviti, temveč je zgolj patološki pojav.
« * *
-f- OOOOkratno povečanje. V newjorSki zvezi ondustrijcev je te dni Bell Telephone-Laboratorium-družba kazala mikroskop, ki povečuje OOOOkrat Povečalno steklo, katero so 1. 1GG4 rabili na Angleškem in katero so sedaj primerjali 7. novim mikroskopom, je ravno tako brušeno kakor leče mikroskopa; napredek stoji torej bolj v boljši kompresiji in matematični preračunanosti.
To in ono
LETO 2000.
Če pregledamo dobo zadnjih 75 let, s« moramo čuditi neverjetnemu napredku v vseh panogah tehnike. O čemer jc Jules Verne v svojih romanih sanjaril, sc že danes izvršuje. Zato jc pač upravičeno zanimivo vprašanje, kako bo čez 75 let, torej leta 2000. Kakor je bil in je še danes premog glavni izvor energije, tako jc gotovo, da ga bo v prihodnjih desetletjih nadomestila elektrika in drugi načini pridobivanja moči. Danes žc dobivamo energijo iz vodopadov, iz zraka, vetra, morskih valov itd.
Velike spremembe bodo nastopile v domači hiši. Hišna opravila gospodinje se bodo zmanjšala na kar najmanjša dela. Ogenj v štedilniku in peči bo ugasnil, kajti rabili bomo plinske, električne in podobne peči. Vsaka hiša bo imela lastno elektrarno, kateri bo dajal energijo veter, ki bo gonil turbino. Električni stroji bodo mleli kavo, stepali prah » preprog, prali in likali perilo, lupili krompir, snažili čevlje in bogve kaj še.
Kaj bo z industrijo? Predvsem bodo izginili visoki dimniki, ker jih ne bo treba, ker ne bo premoga. Toploto bo dajala elektrika. Slabega zraka ne bo več. Čistili ga bodo od prahu električni stroji. Mesta bodo imela ravne ulice. Stalni promet, ki danes onemogoča v velemestu vsak izreden promet, sc bo prei selil v podzemlje. Novo prometno sredstvo bodo acroplani, ki bodo z izredno veliko brzino (600 km na uro) križari'1 po zraku.
Preobrat bo nastal v družabnem življenju, baš vsled iznajdb. Električni aparati bodo dogodke celcga sveta povedali v besedi in podobi v vsaki hiši posebej. Radio sc bo do izredne meje spopolnil. Brezžično telegrafiranje besed in slik in telefoniranje bo tako popolno, da se bodo znanci pogovarjali in gledali tudi v največjih razdaljah, kot da so skupaj. Kakšno bo časopisje? Najbrž ga nc bo. Kajti kdo bo čakal na počasno pošto, ko bo zvedel vse dogodke par minut po tem, ko so sc dogodili? Morda bodo izhajali časopisi in prinašali stvari, katere je treba preštudirati in si jih zapomniti.
Prava nesreča bo, kdor bo 1. 2000 izgubil vid ali sluh. Pa tudi tem nesrečnežem bodo izumitelji tehniki in medicinci pomagali. S posebno finimi aparati jim bodo skušali nuditi vsaj en del tega, kar jim jc narava odvzela užitka. Tako da bodo vsi ljudje srečni!
HUDA ŠALA.
L. 1914 sta našla dva angleška gimnazijca na smetišču blizu svoje šole v Charbornu govejo kost. Njun profesor mr. Steel je bil v šoli predaval o jamskem človeku. Eden izmed dečkov, ki sta našla kost, je sklenil, da bo napravil šalo. Napravil je na kosti neokretno risbo z iglo in jo je predložil profesorju kot prazgodovinsko starino. Mr. Steel je bil navdušen a ni mogel določiti starosti naj-denine. Zatekel se je k znanemu prof. Wood-vvortu, predsedniku londonskega geološkega društva. Woodworth je sklenil po skrbn^jn preiskovanju, da izvira starina iz zgodnje ka-menite dobe. Napisal je o risbi celo knjigo, predaval je o njej v kraljevem znanstvenem društvu. Nobenemu izmed učenjakov niti ni prišlo na misel, da so žrtve porednega paglavca. Šele letos je razkrinkal ponaredbo mladi profesor Sallace, ki je preiskal »starino« v muzeju londonskega geološkega društva. Napisal je na Woodworthov naslov članek v strokovnem listu, a g. predsednik je odgovoril, da se moti mladi geolog sam. Naravno je prišlo radi tega do vročih prepirov v seji geološkega društva. Profesor Sallace ne bi bil nikdar prepričal svojih ogorčenih nasprotnikov, če ne bi bil slučajno našel mr. Skorta, enega izmed dvojice gimnazijcev, ki sta našla pred 12 leti dragoceno kost. Ta 26 let stari mladi gospod je priznal dejanje, sliko pa je naredil po njegovih besedah drugi, medtem v svetovni vojni ubiti tovariš. Mr. Sallace je poiskal še nekdanjega suplenta mr. Steela na charbornski gimnaziji, gospoda Be-carda, ki je potrdil ponaredbo, kajti tovariš A. Skorta je hotel osmešiti svojega razrednika, prof. Steela, ki je bil preveč vnet za ka-menito dobo. Napraskal je tedaj z iglo na slučajno najdeni kosti konjsko glavo po vzorcu resničnih predzgodovinskih rezbarij iz k a menite dobe, o katerih so se morali toliko učiti pod mr. Steeloin. Tako je sedaj stvar popolnoma pojasnjena.
Redka obletnica.
Sovjetska vlada je odredila ob 45. stoletnici umora carja Aleksandra I., naj se odstranijo vsi njegovi spomeniki. Ponekod so jih namreč branili kmetje, ki so še vedno hvaležni carju za odpravljeno tlako. Edini spomenik carja osvoboditelja bo ostal sedaj v bolgarski Sofiji. Razven tega so poiskale moskovske oblasti še živeče udeležence atentata na carja dne 1. marca 1. 1881, kateremu jo car, kakor znano, podlegel. Našli so 14 oseb: enega moškega M. Frolenka in 13 žensk z znano Vero Fiignerjevo na čelu. Vsi ti revo-lucionarci so bili svojčas obsojeni na dolgoletno bivanje v Sibiriji. Zdaj jim je naklonil sovjet narodnih komisarjev »v priznanje pro-letarskih zasluge doživljenjske pokojnine. Ta slučaj je nedvomno edini svoje vrste v sve-tvoni zgodovini. Pokojnina znaša 225 rubljev, to je kakih dva do tri tisoč dinarjev na mesec.
Drasocenl četveronožci.
Angleški major Hugh ima konja po imc-fiu »Tctrarh«, kateri mu je lani pridirkal nad 5 milijonov dinarjev. Takih in še boljših konj so imeli Angleži v vseh časih. »Isinglass« je donesel svojemu gospodarju 58.255 funtov ali 15 milijonov dinarjev, »Zev« pa celo 61.000 funtov. Tudi pri živinskih razstavah konji dosežejo bajne vsote. Neki Bobstock je razstavil konja, ki je imel dvojno grivo po trinajst čevljev dolgo in rep 17 čevljev dolg, kar jc natančno 5 metrov in 18 ccntimctrov. 5000 funtov ali 1 milijon 350 tisoč dinarjev so mu ponujali zanj, pa ga ni dal. »Hans«, ki je znal šteti in pričarati imena na tabli, jc bil pred 20 leti čudo sveta, ki ga jc gospodar razkazoval po vsej Evropi. 200 funtov jc pridobil Z njim vsako leto. Irski osel Patsy<; jc bil znan po vsem Londonu, ker jc nastopal po raznih odrih in istotako dva arabska konja, ki so vsi svojim gospodarjem prislužili ogromne vsote. Neko dekle jc navadilo petclinčka-pritlikavca vsakovrstnih trikov, znal je tudi hoditi po žici. Skozi mnogo let ji jc ta živalca donašala okoli 500 funtov ali 135 tisoč dinarjev letno. Tudi psi dosežejo na Angleškem visoke cenc. Nedavno jc bil prodan terrier za 150 funtov.
-f- Veseli železničarji. Azerbejdžanska Sekcija kavkaske železnice je perkcsila letos vse ruske proge, doživela je tekom 27 dni letošnjega januarja kar 41 nesreč! Vlaki so trčili skupaj, skakali s tirov dn slično vsaki trčili skupaj, skakali s tirov riu slično vsak dan kakor za stavo. Ravnateljstvo piše, da so železničarji preslabo plačani, da so pobegnili vsi boljši strojevodje in mehaniki v srednjo Rusijo. Časopisi dodajajo, da krivo tudi vino, ki raste na Kavkazu. Strojevodje in sprevedniki, postajenačelniki in kretniki so vsi pijani. Železničarji imajo tovorne vlake rajši kakor osebne, ker v osebnih »o na poti (potniki, ki ne dajo miru pri pijači.
»UP BOLNIKOV«
S pesmi k Sv. Jožefu za mešani zbor in orgle, zložil Al. Mav, so izšle. Dve priprosti, srednja slovesna. Cena partiluri 4 Din. — Dobe sc v Jugoslovanski knjigarni (Ljubljana) in pri skladatelju (Sv. Jožef, Celje). — Za Varstvo sv. Jožefa bodo prav prišle.	2454
Šport
DANAŠNJE -NOGOMETNE PRVENSTV. TEKME.
Danes se nadaljuje prvenstveno tekmovanje ljubljanskega okrožja ter nastopi (i klubov. — SK Slovan : ŽSK Hermes. Tekme ined navedenima kluboma so bile vedno zanimive vsled skorajšnjega izenačenja moči. Obe moštvi sta znani po svoji požrtvovalnosti, ambiciji in volji do zmage. — ŽSK Hermes se je v zadnjem času zelo popravil. Njegovo moštvo tvori celoto ter bo moral Slovan napeti vse sile, če bo hotel odnesti zadovoljiv rezultat Tekma se bo vršila ob 16.30, ob 13. uri bosta igrala prvenstveno tekmo rezervni moštvi obeti klubov. — SK Jadran : SK Slnvija, V tej tekmi bo imel sicer Jadran nekoliko lažje stališče, vendar ne sme podcenjevati svojega nasprotnika, ki je v zadnjem času precej napredoval Tekma se bo vršila ob 14.45. — SK Ilirija : SK Svoboda. Ta tekma se bo vršila ob 10.30 uri ter utegne biti zanimiva s stališča, kako se bo eden naših najmlajših klubov boril proti prvaku. — Vse zgoraj navedene tekme se vrše na igrišču SK Ilirije, Gospo-svetska cesta.
ASK Primorje rei. : SK Krakovo. Danes ho-sta igrala oba kluba prijateljsko trening-tekmo. Naš najmlajši klub je zaprosil za vsprejem v LNP ter je pri preizkusni tekmi pokazal lepe zmožnosti. Če se bo moštvo resno oprijelo treninga, tedaj mu je napredek zagotovljen. — Pri tej tekmi bo ASK Primorje preizkušal nekaj svojih novih moči. Tekma se bo odigrala na igrišču ASK Primorje, Dunajska cesta, ter prične ob 15. uri. V slučaju slabega vremena se tekma ne lx> vršila.
ŠPORT V MARIBORU.
Tezkoatletske prireditve kluba »Merkur«. Mariborski trgovski športni klub > Merkur* goji edini izmed mariborskih klubov tudi težko atletiko. — Težkoatletska sekcija je zelo agilna in goji tudi boksanje. Vodi ga g. Arzenšek, ki je eden najagil-nejših rokoborcev v Evropi. — Dne 0. t. m. zvečer se je vršila v Narodnem domu rokoborba in boksanje za klubovo prvenstvo omenjenega sluha. Ža prireditev je vladalo precejšnje zanimanje. V rokoborbi je dosegel prvo.m&to Glumec (5 zmag), drugi je Španner (4 7.mage), tretji Trnjar. četrti Sobec. — V bolesu je poslal klubski prvak gospod Stuketj.
Nogomet. Danes popoldne igra ISSK »Maril>or pokalno tekmo s SK Ptujem v Ptuju. Maribor igra v sledeči sestavi: Geuer, Wagner, Vavda, Miha, Marussig, Bergant, Hreščak II, Unterreiter, fckro-bar, Vodeb, Skrobar; rezerva Simončič._
Dr. Val. Rožič:
Jadransko morje m naša država.
(K slikani v današnjem -.Ilustriranem Slovencu .)
»Kakor žabe okoli mlakuže, tako sedimo mi okoli Sredozemskega morja«, je rekel nekoč veliki grški mislec Platon. Hotel je s tem povedati, <la je obsegal tedanji stari vek lc pokrajine okoli Sredozemskega morja in da jih ono kolikor toliko redi, jim nudi vedno novega življenja. Prvi večji promet in prva trgovina v večjem obsegu na svetu se je Vršila na valovih Sredozemskega morja.
Kar je rekel Platon nekoč o Grkih, isto velja dandanes o nas Slovencih, Hrvatih in Srbih. Tudi mi Jugoslovani imamo žc precej razvito trgovino, veliko obrt in industrijo, a na odprto morje si le prav ne upamo. Ves promet, vsa trgovina se vrši ie bolj v notranjosti države, ostaja le doma — in lo ni prav. Svetovnega prometa, svetovne trgovine — prekomorske se mi Ic malo udeležujemo — kljub svoji izredno ugodni legi ob obali Jadranskega morja.
Zato par vrstic o našem morju.
Površina zemeljske oble je sestavljena iz kopnega in morja (vode). Morje obdaja suho zem-' vseli strani in obsega skoraj tri četrtine
celPZemeljske Dovršine. Razdeljeno je v tri glavne dele ali Oceane in sicer: v Atlantski (Atlantik), j aviatike, ustvarjamo nove, kratke, praktično zve-
kakor n. pr. Sredozemsko, Egejsko in naše Jadransko morje, ki je del Sredozemskega morja.
Posebnosti vsakega morja so: barva-modrina, globočina, temperatura, ki se vedno menjava; gibljivost — premikanje morja — morske struje; valovanje, plima in oseka; morska flora iu farmi; morski otoki in obale; morsko podnebje (klima). Dalje: Ob obalah in otokih so luko, mesta, pristanišča za ladje (ladjedelnice); bogastvo morja; ribe in druge živali; morske cvetlice, korali itd. Morje je najkrajše, najcenejše prometuo sredstvo, jo cesta — pot, ki veže vse kulturne in nekulturne pokrajine celega sveta med seboj. Morje je edina prava svetovna sila, morje je delilec dobrin, nosilec svetovnega prometa in bogastva, vir moči in nadoblasti večjih narodov nad manjšimi. — Morje spaja, druži, no ločuje; morje je mednarodno torišče in tekmoval išče; morje jc velik vzgojni činilclj narodovo moči in eucrgije, morje širi narodom obzorje, širi pogled, morje navdušuje za prostost, podjetnost — za srečno sedanjost in bodočnost.
Eden največjih zemeljskih blagrov za vsak narod, za vsako državo je, da ima prost, odprt, svoboden pristop iu izhod na uiorje. Seveda na loplo, solnčno morje, 1. j. morje, ki meri na kraje, ki so v Idi matičnih ozirih ugodni pomorskemu življenju in promelu in da je dotično morje v zvezi z odprtim, glavnim morjem. In mi Jugoslovani smo edini izmed vseh Slovanov lako srečni, imamo to prednost, da razpolagamo z razmeroma ugodnim položajem na morju, kajti vso ostale slovanske države izdaleka nimajo takih geografskih pogojev kakor jih ima naš Jadranski teritorij (ozemlje, področje).
Mi Jugoslovani imamo svoje krasno Jadransko morje. Jadran obdajajo naše h pe romantične obale in otoki in na njih imamo prirodne luke, ki so vse — od mesia Sušaka p« do reke Bojane obljudene z našimi marljivimi primorci iu po-morci. Obala našega Jadranskega morja je zelo členovita, tako, da cclih 1546 kin t. j. o! odstotkov državne meje odpade na obalo in 3020 km t. j. 66 odstotkov na kopno. Členovitost naše obale nam pojasnuje najbolj veUko število Iuk, katerih je na naši obali 363. Pred obalo na morju se nahaja v naši posesti 61 večjih in 540 manjših otokov ter 381 morskih grebenov, špiljev in sik. Od teh je 52 otokov naseljenih.
Toda naša, sama na sebi idealna morska meja — obala je bistveno skvarjena s tem, ker pripada prejšnje glavno dalmatinsko mesto Zadar (Žara) z 18.5 km obale našemu sosedu Italiji, ki ima razven tega v posesti še 3 večje otoke in ker je Adrija konečno le zaprto morje, čigar izhod obvlada 75 km široka Otrantska ožina.
Toda mi Slovenci — sploh Jugoslovani premalo poznamo in premalo izkoriščamo naše uiorje, naše obale, naše luke, naše morsko bogastvo in pomorstvo sploh.
Luke so v prvi vrsti prometna incsfr '-•-i-žišča in središča na obalah in otokih, ustav . ic zaradi poi irske plovilbe in trgovine, zara.ii črpanja bogastva iz morja in izmenjave blaga iz oddaljenih krajev po umetnih suhih, oziroma po morsko-prirodnih in cenejših prometnih cestah — potih. Prebivalci so luke utrdili, da se lahko branijo sovražnikov iz kopnega in morja. Tako najdemo povsod na svetu ob morju trgovske in pa utrjene vojue luke, večkrat pa tudi trgovske in vojno skupaj.
Stara Avstrija trgovskih luk na našpm Jadranu ni hotela zgraditi, razun umetne luke v Trstu in Madžarska svojo na Reki — to pa iz bojazni, nevoSčljivosli in tudi neuvidevnosti. Avstrija je zanemarjala našo Jadransko obalo, ki ima že od prirode zgrajeno Juke za razvite k prometa in in trgovine in so noktere znane celo kot ueosvo-jive (šibenik, Split od strani Kaštelov, Dubrovnik, Boka Kotorska itd.)
Ravno naš Dubrovnik — biser Jadranskega in celega Sredozemskega morja sploh — dokazuje po svoji preteklosti, kaj vse odločni in vztrajni ljudje lahko store s svojo neodvisno, pametno in složno državno politiko, iu fo na vsakem polju človeškega uma in dela, če posvetijo največjo brigo in skrb svojemu ozemlju, svoji luki, svojemu morju in pomorstvu.
Tako je Dubrovnik — prva slovanska republika — v srednjem in novem veku vse. do Napoleona ohranil cela dolga stolet.jp svojo politično in gospodarsko svobodo, samostojnost, neodvisnost in je bil v pomorstvu velik tekmec Benetkam, Pizi, Neapulju. Dubrovnik lahko zovemo Slovanske Atene na Jadranu.
Večji otoki ua našem Jadranu so: Kri;. Kab, Pag, Hvar, Korčula, Brač, Vis. Ti otoki s svojimi letovišči so znani tudi kot telna in zimska zdravilišča za jetične in živčne bolezni. Izmed mest je svetovnozuano kot letovišče Dubrovnik, ki ima vse pogoje za romantičen oddih poleli in pozimi (nad 15.000 preb.). Split (30.000 preb.) je danes naše glavno dalmatinsko mesto in luka na Jadranu, ki je po liški železnici zvezana I udi z zaledjem. — Split ima lepo bodočnost i kot trgovsko mesto i kol zdravilišče, ker v t<plilu izvira posebna zdravilna voda. — V našem Primorje (Kvarneru) moramo Slovenci eamo misliti na samostojno zvezo z morjem (Bakart). — Naših znanih morskih kopališč kakor so: Baška, Kraljeviča, Crlkvenica, Omišalj, Alesandrovo, Krk, Rab, Korčula, Split, Hvar, Dubrovnik itd., kdo jih ne pozna?
Končujem: Razlogi, da naj se Slovenci z vso gospodarsko, domovinsko in državniško resnostjo zanimamo za neoviran in hiter, hrzi dostop do morja, so: ekonomski, narodni, politični in stra-tegični — narodno-obrambeni. — Morje spaja, veže kontinente, morje hraui narode, morje brani državne meje, morje ozdravlja in ječi bolne, morje jači slabe in onemogle ter jim daje novih moči in veselja za novo delo.
Skratka: Vpliv morja na gospodarski ndvoj iu kulturni napredek posameznih narodov iu držav je ogromen. Morje je ona velika prirodna živi jonska šola in zakladnica, iz katere se narodi hranijo, v kateri se vzgajajo, utrjujejo in navdušujejo za svojo narodno veličino in porast.
Slovencem je bila pravzaprav do zdaj zaprla prosta pol na morje — in zato te nismo mogli udeleževati velikega gospodarskega svetovnega koncerta. Zato je danes, ko imamo lastno morje, naša prva in največja naloga, da čimpreje aase-demo najboljša mesta ob naši Jadranski obali, da premagamo vse natavne ovire in zapreke preko Krasa, Dinarskega gorovja in Velebita ier tako napravimo najboljšo vez 7. obalo in njenim pri-rodnim zaledjem.
No čakajmo trenotka. da bi zgodovina — najboljša učiteljica narodov — nam kdaj izpraševala vest: ali smo propadli zato, ker nam je propadlo pomorstvo, ali pa jo vsled naše propasti propadlo pomorsko.
Treba je, da napnemo vse svoje duševne in lelesne sile, da se vzdržimo sami kot neodvisni gospodarji in trgovci na Jadranskem morju. To pa bomo dosegli le legaj, ako čimpreje zgradimo primerno trgovsko in vojno luke. ako negujemo in pospešujemo naše brodarstvo s tem, da podpiramo gradnjo trgovske in vojne mornarice in poworskc
Gospodarstvo
Prijave za letošnji velesejem.
od 26, junija do 5. julija 1926.
Zanimanje naše industrije, trgovino in obrti za letošnji ljubljanski velesejem je večje kot lansko leto, Vzroki so razni, glavni pa sigurno ugodnejši termin. Priče-tek počitnic pa omogoča tudi veliko večji obisk kupcev. Oni zamorejo zvezafi trgovsko potovanje na velesejem s svojim počitniškim potovanjem z rodbinami v naše divne kraje. Zlasti trgovci iz južnih krajev naše države pozdravljajo letošnji sejmski termin. Že po dosedanjih prijavah obeta biti razstava vzorcev zelo pestra: Najrazličnejši aparati, armature, avtomobili, barve, belokranjski narodni izdelki, bičevniki, biserna dela, bižuterija, blagajne, bombažni izdelki, bonboni, celuloza, cement, cerkvene potrebščine, cvetličarstvo, čaj, čevlji, čokolada, dušik, elektrode, elektromotorji in materijal, farmacev-tični proizvodi, galanterija, glasbila, glavniki, glinasti izdelki, gnojila, gospodarski stroji in potrebščine, gumbi, igrače, jekleni predmeti, kakao, kamnoseštvo, karbid, karton in kartonažni izdelki, kava in primesi, kemični izdelki, kirurgični aparati, klišeji, klobuki knjige, knjigoveški izdelki, kolarski izdelki, kolesa, konfekcija, konoplja, konzerve, kose, košarstvo, kov-čeki, kovinasti izdelki, kozmetična sredstva, kožuhovin? laki, les in lesni izdelki, likerji, lokomobii^, makaroni, manufaktu-ra, masti, metle, milo, mlekarske potrebščine, municija, nakit, naramnice, odeje, ognjegasne potrebščine, okovje, olja, opeka, orožje, papir, parafin, peči, perilo, pile, pisarniško potrebščine, platneni izdelki, pletenine, pločevinasti izdelki, plinske naprave, plombe, plutovina, posoda, pre-divo, pregrinjala, preja, preproge, radio, rezbarije, rute, sesalke, sir, slamniki, sodi, sadni šoki, soli, steklenina, stroji najraz-novrstnejši, samotni izdelki, ščetarski izdelki, škrilj, športne potrebščine, štam-piljke, tapetniški izdelki, tehtnice, tehnični materijal, tekstilno blago, testenine, tkanine, trakovi, transmisije, trikotaža, turbine, ure, usnje, verige, vijaki, volna, vozovi, vrvarski izdelki, zamaški, zastori, zobotrebci, ~rcala, zvonovi, žage, žarnice, železnina, žica, žoge itd. itd. Dovolj bo vzorcev, dovolj ponudbe v najraznovrst-nejših strokah. Tudi najbolj razvajeni kupec bo zamogel popolnoma priti na svoj račun.
v Vodiki ali Tihi (Pacifik) in Indijski (ali Indik) Ocean. Razen teh glavnih delov imamo Se razna
ze Slovenije z morjem, ne z namenom, da osvajamo, temveč, da branimo, kar je našega — naš
»Iranska manjša morja, ki so zvezana z davnimi, morski biser — naš Jadran!
Občni zbor Ljublj. kreditne banke.
Včeraj sc jc vršil ob številni udeležbi delničarjev, k: so zastopali preko dve tretjini celotne delniške glavnice, 24. redni občni zbor delničarjev Ljubljanske kreditne banke. Občni zbc»- jc otvoril predsednik dr. Trillcr s pozdravom navzočih, na kar je očrtal na kratko splošni gospodarski po'ožaj v naši državi in zlasti v Sloveniji, ki pa zbog neurejenosti, občutne gospodarske krize nikakor nc nudi razveseljive slike. Očrtal je težkoče, s katerimi sc morajo boriti vsi gospodarski krogi, zlasti pa naša v povojih sc nahajajoča industrija in radi tega seveda v isti meri tudi denarni zavodi. Delničarjem jc bilo izročeno zelo zanimivo letno poročilo s podatki o gospodarskem razvoju naše države in posebno Ljubljanske kreditne banke. Iz poročila izhaja, da sc je v prošlem letu zopet povečal izdatno skupni promet banke, ki presega 30 milijard dinarjev. Vloge v tekočem računu in na knjižicah so narasle za preko 60 milijonov dinarjev na skoraj 213 milijonov dinarjev, vsota aktiv in pasiv dosega 500 milijonov dinarjev, vse znamenja vedno rastočega zaupanja v naš najstarejši bančni zavod. Občutno pa se jc povečalo davčno breme, ki jc v Sloveniji napram drugim pokrajinam naše države daleko naj-jačje in presega tudi daleč davčno breme drugih držav. Potreba izenačenja davkov v celi državi postaja vedno nujnejša, ker bo siccr Slovenija konkurcncc nezmožna.
Po nagovoru predsednika so sc na predlog nadzorstva soglasno odobrili delničarjem predloženi računski zaključki, upravnemu svetu sc je podelil absolutorij, upravnemu svetu, ravnateljstvu in uredništvu pa izrekla zahvala.
Občni zbor je nato sprejel soglasno predlog upravnega sveta glede razdelitve čistega dobička 7.a leto 1925. v znesku 7,607.385.58 dinarjev poleg statutarnih tartijem upravnemu svetu in nadzorstvu določil 4.999.995 Din 7.a izplačilo 10 odstotne dividende v znesku 15 Din na delnico, dodelil 1,355.547.60 Din rezervam, 300.000 Din pokojninskemu fondu, 250.000 Din kot remuneracijo za uradništvo ter sklenil, prenesti ostanek dc 196.302.26 Din na novi račun,
Na občnem zboru so bili soglasno izvoljeni v upravni svet gospodje: Alojzij Vodnik, in g. Milan Lenarčič, Josip Špit41sky, Alojzij Tykač, na novo pa Rudolf Pilts, generalni ravnatelj Slavenske banke d. d. v Zagrebu. V nadzorstvo so bili ponovno izvoljeni dosedanji člani.
Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani so imele dne 9. aprila 1926 pod predsedstvom g. dr. Karla Trillerja
svoj redni občni zbor. Odobril se je računski zaključek za minulo leto in pritrdilo predlogu upravnega sveta na 11 odstotno dividendo. Kupon dclnic št. 6 sc bo torej vnovčil počenši s 15. aprilom 1926 z Din 11 pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani, V/icner Bank-Vcrcin hrvatski podružnici v Zagrebu in pri Prvi hrvatski štcdionici v Zagrebu, • * •
Narodna banka in obrestna mera,
Znana je lanrkoletna akcija Narodne banke glede ureditve obrestne mere, ko je bilo predlagano 12%, odz. 18% kot maksimum. Sedaj poročajo, da je Narodna banka pred par dnevi zopet načela to vprašanje v okrožnici, ki je bila razposlana denarnim zavodom v celi državi. V tej okrožnici zahteva od denarnih zavodov svojih komitentov, da ji sporoče do 1. julija t, 1. višino obresti, v nasprotnem slučaju pa bo odtegnila bankam svoje kredite.
Vapova tvornica papirja v Belgradu
—	državna last. Iz Belgrada poročajo, da je država odkupila od znanega industrijca M. Vape v Belgradu njegovo tamošnjo tvornico papirja za 20 milijonov Din.
Gospodarske vesti iz inozemstva. Rusija. Obtok denarja v Rusiji je znašal 1. marca t. 1. 1245 milijonov zlatih rubljev, kar pomeni napram 1. februarju letos zvišanje za 4 milijone. — Pasivni saldo trgovinske bilance se je od decembra na januar znafno znižal. — Sovjetska vlada je sklenila s 15. aprilom t. 1. zvišati železniške blagovne tarife za 10%, pri nekaterih vrstah blaga celo za 15%. — V ruskem in svetovnem časopisju se sedaj mnogo razpravlja o padcu zlatega rublja. Že dalj časa so se dvigale cene v Rusiji in temu vzorcev, dovolj ponudb v najraznovrst-nastopila pr.oti črnim borzam in izdala novo devizno naredbo, iz katere navajamo kot zanimivost, da je ukinjeno razločevanje kontov. — Francija. Iz Pariza poročajo, da je 8. t. m. znašal obtok bankovcev v Franciji 52.841 milijonov frankov.
—	V Parizu so se nedavno zaključila pogajanja za ustanovitev evropskega sindikata tvornie za lesene vijake. - Švedska. Leta 1923. je izrabljala Švedska 1,400.000 k. s. vodnih sil napram 300.000 k. s. v letu 1897. 25% vseh izrabljenih vodnih sil ima v posesti država.
Nazadovanje svetovnega indeksa. — »Berliner Tageblatt je izračunal svetovni indeks v mesecu februarju letos na 147.9 (cene leta 1913 = 100) napram 149.8 v januarju 1926 in 150.9 v decembru lani. Lani je stal indeks najvišje na 161.6 (v januarju).
Tudi Romunija hoče elektrificirati svoje železnice. Vlada v Romuniji je nedavno pozvala odlične francoske, angleške in švicarske strokovnjake, da preiščejo možnosti elektrifikacije romunskih državnih železnic. Na podlagi poročila teh strokovnjakov se je pred kratkim izdelal tozadevni projekt, ki se je na konferenci dne 17. febr. ob navzočnosti inozemskih
ekspertov podrobno razpravljal, _ Mi
smo že parkrat opozorili na potrebo razprave tega problema pri nas, posebno z ozirom na velikost razpoložljivih vodnih sil. Če pomislimo, da imata naši sosedni državi Italija 906 km in Avstrija 874 km elektrificiranih železnic, tedaj je skrajni čas, da se tudi mi zganemo.
10. aprila.
Denar.
Zagreb. V današnjem prostem prometu so bili zabeleženi sledeči kurzi: vojna odškodnina 293-294 (293.50-294). — Devize fvse sklep): Berlin 13.54 (13.517—13.557), Italija 228.50 (227.83 do 229.03), London 270.40 (275.78—276.08), New-york56.78 (56.628—56.928), Pariz 196 (198—200), Praga 168.50 (107.93—168.93), Dunaj 8.025 (8.005 do 8.045), Curih 10.97 (10.9-18—10.988).
Curih. Belgrad 9.125 (9.135), Pešta 72.50 (72.55), Berlin 123.328 (123.25), Italija 20.83125 (20 81), London 25.20125 (25.185), Nevvvork 518.125 (517.628), Pariz 17.72 (17.82), Dunaj 73.10 (73.10), Bukarešt 2.14 (2.1425), Sofija 3.75, Asmlerdam 207.90 (207.72), Bruselj 19.65 (19.72), Kopenhagen 135.70 (135.55), Oslo 111.35 (111.225), Stockholm 138.85, Helsingfors 130.5, Atene 6.70, Carigrad 2.o5, Madrid 73.20.
Cerlzveni vestniR
Meščanska Marijina kongregacija jrri sv. Jožefu ima danes zvečer ob 7 svoj redni shod. — Polnoštevilno I
V	siohii prosveti (v Križankah) predava jutri ob 8 g. stolni vikar i. Vindišar: • Jud-redovnlkv.
V	Križankah ima danes popoldne ob 6 redni cerkveni mesečni shod ondotna Moška in mlade-niška Marijina družba. Udeležba za vse člane obvezna.
'Bopisi
Si. Pavel pri Preboldu. Tekom pretečeuega leta se je ustanovilo v občini sedmo gasilno drušivo s sedežem Groblje ob Savinji. Društvo šteje 28 članov, ki vsi streme za tem, da pripomore vsak do hitrejšega društvenega razvoja.'Da se. pa v resnici tudi žrtvujejo za procvit društva, naj bo dokaz, da bodo letos na dan prve obletnice, t. j. 29. junija blagoslovili novo motorno brizgalno. Želeti bi bilo, da se vsa sosedna društva ozirajo na lo prireditev s tem, dn na omenjeni dan ne pri-lejajo veselic, ker le s tem jim bomo pripomogli do čim lepšega uspehu. In vi Grobelčani pa le na delo za koristno stvar. — SI. Pavelski casilec.
Moda
SVILENI BLAGOVI Z VZORČI.
•TO I r K
me,-
Ker je blago za letošnje obleke enobarvno in precej mrtvo, zato je moderna taka svila, ki je vsa pestra in polna raznih bujnih vzorcev. Taka svilena obleka je kakor pomlad sama; razni vzorci z vsemi mogočimi črtami, vijugami, trikoti in fantastičnimi oblikami te spominjajo na prirodo samo, ki živi v pomladnem ozračju in je polna živih in pestrih barv. Če združiš dvoje ali troje takih vrst svile je obleka že kar umetniška tvorba — če storiš to v skladnosti barv; za to pa je treba že prirojenega okusa, sicer je obleka samo kričeča in smešna. Najlepše barve take
J ST^ra: O. BernatovK, Mes'ni trg 5 f
■ bo tudi v teh dneh splošne preskrbe z oblačili omogočila ceni. rodbinam in poedincem, da si R
i "bmaruobiap^ na obr$š:einto brez povSaiTa ce?. i
^(■■■■■■■■■KSiisiiBiiBtBBin&ioigBBaiassimafvigmniH^
KLOBUKI
moderne svile so lilasta, modričasta, zelenkasta in rožasta. — Na sliki vidiš troje osnuiKov. Prvi ti pokaže plašč, v katerega je spodaj vši-ta vzorčna svila, ki poživi ves plašč iz enobarvnega blaga. Drugi osnutek je obleka iz moderne svile s široko pentljo krrg pasu in z zvcnčastimi rokavi. Tretji pa ti pokaže plašč, ki ima več takih všitkov in pas iz usnja s široko zaponko. Vsi trije osnutki so preprosti in praktični. Poglavitna točka je pa pri vseh ta. da so barve okusno izbrane in da se prilagajo vsej tvoji zunanjosti.
bo tudi to pomlad — kakor lani — bolj v modi kot slamnild. In so različnih oblik, ge vedno so majhni in se tesno oklepajo glave, vendar opažamo tudi širše oblike, ki tudi spominjajo na lanske. Klobučevina je mehka, da jo izlahka vpogneš kakor hočeš in vseh mogočih barv, od bele in svetlormene do rdeče; najmanj je črnih.
O PENTLJAH ALI RUTI
ntm
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica DJn l'50 ali vseka beseda 50 par. Naj-munjii Din. Oglasi nad devel vrstic se računajo »iše. Za odgovor znamko'
ŽELEZOSTRUGAR
r-lnd, ki je bil že zaposlen pri prirezovanu za škallje (»Di«cn - Stanz-r-acrViincl dobi mesto pri FOF.ST, Zagreb, Vlafka nlica St. 63.	2472
Dva spretna KLJUČAVNIČARJA za stavbena dela — in enega stav-berega in galactrijskega KLEPAPJA — sprejmem takoj. V poštev pridejo le zanesljive in pa dela-zmožne moči. - Ponudbe na upravo pod IL 2443.
POSTREŽNICA
oziroma sostanovalka ie išče k starejši gospej. — Naslov v upravi: it. 2468
Kot HIŠNIK
feli vstopiti z malo d rutino železničar. - Cenj. ponudbe je poslati upravi lista pod šifro »Polten hišnik«.
STAVBIŠČE (-A)
fficrcče okrog 70C0 m* se skupno ali poljubno razdeljeno ugodno proda. Je suho, ob državni cesti proti St. Vidu. • Nas'ov >ovc uprava pod it. 2469.
| Razpisuje »e SLUŽBA
: ORGANISTA | in CERKVENIKA
na Rovih. Dohodki večinoma iz zemljišč. Proš 'nje na župni urad Rova, p Radomlje.	2390
zaslužek
primerno za vsakogar. — Pojasnila proti znamki za 1 Din. »Propaganda«, reklamna družba z o. z., Ltublfana - Šelenburgova ulica št. 7/II.	2126
Prvovrstne ŠIVILJE
za fino damsko in mo-,'ko perilo sprejme takoj Jos. LENART, L'ubl| na, Dunajska cesta 20. 2403
I Cerkveniš^o službo iščem. Nastop lahko ta koj. — Pisma na upra o I pod; »Oženien« 2450.
t Samostojno, prvovrstno
KUHARICO
in izvežbano SOBARICO ki zna šivati, išče ugled, tričlanska družina na deželi, ob žel -zniei. Nastop lahko takoj. Ponudba z navedbo služb in starosti na upravo pod It. 2448.
Mlad oga krojaškega potnrčnika
za priprosto konfekcijsko c j. !>p-ejiiicm tanoj. (Iz Rakovnika imajo prednost.) Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na upravo pod: Pošten 2455
| KUHARICA
pridna in poštena, z dobrimi izpričevali, se takoj sprejme pri Fr. P.Ijatelj, Tržišče, Dolenjsko.
VRATARJA
. za tovarno v provincial. mestu iščemo za tako;. Oženjeni brez otrok, samo absolutno zan sljivi in trezni, z dolgoletnimi spričevali, nai pošljejo pismene ponudbe z zahtevo plače in prepsi spričeval. — Stanovanje ---- razsvetljava in kurjava v
Družabnik -ica šifro »Vratar 111—3« na
»Interreklam«, d. d. Zagreb I—78, Strossmayer-jeva itev. 6.	2426
s primernim kap'ta!or>, tudi krojač, šivilja ali pletiika, sc sprejme v trgovino meš. blaga na deželi, na zeio prometni točki. — V dosmrtno oskrbo sprejmem starejšo oscl'o po dogovoru. Naslov v upravi »S'o-vcnca« pod itev, 2457.
Sprejme se pridna
i	KUHARICA
v boljšo hišo, proti dobri plači. — Nastop takoj. Naslov pove up av iHvo 1 ood itev. 2420.
Sporini /eden
Snov je obilna. Tako beremo, da bo znani Tex Rickard zgradil v Long Island City pri Ion-donu za milijon dolarjev stadion, ki bo največji na svetu. Pri nogometu, hockeyu itd. bo imel stadion prostora za 100.000 gledalcev, pri boksanju pa celo za 115.000.
Dunajsko židovsko nogometno društvo Kakoah gre v Ameriko. Od Evrope se je poslovilo z zmago nad pariško Red Star 10 : 4, pa še ob umetni razsvetljavi — Španci dru*ol niso tako dobri kot doma; barcelonska Eurooa je bila v Prati poražena od Žižkova 1 : 6, od Sparte pa celo 0:9,
Grof Salm pravi, da je Suzana zato boljša kot Helena, ker ima boljšo tehniko nog; Sa'm trJi, da je zmaga Wilsovc skoraj izključena, i!ok'.er je Lenglenova v sedanji izborni formi. — V Wim-bledonu je bil tak naval za sedeže, da so srečkali zanje.
Kakor vemo, je Schacferju vzel Hagen'ochcr naslov biljardnega svetovnega mojstra. Sedaj se je Seharfcr kosal s prejšnjim prvakom Willy Hoppejcm in je zmagal s 3600 : 2.26; največja njegova serija je bila 211 točk, Hoppejeva pa 200.
Koitben bo p-išel na Dunaj, prav tako Amerikanei Osborne (skok v višino), Riley (tek čez lese) in Schvvarzc (krogla). Z Dunaja gredo v Budimpešto in drugam. — Amcrikanec Ascher je pretekel V« milje = <0?-5 m v 48-8, in je potolkel celo Husseya. — V Nvkopin^u na Švedskem so bile šolske tekme in je 15 let stari Volmar F.rikson skočil 1-65 m visoko. — Prvak Erikson je pa vrgel dirkos z desnico 44-8 m da'eč, z obema rokama pa 865, za 21 bolje kot je švedski rekord. — Hoff je odpotoval v Kalifornijo in bo tekrroval cJslei na prostem, — Paddock je pretekel po Tcratkem treningu 100 y spet enk-at v izbmnem času 9-6 (rekord Scliolz 9'5). — Tako je začela lahka atletika lezli sedaj ven v naravo, haile bodo utihnile.
Danes teden jc bilo napačno zapisano; lahko-atletski rekordi, biti bi morr.'o težkoatlet-s k i. Tudi danes imamo o težki atletiki več poročil. Na primer, da je Švicar Aeschmann ('olika 8reJnja teža) več dvignil kot italianski olimpi-'onik Galimberti, da je v isti teži Nemec Zinner : postavil dva nova svetovna rekorda: poteg z I desnico 85 kgl (prej Avstrijec Treffuy 83-5 kg) in 1 obojerof-ni poteg 10--151 (prej Aeschmann 101 kg), in pa da je Nemec Vopt (težka srednja teža) v ! Dortmundu tezno dvignil 105-25 kg, prekosivši s ■ tem dolgoletni Schaererjev rekord za celih 5'25 j kilograma.
Leta 1924. jc potolkel argentinski vc'ikan Firpo italiianske^a b o k s e r j a Ermenio Spalla v 14. rundi k. o. Sedaj sta se spet udarila, spet v Buenos Aires, spet je zmagal Firpo, a samo po točkah, v 15. rundi. Pa je bil že v 8. in 9. rundi čisto »groggy<= in ga je reši'o samo znamenje. — Newyorška boksna komisija je sklenila, da bo Willsu prisodila naslov svetovnega moj-itra, če bo Denipsey nastopil proti komu drugemu kakor proti njemu. — Jack Kilrain jc bil pred '0. leti med najboljšimi bokserji sveta, sedaj je nočni čuvaj v majhnem mestecu Severne Amerike. Znan je njegov boj s slavnim Johnom Sullivanom leta 1S89.; 76 nind sla se borila in ga SuPivan ni mogel spraviti na tla; tedaj jc prišlo Kilrainu slabo in so ga nezavestnega nesli ven. Borila sta se za 2COO dolarjev, Dempscy jih danes še pogleda nc.
Sedaj je pa Rademachcr le prišel do resne"a boja, s samim Spencejem. Shclton ie obolel. Što je na 220 yordov, v začetku je bil Spence spredaj, nato pa Rademaeber in je tudi zmagal; čas 2 : 46, za 2-4 boljši kot dosedanji svetovni rekord, nam pravi, kako hud je bil boj, Spence je bil samo za 15 cm zadaj. Prizrali pa Rader>acherjcve"a rekorda najbrž ne bodo, kfer je bila plavalnica samo

za okreg vratu smo že govorili. Ni je skoraj meslne ženske, ki ne bi imela krog vratu take pentlje iz žive, vzorčasle, mehke svile, ki je v glavnem iste ali vsaj podobne barve kakor plašč ali obleka. Pripravne so take rute in dobro pristojajo vsaki ženski. Za na hribe in šport so pa sploh potrebne.
Pristna švicarska vezenina
ie dobi v izdelovalnici najrazličnejlefl
perila
M. Aiešovec, LJubljana
Cankarjevo nabrežje L Noviteta v vezenini in perilu.
20 yardov dolga. Sedaj pridejo Se drugi na vrstoj Lauffcr postaja Weissnuiellerju nevaren, Arne Borg jc v izborni formi in plava svoje razdalje zmeraj blizu rekorda. — Pariška plavalna zveza hoče razpisati tekme za naslov najboljšega plavalca sveta; pripustila bo tiste, ki bodo prej preplavali 1C0 m prosto vsaj v 1 : 22, 100 m prsno v 1 : 38, 1C0 m na hrbtu v 1 :54, 400 ra prosto pa v 6 : 521
27. klasični dirkanje Pariš—Rouhaix, 270 km, je prineslo Francozom poraz, Belgijcem pa zrrp.go. Belgijec Delbecque ie bil prvi, 7:34:42, tudi drugi jc bil Belgijec, Slembroeck, 7 : 35 :40.
Bcntley in Berstrand sta na dirkališču Montl-hčry pri Parizu prevozila v avtomobilu 2000 km v 12 :23 : 54 04, nov svetovni rekord.
V aviatiki omenimo polet Šoancev Gallarza is Loriga, ki letita iz Madrida v Manilo na Filipinih; sedaj sta v Kairi. — Belgijski polet Kongo - Bruselj je žc skoraj dokončan, prav tako angl polet Kairo—Kapsko mesto. — Španci so priSli iz Ar. gentine nazaj domov, pozdravil jih je kralj sam. Coolidgc je poslal prisrčno brzojavko in jc čestital letalcem k njih uspehu. Sedaj' enkrat bodo kralja peljali v Ameriko. — Neki Anglež hoče le-teti v aeroplanu naravnost v Ameriko, brez pre-etanka. Pripravlja se že zdaj, a bo letel šele v avgustu ali septembru. — Ekspedicije proti tečaju se zgoSSujejo; najbolj živahen je zaenkrat NVilkins, ki prireja poskusne zalete že od rtiča Barrovva naprej. Barrow je prav na severu Ala-ske. __V. Š.
Naše prireditve
Posotska zveza priredi 2. maja romanje na i Brezje. Vožnja bo polovična, zato vabljene vse članice in prija elji. Priglasite se lahko v nedeljo I 11. •• m. od 5. ure dalje v dvorani Krekove pro-j svete, Poljanska cesta 4. — Tajnica.
Sv. Andraž pri Velenju. Na dne 18 t. m. ima j tukajšnja dekliška zveza prvo misijonsko priredi-j lev, katero ponovi potem en teden pozneje, dne 25. : aprila in sicer pod kozolcem g. Fr. Sašla. Začetek ! ob treh popoldne. Proizvajale se bodo sledeče i točke: Deklamacija iRoža skrivnostna«. Uprizorita : se igri »Marijin otrok« in misijonska ->Zamorčkk. j Šaljiva ehodejanka '»Brez. zajtrka Poje domači l pevski zbor. Vse prijatelje misijonske misli vabimo k mi)ogoštevilui udeležbi. Na veselo svidenje. Odbor
Nnszx?.f?nila
Člane SKA Starešinstva opozarjani na da» našnji sestenek ob 3. uri popoldne pri Koširju v Tacnu. — Predsednik.
Šiška. Kat. prosvetno društvo vprizori danes ob pol osmih zvečer v samostanski dvorani dramo v štirih dejanjih: >Človeški pe.kiic«-. — Jutri, v ponedeljek se vrši v tej dvorani in ob enaki url znanstven*, filmsko predavanje. — Predsednik.
Osrednje druš vo nižjih poštnih in brzojavnih usluibencev, krajevna skupina Ptuj, priredi običajno javno veliko dobrodelno tombolo dne 9. maja ob 14 na Florjanskem trmi v Ptuju. Cisti dobiček je namenjen bolnim in onemoglim vdovam in sirotam po peštnih uslužbencih. Tablice po 2 Din prodajajo vsi pismonoše. Prosi se za obilno udeležbo.
Odbor.
Vremensko poročilo
Meteorološki /avod v Ljubljani, dne 10. aprila 1926.
Višina barometra 308'8m
Opezovania		3aro meiei	toplote » C	Kel tlogo VI,	Velei in brzine » m	Oblačnost 0-lfl	Vrsta padavin	
krni							0!» onazovanfu	rirntct" I
	7	759-5	4-4	98	N 0-5	10	megla	dež 6-7
LJubljane (dvorec)	K	759-5	5-3	95	NNW 1-5	10	»	
	14	75, "8	13-8	38	SSW 2	8		
	21	/58-3	9-6	64	S\V 3	2		
2!rgreb		758-4	10-0	76	SVV 3	4		dež 8 0
Belprad	8	7S8-5	8-0	93	NW 3	10		dež 10'0
Sarajevo		758-5	80	91	mirno	10	sneg	dež, sneg21'0
S:.op te		754-9	140	38	WSW 5	8		
Dubrovnik	7	756-4	13-0	73	\V 1-5	8		dež 0-1
Praga		758-0	51)	—	\VNVV 7	7	s	dež 0-1
V Ljubljani je
03
-o a
S o
o — OS
Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme.
IŠČE SE verz ran
PREDDELAVEG
(NADŽAGAR)
za večjo žago v Sloveniji. Prednost imajo tisti, ki so bili sami Žagarji in so delali pretežno v smreki. — Ponudbe na: Dolenc - Hudoverrik - Ja-vornik, Ljubljana, - Beethovnova ulica 6.
Ženi te v!
Poročiti želi 28let~a gospodična, ki je šele pred kratkim došla v do-o-vino, z gotovino 100.003 Din, gospoda z večjim posestvom, gosli'no ali obrtjo. Zmožna je voditi posestvo ali gosti'no. — Resne ponudbe s s'iko na upravo lista pod šifro »Poitenjak« 2339.
JV* I i i e m stalnega
dobavitelja
za rezani LES.
Potrebujem mesečno 8 do 10 vagonov. - Ponudbe t najnižjo ceno poslati takoj na: »EXPORT«, trgo-j vira giadfcvnog drva -i Zaiti eb. Maksimirska 102.
Najvišji zaslužek
nudi zastopnikom, agensom itd prvovrstna tvrd-jka Ponudbe, podprte s spričevalom o neoporečnosti, naj se pošljejo na upravo lista pod š fro; »Ohre Kapital und Vor-kernt"isse 512« na »PU-BLICITAS« d. d„ Z;g eb, Gnr.duličeva 11. 1818
Trg. NAMEŠČENEC
se išče za Zagreb, vešč slovenskemu dopisništvu, za tehniško trgovino, katera ima tudi oddelek za uniformiranje. - Prednost ima krojač, kateri bi vodil krojaški oddelek. Re-flcktira sc na stalnega in solidnega nameščen a. -Pism. ponudbe pod »Za-8224« na PubMci ai d. d., Zagreb, Gunduličcva 11.
Sprejme se pošten in
priden učenec
za trgovino meš. blaga pri g. I. LOSCHNIGG v Šmarju pri JcISab. 2423
, Mlinarski pomočnik
! i š č c mesta v kakesn mlinu. Razume se na belo in črno meljavo. Nastopi lahko takoj. - Cenj. ponudbe na: Josip Pla-vel*, Nibag d. d., Prečeč, ■ v. Dugosclo.	2398
Spomladanski KOSTUM, svetel, je ceno naprodaj. Stari trg 2-111, sreda.
SEDLO
ceno naprodaj. Naslov v upravi lista pod št. 245S.
KLAvTRld^M.
jako dobro ohranjen, sc ceno proda. Naslov pove uprava lista pod St. 2439
Naprodaj več lepili
travnikov
s prostor. Supo in nekaj travnikov, ki se oddajo tudi posamezno. Poizvc se v upravi: Itev. 2440.
Manufakturna trgovina
z vsem inventarjem, sre« di mesta CELJE, se radi izselitve proda. - Več v mannfakturi H. Schmidt, Celje, Gosposka ulica.
Več močnih, dobro zaleden i h in z medom preskrbljenih Ž-PANJEV
se proda. tudi čebele same, brez panjev. Istotam jc naprodaj tudi Schrocdcrjev TOPlLN'K, i kopalna barja in peč ter
Ikom.pl. oprava za parno kopelj. - Naslov v uprav' pod številko 2421.
VESELJE
vsakega knjigovodje so lepo in pregledno črtane poslovne knjige v trpežni :: vezavi, ki jih izdeluje ::
KHJ!6QtfEZN!CflK.T,D,
V LJUBLJANI, KOPITARJEVA ULICA ŠTEV. 6/11.
SVINJSKA
domača MAST
(»o 22 Din kg, pri večji množini popust. - IVAN JAVORNIK, mesar in
Brekajevalec, Ljubljana, omobranska c. 7; stojnica šolski drevored, poleg Zmajevega mostu.
Mestni stavbenik
PAVEL BREN Novomasto
se priporoča ete. Pisarna Gradac!
M* Zelerjadno
SEMENA
1 ns)vef)o ksljlvostjo ter nal!ljhtne|<« vrste FIŽOLA In GRAHA dobite pri brrdkl
10SIP GAGEL, Ljubljana
(Hotel Uo»d). Z«hteva|te cenik
Delikatesne
mesne izdelke
kot: praška šunka, hrenovke, safalade, šunkari-ca, papricirana in pre-kajena slanina, salami in klobase vseh vrst, domača mast itd., priporoča trgovcem, gostilničarjem in društvom ra prilike prireditev »TVORNIC A MESNIH IZDELKOV« v Ljubljani, Dolenjska c. 23 (Zeleni hrib). Telefon 164.
Prvovrstna kakovost! Nizke cene! — Točna postrežba!
Kupim takoj
1 parno, stacionarno
izdelek R. WOLF v do-brem stanju, 35/50 KS na 12 atm. — Tehniško in industrijsko podjetje, ZAGREB — Meduličeva ulica št. 9.	2427
Krompirja
belega, kupim vsako množino. Samo točne ponudbe pod: »Krompir« it. 2417 na upravo lista.
Damskf^la^&i
najnovejše oblike — po konkurenčni ceni se dobijo, kakor tudi sprejemajo stari v preoblikovanje v tovarni ALOJZ ŠKRABAR, Domžale.
Šivalni STROJ
knjigovezniški, skoro nov, naprodaj. - Vodmat, Zavrti št. 9.
PREMtKTčEBlN
Wollova ulica 1 II. - Telelon 50
Buffet in menso
prodam ali oddam v najem. Več v bufietu pri gorenjskem kolodvoru v Ljubljani.	2466
Priporočam se za naročila. Izdelujem fino in pripr. moško in žensko
PERILO in OPREME
za neveste. Prevzamem tudi entlanje. -- MIMI GORIČAN, Škofja ul. 17.
Malo posestvo
z gostilno in gospodarskim poslopjem in inventarjem, se proda ali odda v najem takoj radi družinskih razmer. Posestvo se nahaja 15 minut od-daljzeno od Mokronoga, ob okr. cesti in 15 minut od postaje Mokronog— Bistrica. Cena zmerna. Pojasnila daje A. 6IVIC, Novomesto, kurilnica.
ZNOVA ZNIŽANA
je najemnina za lep poslovni lokal v pritličju Pokojninskega zavoda v Ljubljani, Gledališka ul.
Lokal sestoji iz dveh poslovnih prostorov, ki se oddasta tudi posamič, K enemu pada tudi stranska soba.	1568
PREDTISKARIJE
najmodcrneje sestavljene, strokovno sortirane, dobavlja najceneje Sar-mlo Leopold, Senta (Bačka).
Gostilna Split
Spodnja Šiška, Celovška cesta št. 81, bivša hiša Brant — toči pristno
dalmatinsko vino
CPOLO in belo VIS po 12 Din, čez ulico 11 Din, črno fino 10 Din, čez ulico 9.50 Din. Do-mača primorska kuhinja Izbira morskih rib. 2391
Oričar & Mejač
Šelenburgova ulica. Pravi angl gumiplaSči od 200.— Din naprej Nepremočljivi lodni za pelerine, plašče in športne obleke.	1286
KLAVIRJI!
Tovarna in zaloga klavirjev, prvovrstn. instrumentov razi. tvrdk, kakor tudi lastni izdelki! Poseben oddelek za popravila. Uglaševanje in popravila za Glasb. Matico, Konservatorij in dr. institute izvršuje moja tvrdka. Točna postrežba, zmerne cene; tudi na obroke! Izdelov. klavirjev K. Warbinek, Hilierjeva ulica 5, Ljubljana.
Iščem v najem malo POSESTVO
ali hišo, kjer bi se lahko vodila mala trgovina. — Ponudbe na upravo lista pod MaJa trgovina 2464.
Stare slike
IN NOVEJŠE - kupujem
po najvišjih cenah. Prevzemam tudi po pošti. Naslov: I. VAKSELJ -Gosposvetska cesta št. 6, I, nadstr., Ljubljana.
Skladišče
prostorno in suho, in Se
ena lopa
V mestu ali predmestju, a« vzame za stalno v najem. Naslov se poizve v upravi lista pod št. 2425.
APNO, CEMENT
traverze in vsake vrste železnina po najnižji črni. — Železnina IVAN KORAŽIJA, MARIBOR, telefon št. 313.
NAJUGODNEJŠI ™
nakup in prodajo zsniII!P,5tsySiiJ».
posreduje »Agrarni biro«
-	Liubljana, Šelenburgova ulica 7/1., nasproti pošte.
-	Preklic nalogov vedno mogoč, nihče ni vezan na kake odpovedne roke. - Običajna provizija plačljiva samo ob sklepu kupčije z našimi interesenti. - Kdor proda sam, nc plača nič. —
Kupoprodajne pogodbe brezplačno !
L00" ALUMINIJ
BUHL
kompl. garnitura 12 kom. kakor na sliki franko dom
samo Din SOO—
proti predplačilu alt povzetju
Cerkveni zvonovi, armature In surovi odlitki
f pečate ^ A
araveretvo, etikete
SITAR & SVETF-K
v,<s> ljubljana «jj
»ILIRIJA«, Kralja Petra trg št. 8, tel. 220.
premog, drva,
KOKS, CEMENT. 1241
Vsakovrstno
po najvišjih cenah Čerce, iuvcilr, Ljubljana Wolfova ulica štev. '
PRODAM HIŠO
s trg. lokali lh stanovanji v nizki najemnini v sredini Ljubljane. Dopise prosim pod: »600.000« na upravništvo »Slovenca«.
ODPADKE od žage,
hrastove letvice za vinograde in za ograjo ter vsakovrsten hrastov rezan les, nudi parna žaga »ZORA« d. z o. z. v Črnomlju. Ista tudi kupuje hrastov okrogel les, cele parcele ali gozdove.
Kolesa Peugeot
BICIKLI. v kvaliteti in ceni brezkonkurenčni.
LAHKI MOTOCIKLI
\y, HP, . . . Din 6975— 2y, HP, . . . Din 12250.— Izdelki staro znane svetovne znamke. - Dobava promptna od glav zaloge:
O. ŽU2EK, Ljubljana,
Tavčarjeva ulica štev. U. Samoprodeja se odda za razne kraje Slovenije pod ugodnimi pogoji.
Naprodaj je v bližini Zagorskega rudnika ENO-NADSTROPNA HIŠA.
pripravna za vsako obrt. Več se izve pri Jerneju Žezmanu, Prhovec, Izlake
Znanstvene, medicinske in beletristične
knjige prodam.
šelenburgova ulica '4/1.
Vsc-m sorodnikom, prijateljem iu znancem naznanjamo tužno vest, da je poklital Vsemogočni k sebi našega preljubljenega moža, brata in strica, gospoda
Franc Dolenca
bivšega trgovca
danes ob pol 11 dopoldne.
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v ponedeljek ob dveh popoldne iz hiše žalosti, Wolfova ulica 8, na pokopališče k Sv* Križu.
V Ljubljani, dne 10. aprila 1926.
Marija Dolene-Hofbauer, soproga. Kari Dolenc, ravnatelj v pok., brat.
I
modroce, posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), otomane, divane in dr. tapetniške izdelke dobite najceneje pri RUDOLFU HADOVANU, tapetniku, Krekov trg št. 7 (poleg Mestnega doma). 1172
Slselc
prtaroda bolU«,
ptamhiirice, r«r tHure, strune, žele in vse potreb&lne >• vsa glasbila
Odlikovan m paiiikl Cen<kl franko. rstslnf
Trgovski lokal
s stanovanjem SE IŠČE na prometnem kraju za takoj. Prevzame se tudi dobro idoča TRGOVINA v najem. — Dopisi pod šifro: »Eksistenca« 2463 na upravo »Slovenca«.
stampilfe
S PETAN, Maribor.
Nasproti glav. kolodvora Hočevarjeva aromatična
železn. tinktura
izborno preizkušena zoper slabokrvnost, slabo prebavo in oslabelost vsake vrste. Vir moči za odrasle in otroke. Ne kvari zob! Pol literska steklenica 20 Din. Porabiti je 3 stekl. po vrsti. V Ljubljano dostavljam franco! Izdeluje in razpošilja samo: Lekarnar HOČEVAR, Vrhnika.
Zahvala.
Enodružinsko HIŠO
kupim, v dobrem stanju, z malim zemljiščem v mestu ali okolici v Sloveniji. Cenj. ponudbe z navedbo cene na upravo lista pod šifro »Tako|lnfe plačilo« itev. 2410.
1 ali 2 nemeblovani SOBI « »eparlr. vhodom
v bližini sodišča oz. frančiškanski"« mostu liže«" takoj. • Ponudbe upravi »Slovenca« pod Šifro: »Pisarna« »t. 3439.
Popolnoma varno naloilte svoj denar v
Vzajemni posotllnlci
▼ Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti poleg hotela »Union«.
Hranilne vloge se obrestujejo
nalu&odneiše.
Varnost nudijo lastna palača, hotel »Union«, hiše in zemljišča. — Krediti v tekočem računu. — Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva i. t. d. — Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah.
ZADRUGA MESARJEV in PREKA-
JEVALCEV naznanja tužno vest, da je njen dolgoletni član in mnogozaslužni odbornik, gospod
mesarski mojster
danes dne 10. aprila ob 1 popoldne preminul. — Pogreb se vrši 12. aprila ob 5 popoldne.
Ohranimo mnogozaslužncmu odbornik« časten spomin.
Ljubljana, dne 10. aprila 1926.
. • . v * s. v t. • -vv fr t'
Zahvala.
Iz srca se zahvaljujemo vsem za izraženo sožalje povodom smrti naše ljubljene hčerke, sestre in nečakinje
H&ritenke Heroja
Posebno zahvalo smo dolžni vsem, ki so nam nepozabno spremili na njeni zadnji poti, ter za poklonjene prekrasne vence in cvetje.
Ptuj, dne 9. aprila 1926.
Globoko žalujoči ostali.
Ob smrti nepozabnega soproga, očeta, starega očeta in strica, gospoda
FRANCA ŠLIBER
trgovca in posestnika
sc nam je izkazalo toliko naklonjenosti, da smo dolžni zahvaliti se vsem.
Posebno zahvalo smo dolžni Bralnemu in pevskemu društvu »Ratitovec« za poklonitev krasnega venca, ganljive ža-lostinke in zadnje spremstvo, kakor tudi Gasilnemu društvu, čč. duhovnikom in vsem, ki so spremili blagega pokojnika k zadnjemu počitku.
Selca, dne 9. aprila 1926.
Žalujoča rodbina ŠLIBER.
Krasni dunajski modeli v salonu P. Barborič, Ljubljana, Mestni trg 7
Velika izbira svilenih klobukov. Slamniki od Din 60.— naprej, cvetlice, trakovi itd.
Preoblikovanje slamnikov po najnovejši modi.
Cene priznano nizke.	Oene priznano nizke.
Likvidacijska prodala
(aintdi MnMifšanja trgovine in delne oddaje lokalov v najem)*, ra ill^ne oporne, posteljnine, preprog, linoleja, zaves, namiznih, posteljnih in divanskih preprog, blaga za pohištvo in gradla za žimnice, otoman, divanov, foteljev, slik itd., kakor tudi vseh predmetov za opremo stanovanj. - Samo kratek čas! -Cene so za 20—50% znižane. - Vsakdo si lahko ogleda vse, ne da bi bilo treba kaj kupiti. — Razpošiljanje na deželo.
Trgovšna s pohištvom ICA&OL PREIS
MARIBOR, Gosposka ulica štev. 20.
Ceniki zastonj.	Ceniki zastonj.
NaJboUJSa so le vedno
PUCH- kolesa
z Michešin pnevmatiko! Solšdne cenel Piačlflvo na obroke!
IGN.VOK, LUEIJ3NA
PodiuSnica: NOVO MESTO
n
Utoni j
Prometni zavod zo premog a. d. v Lfubltonl
prodaja
iz slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava
na debelo
inozemski premog In koks
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni- čeho-slov. in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog io brikete
Naslov: Prometni zavod za premog d. d.
v Ljubljani, MikloIKeva cesta Stev. IS. II.
i NaSl
LJUDSKA POSOJILNICA
registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani
obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru brez vsakega odbitka. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojsko, iz lastnih sredstev. - Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom za vloge vsi člaai z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog.
Hranilne vloge znašajo nad 350 milijonov kron

V globoki žalosti naznanjamo, da je naš srčno ljubljeni, dobri soprog, oče, brat in stric, gospod
Ivan Janežk
mesar
v soboto, dne 10 aprila po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal. — Pogreb nepozabnega nam pokojnika bo v ponedeljek dne 12. aprila 1926 ob 5 popoldne iz mrtvašnice v državni bolnici na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 10. aprila 1926.
Marija Jancžič roj. Habič, soproga. — Tone in Janko, sinova. — Mira, Fani, Silva, Danica, Vera in Malči, hčerke. — Franc Janeiič, brat. — Mici Pretnar roj. Janežič, sestra. — Vsi vnuki
in vnukinje.
Mestni pogrebni zavod.
J y. s«#f.sv-\'.i • ■», i' fiMf fift.}
Brez posebnega obvestila.


Pisma: Zebljarska zadruga, Kropa (Slove m/a) Brzoiavke: Zadruga Kropa leieton interurban< Podnart 2
Žeblri za normalne m ozkotirne ieieznice — Žeblu za tadie, črni ah pocinkam — Žeblji za zgradbe, les itd. — Žeblji za čevlie — Spojke za oure in pri ge — Spo/ke za ladie in spiave — Žeiezne brane — Khuke za pouobe, zid, cevi, žiebove itd. — Vi/aki 2 maticami — Fodioine pločice — Mahce — Zakovice za tenuerje, kotle, mostove, sode, pločevino, kolesci itd. — Vi/ačni čepi — Verige
Vsi v našo stroko spadajoči ietezm izdelki po vzorcih in risbah najceneje — ilustrovam ceniki na razpolago
Izdeluje lahke transmisiie.
Predaja se samo na debelo trgovcem. Popravlja strokovmašho gospodarske stroje in Prodi.ja se samo na debelo trgovcem.
opreme za vodne žage in mline.
Prva zebljarska mželezoobrina zadruga v Kropi in Kamnigortci
L}ublja
Delniška glavnica: 50,000.000 Din Rezervni zakladi ca.: 10,000.000 Din


Centrala:
io.no., Oooafslcai ce§ta
p o d r u i
niče: Brežice, Celfe, Črnomelj, Gorica, Kranf. Maribor, Metkovič, Novi Sad, Pluf. Sa ajevo, Split, Trst. Agencija: Logatec.
Se pr!poro(a xn vse v bančno ilroiio spada~o£e posle
Bra^ofavni naslov: Banka Ljubifana
Teleion štev.: 261, 413, 502, 503 In 504
Nova križarska vojska otrok.
Francoski spisal Henry Bordeaux.	14
Prevedla K. H.
Ker bo bili previdni, niso povedali, odkod so prišli.
»Kam greste, otročički?«
>Gremo k papežu v Rim. Gremo po ljubega Boga.«
»Lej, lej! Otročički, ali hočete sira in medu?«
»Prav radi.«
Debeli Tinček je to govoril; lahko ste prepričani o tem.
»In tu imate svežega jabolčnika.«
»Ravno prav; tako smo žejni.«
Jedli so in pili in zapravili celo uro. Ko se je četa znova odpravljala na pot, sita, napojena in vesela, so se jim hoteli pridružiti otroci iz Termignona.
»Tudi mi hočemo videti papeža. Hočemo preko gore.«
»Saj vi niste romarji,« so takoj izjavile matere.
Vlekle so jih za roke nazaj v hiše in hrupno zaklenile vrata in skohzi okna kričale Lipetu in tovarišem:
»Hitro odidite in srečno pot! In izpraznite našo cesto 1«
Lipe !n tovariši se niso dosti zmenili za to hrupno menjavo dobre volje.
Lanslebourg, ki stoji ob vznožju prelaza, preko katerega drži cesta v Italijo, je oddaljen še komaj dve uri. Dve uri pota je še veliko za otroke, ki so hodili že več ko tri ure. Prvo uro je šlo vse dobro: v Termi ;nonu so bili pili in jedli; toda drugo uro so se že pričenjale tožbe in za četo je zaostal zdaj eden. zda i dragi. Včasih je Katinka zameledovala:
>Moj bratec Tinček je zaostal.«
Kaj hočete I Tinček je debel in znoi mu teče do
blesteči se koži. Katinka moleduje tako pohlevno in ljubko, da se vsi ustavijo in počakajo debelega Tinčka. Včasih pa vprašuje Ančka ali Janezek Baptist:
»Kaj ne bomo nikoli tam, Lipe?«
»Bomo že prišli. Le nekoliko poguma!«
Poguma jim ne manjka, toda noge nočejo ubogati.
Dnevi sredi junija so najdaljši v letu. Tale pa bo vendar prej minil, preden pridejo v Rim — v Rim in celo v Lanslebourg. Senca se je polastila doline in polagoma vseli višin in tudi gore Dent Par-rachee.
»Lipe, ali ne bomo počivali? Kje bomo nocoj spali?«
Vsi ti malčki bi radi polegli in zaspali, ker so že zelo trudni. Kje spati? Lipe nič ne ve. Nikoii ni mislil na to. Ni mislil na to, da bo ta prvi dan, — ta dan solnca, dan veselja in dan pesmi — kdaj pri koncu. Kar se domisli. Gotovo mu je bila ta misel navdahnjena od zgoraj:
»Takoj vam bom povedal, kje bomo spali. Spali bomo pri stricu Tomažu, v vasici Pierrelongue, ki je tu blizu.«
Nekoliko pred Lansleboiirgom je treba zaviti na levo in po kratkem klancu, ki je nekoliko strm, da, ki je zelo strm, so prišli do strica Tomaža, kjer je Lipe svojfas že bil.
»Stric Tomaž! Stric Tomaž!: Kdo me kliče ponoči ?<:
Odprl je vrata in pogledal ven: svetiljka, ki je stala notri, je le nekoliko razsvetljevala nazunaj
»Ti si, Lipe? In Ančka te spremlja? In vsi li, čigavi pa so? Cel kup otrok! Nisem vedel, da ima moj brat Andrej takšno veliko družino.c
»Olrooi iz Avrieuxa so.«
»In po kaj, za vraga, so prišli sem?
»Večerjat in spat.*:
»Večerjat in spat. Pa koliko vas je?«
»Dvainštirideset. Nili eneea manj.«
Kdo drugi kakor pa stric Tomaž, kakšna skrbna gospodinja na primer, bi najbrže od strahu vznak padla, če bi ji takole na vrat na nos povedali takšno-le novico: takoj nasititi tako karavano in ji priskrbeti prenočišče. Stric Toma/ pa se ni ničemur čudil: Takoj je prasnil v smeh in zgodba se mu je zdela zelo zabavna.
»Poln kotlič juhe vam bom pripravil. Izpraznili boste poln sod jabolčnika. In spali boste lahko na skednju. Kar noter, kar noter! Sedite, kamor kdo ve in zna. Na tleh bo dosti prostora.«
Glasno je poklical sosede, da pomagajo peči in kuhati, medtem ko je šel sam v klet po vino in pripravljal mizo in sklede.
»En krožnik in ena čaša na dva in dva. Eden bo pil, drugi bo jedel in potem se boste menjavali.«
Čez manj kot eno Uro je sedelo dvainštirideset otrok po klopeh ali po tleh in veselo večerjalo.
»Pazite na vino « je svarila soseda.
»Meje vino je dobro/; je odgovoril Tomaž.
Stricu Tomažu so povedali; da gredo papeža reševat v Rim.
»Nič drugega? Poglejte no te fante! Izvrstna misel, prijateljčki. Če vam je prav, se vam pridružim.«
»Idite, idite, stric Tomažlc
Vsi olrcei so ga klicali za strica Tomaža. Nikoli še ni imel toliko nečakov. Vščipnil je Tinčka:
»In ta debelušček?«
Potem je potegnil za ušesca Ančko in Jančka.
:>In ta mala dva? Gresta tudi z vami?«
»Seveda, seveda gresta.«
»In vaši starši? Kaj pravijo k temu imenitnemu načrlu?«
»Starši ne vedo ničesar o tem.«
»Z?lo clohro, zelo dobro, prijateljčki. Ničesar j niste zaupali staršem.«
»Zaprli bi nas bilL
»Najbrže, najbrže.«
X sti..st«..5t*..st«..t..5t4.5ti At«jrf£..t.St« ,5t«..»t«. t .*!» .it* iti V
* Mehanično umetno vezenje l
zastorov. pregrinjal, perlU. monoRramov. ohlek Itd., 1» " tlnobelolnbarvaiitoentlanje.aiurlranje, predtiskanje "
fialeh A liihes, Liubijana I; Daima.ltiova ulica stev. u £
Edinobrezkonkarenfno podjetje,najfinejša IzTrAItcT. 7j	najnižje cene In naJkulantneJSa postregli*. ;;
POZOR!	POZOR!
ZNIŽANE CENE za Peugeot-kolesa !n motocikle
— Oglejte st zalogo pri generalnem zastopstvu
O. ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 11.

Morsko kopališče na otoku Krk
Naznanjam, da sem pričel samostojno
voditi krojaško obrt
v Slomškovi ulici št. 6, in se tozadevno slavnemu občinstvu
prav vljudno priporočam.
Cene zmerne. Točna postrežba. _	_ ...
Tomšič Tone, krojač
Slomškova u /ca št. 6
To krasno belo perilo
KI bleSči kokor snežne beli lobodi na releni gori,
je bilo oprano s priznanim
milom „Gazela
To milo eprovcoii čude. r,i* nežno« nesli, Ki vs.ea izbcrn.ii ii u ., iz kolerih e sestavi eno, perilu prav nič ne Skcdu e.
Na tisoče ln tisoče pametnih gospod,nj
ga d bro pozna in ve. kako lehko !r lernel ilo se z n im pere vsoKo perilo
Milo „Gaze!a" pa vsebuje tudi prave pristne zlamike,
zo;o e Se lembol priporoči ivo, do go Kupu.eie ler pridno perele ss njim.
Divno ležeči
Hote! JELEBIT"
Razpis služb.
UPRAVA KNEZOŠKOFIJSKIH POSESTEV MARIJIN GRAD, p. Mozirje, razpisuje
službo inžener ja - upravitelja
ki oskrbuje vodstvo in nadzorstvo gozdnih posestev, in
službo komercielnega vodje
ki je podrejen upravitelju - inženerju.
Obe službeni mesti se oddasta s 1. julijem 1926. Prošnje za razpisani službeni mesti z navedbo študij in dosedanjega službovanja, spričevali in zahtevki glede službenih prejemkov je vložiti najk,- . ne je do 15. maja 1926 na naslov: g. Dr. IVAN STANOVNIK, odvetnik v Ljubljani, ki daje reflektantom na zahtevo tudi natančnejša pojasnila glede službenih mest.
Iz konkurzne mase Marije Sterma. n v Lfutomeru proda se	__
HOTEL
Jr,.	rr fl ..	.	. ,	,	__ . , ........... ..........^ _ __
t gostilno, kavarno in mesarijo ter moderno hladilnico na električni pogon.
Hotel je enonadstropna nova stavba z 9 sobami za tujce, 2 gostilniškima sobama ter veliko kavarno, vse novo slikano in z eiektr. razsvetljavo. Celo podjet e se proda z opremo ali brez iste. Vabim interesente na ogled in ponudbe.
Upravitelj konk. mase: Dr. Grossmann.
z novo depandanso na najlepšem obrežju Kvarnem — Prvovrstna slovenska kuhinja — Električna razsvetljava — Zdravnik v hiši — Komoditeta v vsakem o* i r u — Cene od T)( i d o 60 D i n — Pijače ohlajene na ledu —
Priporoča se Slovencem ter daje brezplačno pojasnila lastnik hotela
Naznanjam vsem tistim, kateri se zanimajo za mojo Imovino na Pol nnskl cesti
da imam neodpovedljivo posodbo se «Jo 30. junija 1^31 iu ostanem v hiši to dobo.
Valentin Sferlč
#
Veleoražarna kava ^,n«
podjetja specielno ■	MftUl I III llHVVi Meznari« Maribor
te vrste v siovaniti Memartž Kado, Maribor, Glavni trg 21 i*"* hm^h« PonuJbei
/
Lahko
StESHEGSi, Ctlil il. 18 s
hojo iaia in polno torbo denarja s:
prihrani vsnk, kdor kupuje čevlje v veletrgovini Lastni i»de!uk, kakor tudi izdelek uajslovitejSlh tu-in inozemskih tvornic. Cene silno znižane: ino5Ui ali ženski i z kravine 150, i t iolethiu 135. iz boksa 185, nizki iz boksa 175, iz Sevr. 205, iz lnlm 270, otroftki iz kozine 30, iz teletine 41, iz boksu BO Din. Vzorci od razne uianufnkture sepošljejo v pogled, ilustrirani cenik z oez 1000 slikami pa zastonj. Kdor pride '/. vlakom, dobi nakupu primerno povrnitev vožnjo. Trsovci pnsrro ccuie.
ELEKTROMOTORJI:
DVNAMOSTROJI: SLAVO K0LSR
cTcvToncTCiin.	UUBUAKA, Dunajske c. 22
tLtRIKUSItUU.	Telefon St. 466
TOVARNE „(jQNZ",	močno in trpežno izdelani
kar dobite iz inozemstva! — O tem se lahko prepričate, ako primerjate izdelke in cene poslovnih knjig
&Hjipmi&e H. T. 9. u Ljufeljsni
Kopitarjeva ulica štev. 6/11 in pa tuje blago.
kupite najcenejše pri
HjffOgg IfciČEliii,
Največja zaloga švicarskih ur, lastna delavnica
Ku?uje staro srebro, kovan star denar, zlato, briljante in drage kamene po najvišji ceni
Nagrada novo dvokoio alf
otroSki SpartnS voziček.
Kdor kupi ali posreduje, da proda podpisana tvrdk« 18 novih dcokoles aH otroških vozičkov v letošnje" letu. dobi »u nagrado novo dvokolo, kompletno z an iileško pn^umatiko ali otroSki Športni voziček. Zahtevajte cenik. Prodaja na obroke. Največjo skladišče dvokoles, otročkih vozičkov in pneumatike.
JMCUL
tovarna dvokoles In ' in otroških vozUkov jjij
Karlovska CC3ta it. I
R0YM

2
Kr. snolešks oosmoosniliroiliio linija.
Generalno zastopstvo za Uraijev uo SHS. Zagreb.; Tt« i. stev. 17
Redni potniški promei:
Hamburg —Cherbourg—Southampton v Novi York tn Kanado
Cherbourg—Liverpool—Southampton v Južno Ameriko
Rio de Jnnciro, Santos, Montevideo, Buenos Aires, San Paolo.
Odprava potnikov 1., S., 3. razreda. — Kabine razreda z 2 in 4 posteljami. - Udobnost. ~ Sigurnost. — Brzina.
Podzastopstva: Beograd, Karagjorgjeva ulica 91. — Ljnbljana, Kolodvorska ul.26. — Metkovič, Ivo Veraia.— Split, Dioklecijanova obala 8. — Vel. Rečkerek,
Princese Jeiene obala št. 7, Brzoj. naslov na vsa gornja poazastopstva ..ROVMAILPAC"
Za Bosno, Hercegovino, Dalmacijo in Črno goro: Srpska Prometna banka v Sarajevu in Gružu.
Naslov za brzojavke: Prometna banka.
Cenjenemu občinatvu naznanjava, da sva prevzela z dnem 1. aprila 1.1. gostilno pri	__ _

v PTUJU, Vošnjakova ulica.
Novo opremljene sobe za tujce po najnižjih cenah, točna in solidna postrežba. Prosiva za številen obisk in se priporočava.
rresBC in Eliza Zernec.
923 smrek Sn 112 borovcev
proda na stoječem meatna občina NOVO MESTO
iz svojega okoli 1 km od kolodvora v Novem mestu oddaljenega gozda. — Smreke merijo približno 1224 m' in borovci približno 129 ma. Prodaja se potom javne dražbe, ki se vrli v nedeljo 18. aprila t 1. ob 10 dopoldne v pisarni mestnega županstva. Do istega dne in ure vlože lahko kupci tudi pismene ponudbe. Vsak ponudnik mora položiti 10% varščine. — Dražbeni pogoji in seznam mere dreves sta na razpolago in vpogled v občinski pisarni, kjer si jih lahko vsak interesent vpogleda. Smreke in borovci se razkažejo po občinskem logarju v gozdu.
Županstvo mestne občine Novo mesto, dne 8. aprila 1936.
Modne kamgarne
in še¥ij©te
v veliki izbiri po ugodni ceni
wm~ najdete
Izgleda škatlla
Tsleien štev. 16
Ustanovljena 1. 1889
PoStni ček 10.533
I®
Stanje vloženega denarja nad 185 milijonov dinarjev
(Gradska štedionica)
iubljana
; ešsmova ulica
Stanje vloženega denarja nad 740 milijonov kron
sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti
Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar
HaSi rojfihi p flmEriiil nalagajo svoje prihranke nafti v naši hranilnici, hEr ie denar tu popolnoma vsrBn
Hreniln ca daje posoik po nizki obrestni meri na posestva in menice. ~fB(R
v obče znani nad 50 Set obstoječi manufakturni trgovini
R. Miklauc. „Pri Škofu", Ljubljana
Zunanjim naročnikom se pošlje tudi po pošti
Modni salon
Erna Djukanovič
Ljubljana, Sv. Petra cesta 27
poleg hotela Tratnik
priporoča svoje najnovejše in najlepše svilene klobuke ter slamnike
Popravila in preoblikovanje točno po najnižjih cenah
PROSTOVOLJNA
I
Dne 24, ter 25. aprila t. 1. ob 8. ari se
vrši na licu mesta prostovoljna javna dražba tovarne tehtnic in gospodarskih strojev v Strnišču pri Ptuju, žel. postaja Sv. Lovrenc na Dravskem polju. — Likvidačna masa sestoji iz kompletno urejene, z modernimi stroji opremljene dclavnice, 1 kovačnice, 1 kolarnice in 2 skladišč, večje zaloge raznih tehtnic, strojev za izdelovanje masla, železa, jekla in drugih surovin.
Dražba na 24. t. m. velja le onim, ki reflekti-rajo na odkup celega podjetja, dočim se vrši na dan 25. t. m. dražba v detajlu. Natančne informacije ter dražbeni pogoji so na vpogled pri pod-pisanih likvidatorjih.
ANTON OGORELEC 1. r., Maribor, Tržaška c. 20. ALFRED KRAMBEROER I. r., StrniSče pri Ptuju.
Naprodaj je posestvo v Dobču
pri Ceiknici, obstoječe iz hiše, gospodarskih poslopij z vsem inventarjem, njiv za 25 mernikov posetve, senožeti itd. — Pogoji glede prodaje se izvedo pri Jakobu Kranjc, trgovcu v Cerknici.
Is dobro vpeljanega in poštenega, sprejme velo~ trgovina vina, špirita in žganja v Ljubljani. Točne penudbe z navedbo dosedanjega službovanja je poslati pod »POTNIK* na Aloma Company — Ljubljana.	2476
Sv. Pežra cesla f
se priporoča za izdelavo prvovrstnih škornjev, gorskih, lovskih, športnih ter vseh vrst luksuznih čevljev točno po meri.
Postrežba priznane salidna.	Esne zraeiM
RAZPRODAJA
konkursne a>ase I. BALOHA v Mariboru, Gosposka ul. 15 — obstoječa iz galanterij., modnega blaga, igrač in raznega pletenega blaga in drobnine
se vrši od 14. aprila 1.1, naprej.
Razprodajalo se bo v večjih ali manjših partijah. Trgovci se opozarjajo na ugodno pr.Iiko z ozirom na nizke cene. — Ogled blaga dnevno od 11—12 po prijavi pri kon-kurznem upravitelju dr. Danilu Komavli, odvetniku v Mariboru,
^aidružuna gospodarska tmrilca d. d
Brzoiav. nadov: Cospobanka LJubSfana, M*I*loŠi£eva cesta lO Telefon štev. 57. 470 in 979 *
Račun poštno ček. urada St. 11.945	-----
Podružnice: Celje, Djakovo, Maribor, Novlsad, Sarajevo, Sombor, Split, filbenlk. Ekspozitura- Bled Keapltal ln rezerve skupno nad Din 15,000.000--, vloge nad Din 200,000.000- -
Trgovski krediti, eskompt menic lombard vrednostnih papirjev, Safes deposits, nakup in prodaja valut in deviz, vloge na tekoči račun in vložne Direktne zveze z vsemi svetovnimi bankami.	K	račun in viozne
Izvršuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. - Pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije.
knjižice.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani; Karol Ce&
izdajatelj: dr, Fr. Kolov««,
Urednik; Franc Tersetflav.