SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., sa jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., sa pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravništvo in ekspedicija v ,,Katol. Tiskarni", "Vodnikove ulice St.^2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pspoldne. Štev. 237. V Ljubljani, v torek 16. oktobra 1894. Letni li XXII. Luegerjeva slavnost. Minolo nedeljo se je pokazal Dunaj v svojem prazničnem krščanskem odevu, ko je slavil nepričakovano sijajno petdesetletnico vodje dunajskih kri-stijanov, dr. Karola Luegerja. Velečastne so bile slavnosti oni dan in udeleževalo se jih je vse, kar na Dunaju krščansko misli in živi. Pričela se je slovesnost v votivni cerkvi s službo božjo in slavnosti primernim govorom, v katerem je vabil g. Latschka poslušalce, naj se neustrašeno s svojim voditeljem-slavljencem zbirajo pod zastavo sv. križa, v katerem je rešitev. Slavnosten sprevod vršil se je na to iz votivne cerkve v Weiglove dvoraue v Meidling, kjer je bil banket. Krasno so tu govorili med drugimi profesor Schlesinger, princ Liechtenstein, dr. Scheicher in dr. Lueger, ki je poveličeval krščanskosocijalni program ter v zaupanju na pomoč božjo nazdravljal na njegovo zmago. Ob petih popoludne pričela se je ljudska veselica v Dreherjevi katarinski in nemški dvorani. Tudi tukaj je spregovoril dr. Lueger, rekoč r Morebiti je ložje stati v boju, nego sprejemati današnje čestitke. Rečem le toliko, da današnjega dne nikoli ne bom pozabil, dokler živim. Ako pregledujem navzočo družbo, zdi se mi, kakor da bi se krščanskosoci-jalna stranka danes pregledovala iu štela. Kdor je mogel priti, prišel je, komur ni bilo mogoče, on je v duhu z nami pričujoč. Taki shodi so od časa do časa potrebni, da prepričanje o moči krščanskosoci-jalnega gibanja vpliva na posameznika ter jih vspod-buja za nadaljne borbe. Jaz sem nasproten vsaki osebni slavnosti, a tej slavnosfi se nisem ustavljal, ker vem, da bo pospeševala napredovanje krščansko-socijalnega gibanja. Današnji dan spričuje, da je ni stranke v Avstriji, ki bi mogla obhajati tako slavnost, kakor je obhaja danes naša krščanskosocijalna stranka. Ako popotnik pride na vrh hriba, od koder lahko gleda nazaj in naprej, obstal bo na hribu in gledal okoli sebe. Jaz bi primerjal petdeseto leto takemu hribu in zato je umestno, da pogledam nazaj na pretekla leta ter se oziram kakor mož v prihodnost. Pred seboj gledam otroško dobo, ki nič ne sluti bodočih bojev, dobo mladeniških sanjarij, ko se človek vsled idej&l'juna spodtakne ob vsakem kamenčku, in pričetek moške dobe, kjer se začenjajo politične borbe. Ozirajoč se na svoje politično življenje vidim pred seboj točko, kjer se kaže razpotje. Bogastvo na eni strani iu časti brez truda, ako se izneverim ljudstvu, trpljenje in prava čast na drugi strani. Izvolil sem zadnjo pot, ostal sem zvest ljudstvu ; nisem bogat, nimam ne imetja, ne denarja, pač pa sem bogatejši v ljubezni bolj nego oni, ki so nastopili prvo pot. Minister nisem postal, ne župan, celo dvorni svetnik ne, pač pa sem postal zagovornik avstrijskega ljudstva in nato sem ponosen. Kot tak sem močnejši nego marsikak minister , ali ^župan ali dvorni svetnik. Jaz poklekujem pred Bogom , nikdar pa ne pred zlatim teletom, ki je dandanes najmogočnejši na svetu, jaz zaničujem tega malika in njegovo moč. A tudi naprej treba da pogledam. Tu vidim pred seboj na potu še veliko bojno polje, kjer se obupno bori človeštvo zoper židovstvo in kapitalizem. Tu vidim, kako se kmet, obrtnik vkljub svoji marljivosti pogreza v grob med proletarijat, vidim, kako se tisoči delavcev pehajo v suženjstvo kapitalizma, kako se kuje skoro vse človeštvo v nevredne in zaničljive okove, okove denarja. V tem boju stal bom vsikdar na strani onih, ki so stiskani in tlačeni; na tej strani bom vstrajal iz ljubezni do domovine, iz ljubezni do svojega rojstnega mesta Dunaja, do svojega naroda in konečno iz ljubezni do vsega ljudstva, katerega moramo obvarovati pred suženjstvom. Naša zastava v tem boju naj bo p r a v i č-nostza vsakega, in duh, ki naj nas navdaja, naj bo duh zvestega prijateljstva iu tovarištva. Držal sem se vedno tega, da se v sreči ne prevzamem, a tudi v nesreči ne obupam. Ako nas bi še tolikokrat odbili, moramo zopet in zopet naskakovati, dokler naposled zmagamo. Pogosto sem se osrčeval, rekoč: Lueger, bojuj se, ker potem ostaneš čvrst in zdrav. Dan zmage napoči; jaz sicer ne vem, ali ga doživim, toda ta dan mora priti in tej zmagi jaz danes nazdravljam. Možu, ki nesebično, neumorno deluje za idejo krščansko socijalno, ki je sicer velik prijatelj in zagovornik pravic svojega naroda, a ob enem tudi zagovornik teptanih slovanskih narodov, možu, komur je geslo: Pravičnost za vsakega, takemu možu tudi od naše strani: Čast in priznanje! Politični pregled. V Ljubljani, 16. oktobra. Celjska gimnazija. „Neue Freie Presse" je bila minoli teden objavila novico, da so levičarji imeli neko posvetovanje in sklenili, da glasujejo pri letošnji budgetni razpravi proti potrebščini za slovensko gimnazijo v Oelju, ki bode postavljena v proračun. Ce bi pa le bila ta postavka vsprejeta, levičarji zaradi tega še ne izstopijo iz koalicije. Vodstvo levičarskega kluba je dementovalo, da se ni nič o tej stvari posvetoval klub. Vzlic temu je pa menda le resnica, da je bil mej levičarji o tem razgovor in je pri tem razgovoru tudi bil minister Madejski. Bil je pa le nekak svoboden posvet, pri katerem so se levičarji faktično izrekli v omenjenem smislu. Kakor sedaj razmere stoje, je stvar odvisna od Poljakov; kakor bodo glasovali Poljaki, tak bode izid. Koalicija. Konservativni poslanec dr. Eben-hoch je v svojem glasilu pojasnil, da se koalicija ne sme tako razumevati, kakor bi koalicijske stranke bile se zavezale, da bodo druga drugi varovali politično posest, temveč morejo braniti le pravice tistih stanov, ki kaj imajo proti nemaničem. Po Taaffejevi volilni reformi bi bile prišle v nevarnost LISTEK Moje ječe. Spisal Silvijo Pellico, prevel —a—. L. 11. dne januvarija (1822. 1.) proti devetim dopoludne prišel je Tremerello k meni in mi rekel razburjen: »Ali veste, da je na otoku Št. Mihaelja Muranskega, tu blizu Benedk ječa, v kateri je več kot sto karbonarijev ?« »Povedali ste mi to vže večkrat. »No . . . kaj pa hočete? . . . Govorite! Ali jih je kaj obsojenih? »Da«. »Kedo pa?« »Ne vem«. »Pa vender ne ubogi Maroncelli ?« »Ah gospodi ne vem, ne vem, kdo da je!« In odšel je potrt, gledaje me žalostno in usmiljeno. Malo pozneje prišel je ječar, spremljala sla ga dva čuvaja in človek, katerega nisem videl prej nikdar. Ječar zdol se mi je zmešan. Ptujec začel jc: »Gospod, sodišče je zapovedalo, da pojdete z mano«. »Dobro,« dejal sem, »kedo pa ste Vi?« »Jaz sem ječar Št. Miheljski, kamor Vas moramo odvesti.« Ječar svinčenic oddal mu je moje denarje, koje je imel v rokah. Prosil sem in dovoljeno mi je bilo, da sem obdaroval čuvaja. Pospravil sem svoje reči, vzel sv. pismo v roke in odšel. Ko smo šli po neskončnih onih stopnicah, stisnil mi je Tremerello skrivaj roko: Zdelo se mi je, kakor bi mi hotel reči: »Revež, ti si izgubljen!« Prišli smo ven skozi vrata, ki so peljala na laguno; tu je bil čoln z dvema čuvajema novega ječarja. Stopil sem v čoln in obhajali so me nasprotujoči si občutki: nekaka nevolja, da moram zapustiti svinčenice, kjer sem mnogo pretrpel, kjer sem ljubil vse in kjer so mene ljubili vsi; veselje da sem zopet čez toliko časa zaprtije na svežem zraku, da vidim nebo in mesto in vode, brez onih prokletih mrež; spomin na čoln, ki me je v času preteklem vozil po iatej laguni in čolnov Komskega in Velicega jezera in ladije padske in rodanske in senjske! . . . O srečna leta pretekla! Kedo na svetu je bil srečnejši kot jaz? Najboljši stariši so me rodili, vzgojen nisem bil v revščini, bil sem v sredi mej bogastvom in revščino, in tako sem spoznal dva stanu: položaj, kateri smatram jaz najpripravnejšim v vzgojevanje človeškega srca: po najslajših otročjih letih domače izreje šel sem bil v Lijon k staremu bratrancu maternemu, ki je bil zelo bogat, a tudi vreden svojega bogastva, kjer sem okušal vse, kar more imeti vrednosti za srce, ki je potrebno ljubkosti in ljubezni, v prvej svojej mladosti; od tam vrnil sem se na Laško in prebival v Milanu s stariši, nadaljeval sem tam učenje svoje, vdal se družbi in knjigam, našel sem samih izvrstnih prijateljev in laskavo pohvale, Monti in Foscolo, ako prav med sabo nasprotnika, oba sla mi bila enako naklonjena. Ljubil sem druzega bolj; in tak jeznorit človek, ki je s svojo osornostjo toliko ljudij pripravil, da so ga sovražili, bil je proti meni sama ljubeznjivost in srčnost, jaz pa sem ga čislal iz polnega srca. Tudi drugi književniki na glasu so me ljubili, kakor sem jih ljubil i jaz. Nikaka zavist, nikako opravljanje me ni zadelo, ali pa le od zloglasnih ljudij, ki mi niso mogli fl rK[ . koristi kmetijstva posestnikov in obrtnikov. Borba mej liberalci in konservativci pa bode še vedno dalje trajala. Konservativci bodo sa vedno dalje pobijali liberalizem. Liberalni listi pa s tako razlago koalicije niso prav zadovoljni. Vidi se, da imajo člani koalicije o njej jako različne pojme. Zaradi tega smemo biti prepričani, da se dolgo ne bode obdržala ta umetna tvorba. Sedanje državnozborske volilne dobe koalicija ne bode preživela. Razmere na Ogerskem. Pričakovati je, da bode vlada predložila odobrene cerkvene predloge sankciji, predno prideta odklonjeni zopet v gospodski zbornici na vrsto. To bode pa gotovo slabo vplivalo na gospodsko zbornico, ako prve predloge dobd sankcijo. Mnogi člani gospodske zbornice so jako nezanesljivi. Vlada bode pa sankcijoniran predlog porabila za nekak dokaz, da krona želi, da se vse njene predloge vsprejm6. V tem slučaju se je pa bati, da se mnogi magnati, ki so sedaj glasovali proti vladnima predlogama, ne bodo v drugič upali, in jih ne bode k glasovanju. Nekateri bodo pa prišli k seji in glasovali za vlado, dočim jih v prvič ni bilo pri seji. Rusija in Bolgarija. Nedavno so bili ruski listi raztrosili novico, da Bolgarija hoče prodati Angležem kosti v zadnji ruskoturški vojski palih vojakov, da se bodo porabile za gnoj. Ta novica je bila saveda izmišljena. Ta novica je pa imela le namen, prebivalstvo za to pridobiti, da se kosti ruskih vojakov prepeljejo v Rusijo. Sedaj se v Rusiji v ta namen že nabirajo denarji. Ruski listi seveda sedaj grozno pišejo proti Bolgarom, da dokažejo, da no kaže puščati kostij ruskih vojakov v nehvaležni osvobojeni deželi. Kosti se preneso v Sebastopolj, kjer se z nova pokopljejo. Ruski carjevič. Ker je ruski car nevarno bolen, je naravno, da se oči vseh obračajo sedaj na carjeviča. Govori se, da je carjevič vse drugačnih nazorov, kakor je oče njegov. On občuje največ z možmi, ki so znani kot zapadnjaki. Dosedaj ni mogel na politiko dosti vplivati, ker je car neprijenljiv mož. Zagovarjal je pa pri raznih priložnostih važne svobodnostne naprave, mej drugimi avtonomijo kmet-skih občin. Carjevič je velik prijatelj angleškega slovstva in angleškega modroslovja. Leta 1891 je podpiral močno stradajoče. Govori se, da je carjevič tisti brezimeni dobrotnik, ki je bil poslal grofu Levu Tolstemu 50.000 rubljev, da je organizoval ljudske kuhinje, kjer so stradajoči dobivali jesti. Carjevič se je potegoval tudi za grajenje sibirske železnice. Pričakuje se, da bode vladal v duhu Aleksandra I. ali Aleksandra II., ko pride na prestol. Koreja. Kaj bode s Korejo, s tem si sedaj belijo glave nekateri diplomatje. Angleži so hoteli pripraviti evropske velevlasti in Zjedinjene države da bi posredovale v tej stvari, ali nobena ni marala za Angleže iti po kostanj v ogenj. Govori se, da bodo Japonci uredili razmere na Koreji na način, kakor so jih Angleži v Egiptu. Da ne bodo druge države se izpodtikale, si Japonci Koreje ne prisvoji, temveč bodo imeli le ondi svoje vojake. Korejski kralj bode od njih po imenu neodvisen, kakor je egiptski podkralj, samo storiti bode moral kar bodo Japonci hoteli. Morda ostane tudi še kitajska nad-oblast na Koreji, kakor je turška nad Egiptom, se- Škodovati. Ko je bilo propalo italijansko kraljestvo preselil se je bil mogoče z ostalo rodbino v Torin, jaz pa sem odlašal sniti se zopet s tako milimi mi oeobami, sklenil sem ostati v Milanu, kjer me je obdajala laka sreča, da se nisem mogel odločiti ostaviti jo. Mej drugimi kaj izvrstnimi prijatelji bili so posebno trije jako dragi mojemu srcu: Peter Borsieri, msgr. Ljudevit de Breme in grof Ljudevit Porro Lambertenghi. Tem se je pozneje bil pridružil še grof Federigo Confalonieri. Postal sem odgojitelj dveh Porrovih dečkov, bil sem jima pravi oče, njihovemu očetu pa pravi bral. V tej hiši zbirali so sc olikanci ne le celega mesta, ampak tudi mnogo imenitnih potnikov. Tam sem spoznal gospo Stael, Schlegelja, Davisa, Byrona, Hobbseja, Bronghama in mnogo druzih imenitnih mož iz vseh stranij Evrope. Oh, koliko veselja, koliko vzpodbud, blažiti si srce v družbi zaslužnih veljakov! Da, bil sem srečen ! ne bil bi zamenjal svojega življenja z življenjem kraljevskim. In priti iz tacega prijetnega življenja v mreže, hoditi iz ječe v ječo, da se konečno pogine na vislicah ali pa v zaporu! To boli! (Dalje sledi.) veda le na papirju. Japonski diplomatje so se, kakor je videti, popolnoma nančili od evropskih, kako je treba postopati v tacih slučajih in spoznali, da zadošča faktična posest, ie tudi na papirju ni pri-poznana. Cerkveni letopis. Beseda o vravnavi kongrue. Z Dolenjskega, 14. oktobra. V št. 19. z dne 10. oktobra t. I. prinesel je naš dunajski stanovski list „Correspondenz-Blatt fur den osterreichischen Clerus" načrt peticije za definitivno vravnavo kongrue, ker znano je, da že blizu jeden decenij živimo v provizoriju. Ako ima vsak provizorij več ali manj pomanjkljivost, velja to o začasnem vrejenju kongrue iz leta 1885 še posebno, kar se da sklepati že iz premnogih zadevnih pritožb in pravd, s katerimi so upravne instance opraviti imele od takrat do današnjega dne. Videti je zato, da visoka c. kr. vlada sama želi stvar konečno v red spraviti, kar se da povzeti iz nedavnih besedij baš sedanjega gospoda naučnega ministra, da namerava namreč temeljito spremembo celotnega zakona o kongrui. Konečna vravnava v tej zadevi zaželena mora biti gotovo kakor pri dušnih pastirjih v vinorodnih krajih, kjer je usahnil glavni vir revenij vsled „filo-ksere", tako i pri drugih, kateri se bojevati imajo zopet z drugačnimi nadlogami. Saj je sploh znano, kako je izročeno nam ljudstvo obubožalo že vse povsodi. Znano je pa tudi, kam se ubožec najraje zateče, kako v sili na naše vrata trkf.jo celo taki, ki so v boljših dneh nam hrbet obračali. Toda ne samo navadni »praesta quaesumus" obrača zaupljivo oči na nas, nego zahteva dandanes od nas še mnogo več javnost, „bonum commune", t. j. raznovrstne patrijotične in humanitarne, verske in cerkvene, in rodoljubne naprave. O takovih naborih znalo se je pred leti še malo, a dandanes ti jedna pošta donese po več tacih prošenj o javnih potrebah. To zaupanje, ki se na našo požrtvovalnost stavi vsestransko, je gotovo častno za naš stan. Bog večni pa daj, da bi vselej zmožni bili gmotno, opravičiti to zaupanje. In mogočo nam bode, ako se konečno nam že vredi stanu primerna kompetenca. Leta 1885 bila je res kongrua vrejena, toda le začasno. Najmanjši stanu primerni reveniji dalo se je ime »kompetenca", t. j., kar gre vsled utemelje-valnega poročila slehernemu dušnemu pastirju ne-prikrajšano. Toda koliko prišČipov je prišlo čez to 1 Omeni naj se le dohodninski davek, ki znaša pri kongrui čez 600 gld. nad 3 do 4 odstotke z do-kladami. Tako skrajšana kongrua ne doseza več niti one male kompetence, ki je skoraj ironija v primeri z zahtevami na naš stan. Hvalevredno je torej, da je naš gori navedeni stanovski list stopil na čelo akciji za definitivno vravnavo v tej zadevi ter da poživlja, naj se v kratkem (v 10 dneh) mu pripo-šljejo k načrtu peticije pritrdila, eventuvelno izreko želje in pritežnosti, ki imajo še dostaviti se peticiji, iu ki imajo potem poleg dosedanjega provizorija služiti kot substrat pri konečni primernejši vredbi kongrue. Naj bi se ne preslišal rečeni poziv in naj bi zlasti i confratres juniores priglasili nemudoma svoje pritrdila k načrtu peticije prečastitim dekanijskim uradom, od koder se bode gotovo drage volje dalje poročalo. K temu je i čas sedaj najbolj primeren, ko se naš državni zbor ima v prvi vrsti pečati z vredbo notranjih gospodarskih razmer. Ad aures delegato-rum nostrorum po naj bode, da stvari ne izpustč izpred oči v prihodnji budgetni razpravi v državnem zboru. V ustavnem življenju je vsepovsodi navada, da se interesenti v svoji zadevi sami najprvo oglasijo, torej tudi nam velja: »Vigilantibus jura". __B. Slovstvo. Boj proti klerikalismu. Drobnii perspektiva moderni společnosti. Pfcdnesl v »Politickčm klubu ka-tolickych dčlnikfl pro CechiV. Rudolf Vrba. V Praze 1895. — Kdor se hoče seznaniti s surovostmi češkega liberalizma, naj si naroči to 107 stranij bro-ječo knjižico, v kateri sloveči pisatelj v svojem krepkem slogu opisuje, kakšno orožje se uporablja na Češkem proti duhovništvu in njegovim prijateljem. Za danes knjižico samo naznanjamo in jo najtopleje priporočamo svojim češčine veščim bralcem, kakor tudi vsa druga dela imenovanega pisatelja, n. pr.: »Povaha moderniho kapitalu" (cena 1 gld.), »Hfichy společnosti" (30 kr.), .Socialnž demokratickd společ-nost" (1 gld. 20 kr.) Najložje se naroči z naslovom: R. Vrba, Prfihonice, pri Pragi. Slovanske knjižnice, katero vrejuje in izdaja Andr. Gaberšček v Gorici, je izšel 27. snopič, objavljajoč povest „ P res k u šn j a in rešitev" ali »Doma najbolje", češki spisal Cekal, poslov. Simon Gregorčič ml. Iz mestnega svšta ljubljanskega. V Ljubljani, 13. okt. (Konec.) Pri prvi točki, da naj mestni zbor naroči stavbenemu uradu, da naj napravi nekak načrt in proračun kanalov, katere bi bilo potrebno graditi, je gospod Hrasky ponovil svoj predlog, slikajoč, kako lepe načrte bi dobili, ako se konkurs razpiše, in da bi denar, ki bi ga izdali se kmalu povrnil, ker bi se kanali racijonalneje delali. Gospodje poročevalec, župan in Velkavrh so sa izrekli proti temu predlogu, ki bi le stroške napravljal. Zbor je predlog zavrgel, ker niti predlagatelj ni vedel povedati, koliko bi stvar stala in je le govoril o nekih stalnih tarifih za taka dela, ki so pa po izreku gospoda župana jako visoki. Nadalje se je sklenilo, da naj se proučuje vprašanje, bi li ne kazalo pri Gruberjevem kanalu napraviti neke zatvornice, da bi se ob majhni vodi manj vode pustilo po tem kanalu, da bi potem v mestu istoki kanalov bili vedno pod vodo. Ta predlog se je vsprejel, da si so mnogi gospodje mislili, da ne bode vspeha, ker se odbor za osuševanje močvirja že protivi, če se kak kol v Ljubljanico zabije. Zbor je nadalje sklenil, da naj magistrat pospešuje grajenje betonskih grebeničnih jam, in se nakupi aparat za izpraznjevanje takih jam s parom. Fekalije iz mesta naj bi se pa občno odpravljale v trdnih sodih po mestnih organih. Le posestnikom zemljišč ob periferiji bo se dovolilo fekalije izvažati samim na lastna zemljišča. Gospod Trček je želel, da bi se tudi hišnim posestnikom v sredi mesta dovolilo fekalije voziti v lastnih dobrih sodih, če imajo posestva, ali to se je odklonilo. Takim posestnikom bodo mestni organi proti primerni odškodnini odvažali fekalije na njih polje. Končno se je naročilo magistratu naj strogo pazi na to, da se mej hišami napravijo pokriti odvajalni kanali. Ker je bilo že pozno, se je javna seja zaključila in daljne stvari odložile za prihodnjo sejo._ Dnevne novice. V Ljubljani, 16. oktobra. (Presvetli cesar) podaril je oo. minoritom v Ptuju za popravo ondotne samostanske in župnijske cerkve svetega Petra in Pavla iz svoje zasebne blagajne 100 gld. (Volitve na Notranjskem.) Iz Planine se nam danes brzojavno sporoča: Z večino 13 glasov izvoljenih je bilo vseh 7 volilnih mož konservativne stranke. Udeležba je bila ogromna. Veselje po dobljeni zmagi med našimi možmi veliko. Živela katoliško narodna ideja. (Za dijaško kuhinjo v Kranju) doposlal je odboru g. Peter Majdič iz Celja svoto 100 kron, za kar mu bodi v imenu ubožnih dijakov izrečena prisrčna hvala! (Volitve volilnih mož) vršile so se včeraj v Rov-tah nad Logatcem in so izpale, kakor se nam javlja, za konservativno stranko ugodno. (Okrajna nova cesta Rovte-Žiri) je do zdaj že v toliko dodelane, da se te dni posipa z gramozom. Prihodnjo pomlad bode napominana cesta do cela dodelana in za tem takoj izročena prometu. (Ljudska šola za silo) ustanovi se letos v Zaplani nad Vrhniko. Pouk bo oskrboval ondotni farni upravitelj č. g. Jos. Seigerschmidt. Z ustanovitvijo te šole bode ondotnemu kraju zelo ustreženo in nujni potrebi odpomagano. (Dalmatinske novice.) Umirovljen je ravnatelj, zaderskega gimnazija Niko Nikolič, radi slabega zdravja. Gimnazijska prolesorja Brunelli in Tilgner sta premeščena prvi v Koper, drugi v Puli. — Umrl je v Zadru nagle smrti gvardijan kapucinskega samostana o. Basian, doma iz Basaua v Italiji. Doživel je 79 let, od revnih in bogatih jednako spoštovan in čislan. — Sv. zbor za obrede je izdal po- sebne resolucije, tičoče se porabe slovanskega jezika v službi božji. 1. V liturgtfnih obredih se sme rabiti staroslovenski le tam, kjer je postavno v navadi, nikdar pa ne domači jezik. (Lingua moderna). 2. Mašo peti deloma v latinskem, deloma v staroslovenskem jeziku je prepovedano; dopuščeno pa je, da se tam, kjer je staroslovenski jezik postavno v navadi, poje sv. evangelij v latinskem in staroslovenskem jeziku. 3. Mašuiki, ki imajo pravico raaševati in brati hore v staroslov. jeziku, morajo v istih krajih, kjer je latinski jezik v navadi, v latinskem jeziku maševati in bore v lat. jeziku brati. Isto velja za mašnike, ki sicer mašujejo v lat. jeziku, če so v službi v onih krajih, kjer je v navadi staroslovenski jezik. (Poštenost italijanskega časopisja) Puljski list „11 giovine pensiero", ki je provzročil demisijo večine deželnega odbora isterskega, do dandanes še niti črhnil ni v razjasnitev svojih napadov na deželne odbornike. Sami italijanski časopisi konštatu-jejo takšno postopanje kot nečastno. Na to pa so oni dobro navajeni. (Proti občini pomjanski), ki se nahaja v ko-perskem okraju in po kateri žeiijo koparska gospoda, čitati je v italijanskih časopisih neopravičene napade javljajoče svetu, da je občina, odkar v slovenskih rokah, popoluoma uničena, nočejo pa priznati, da je bila pod njihovo upravo še na nižji stopinji in da sedanje županstvo mora plačevati dolg prejšnjih let, ko so še koperska gospoda z občino upravljali. Da, oni vidijo v slovenskih očeh pezdir, mej-tem ko v svojih ne vidijo bruna. (Dolenjske toplice — na prodaj.) Dne 1. januvarija 1895. I. prodajale se bodo toplice pri Novem Mestu s kopališčem in zdraviliščem ter k tem pripadajočim zemljiščem i. dr. ponudbenim potom. Do-tične ponudbe doposlati so na knežji gozdarski urad v Soteski do dne 1. decembra letos, kjer se izvedo tudi pogoji in druge podrobnosti. (Razpuščeni društvi.) G. kr. naraestuištvo za Primorsko razpustilo je katoliško poljedelsko društvo za Rovinj in okolico, ker je prestopilo svoj delokrog ; ista usoda je doletela tudi knjižnico „Algarotti" v Krku. (Letošnji cikovti) jeli so se pretekle dni dona-šati na trg ter se prodajejo šop po 15 do 18 kr. Da je barje tudi letos dobro zasedeno po ljubljanskih »ciparjih", nam še omeniti ni treba. Ipak je cikovt — „velicih" kot »malih" — napram prejšnjim letom, letos dokaj manj. (Cvetoča jablana.) Iz Rovt nad Logatcem prejeli smo včeraj svež cvet s perjem, utrgan z jablane, cvetoče na vrtu ondotuega posestnika in poštarja g. Ivana Mazi j a. (Nevarnega tatu) vjeli so pretekli petek v jutro v Trstu ; ime mu je Janez Golob, doma z Goriškega, 85 let star, ki je ušel v Celovcu iz zapora in pri begu ranil jeinega žandarma. Imenovani je baje isti, ki je pretekli teden ranil na Brezovcu tudi jednega ljubljanskega redarja, ko ga je hotel aretovati. Pri Golobu so našli 35 gold. denarja in tri zlate prstane. (Vreme.) Včeraj predpoludne imeli smo v Ljubljani močan naliv s sodro , vmes pa se je bliskalo jn gromelo, dočim je po planinah palo dokaj svežega snega, zvečer pobelil je sneg tudi v Ljubljani. Društva. (Podpornemu društvu za slovenske veli k o šole e na Dunaju) poslal je gosp. Sesek, pravnik na Dunaju, dvainšestdeset goldinarjev 50 kr., katero svoto so darovali novomeški rodoljubi: Gosp. Matija Ausenik, posestnik, 50 kr. ; gosp. Avgust Bele, poštni upravitelj, 50 kr.; vč. g. Beukovič, mestni vikarij. 1 gld.; g. Bergman, lekarnar in posestnik, 1 gld.; gospa Brunner Faui, posestnica, 1 gld.; g. N. Cindro, pharmacevt, 50 kr.; g. dr. Peter Defranceschi, primarij bolnice usm. brat., 3 gld.; g. dr. Franc Detela, gim. ravnatelj, 1 gld.; g. Raimund Doležalek, sodni pristav, 50 kr.; g. Ivan Fon, yimn. profesor, 1 gld.; vč. g. Rihard Frank, kanonik, 1 gld.; g. Henrik Frankovič, sodni pristav 2 gld.; g. dr. Karol Gestrin. sodni svetovalec, 1 gld.; g. dr. Gerdešič, okrožne sodnije predsednik 5 gld.; g. dr. Grossmann, koncipijent odvetu., 50 kr., g. dr. Sil vin Hrašovec, sodni avskultant, 50 kr.; vč. g. Ladislav Hrovat, umirov. gimn. prof., 50 kr.; gosp. Anton Jarc, trgovec in posestnik, 1 gld.; g. France Jeraj, gimn. profesor, 1 gld.; g. Anton Kastelic, star. po sestnik, 50 kr.; g. Anton Kos, posestnik in gostilničar. 1 gld.; g. B'ran Kovač, posestnik in gostilničar, 1 gld.; gospodč. Ana Majar. upraviteljiea, 50 kr.; g. Majzelj, posestnik in gostilničar (Bela cerkev), 50 kr., vč. g. dr. Josip Marinko, gimn. profesor, in katehet, 2 gld.; g. Martin Mohar, posestnik, 1 gld.; neimenovan gospod 1 gld.; g. Alfons Oblak. mlajš., trgovec, 50 kr., g. Adolf Pausar, mlajš. trgovec. 1 gld.; g. Adolf Pausar, starejš., trgovec gld.; g. Pavček, posestnik, 1 gld.; g. Franc P^rko, župan in trgovec, 1 gld.; g Ivan Poljanec, gimn. profesor, 1 gld.; g. dr. Albin Pozuik, notar, 1 gld.; vč. g. Franc Povše, kanonik, 1 gld.; vč. g. M. Poljak, župni upravitelj (St. Mihelj), 50 kr.: gospa Mariia Rozina, posestnica, 1 gld,; g. Karol Rozman, posestnik in gostilničar, 1 gld.; gospa Rupreht, lekarnarja soproga (Trebno), 50 kr.; g. S-idel, posestnik in trgovec, 1 gld. ; g. Otmar Skale, živinozdravnik, 1 gld.; gospa Sofija Skedl. odvetnikova vdova, 2 gld.; gosp. Simon pl. Sladovič lekarnar. 1 gld.; g. dr. Schegula, odvetnik, 5 gld.; g. dr. Karol S auc, odvetnik, 5 gld.; g. Tomažič, poštni vpravitelj, 1 gld.; g. Ivan Trdina, umir. gimn. prof,, 50 kr.; g. Vaclav Tuček, posestnik in gostilničar, 1 gld.: g. Umek Okiški, posestnik, 1 gld.; vč. g. Peter Urh, inful. prošt, 1 gld.; g. Vrlačič, načelnik mestne garde, 1 gld.; g. Zavrl, šolski voditeli (Stopiče). 1 gld.; vč. g. Anton Zgur. župnik (Bela cerkev). 50 kr.; Bog plati I Dal|e darove sprejema vč. g. dr. Franc Sedej, c. kr. dvorni kapelan in ravnatelj v Augušti-neju na Dunaju I. Auaustinerstrasse 7. (Slavnostna beseda.) Vabilo k slavnostni besedi, katero priredi katoliško-političuo in gosp.darsko društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu v proslavo 80letnice ranjkega voditelja koroških Slovencev msgr. Andreja Einspie lerja in za naš narod prezaslužnega slovenskega škofa Antona Martina Slomšeka v sredo dne 24. oktobra t. 1. v veliki dvorani pivovarne „Masslgarten". Začetek ob 7. uri zvečer. Spored : 1. Pozdrav predsednikov. 2. Hrab. Volarič: »Novinci", moški zbor. 3. J. Hudovernik: „Naša zvezda", moški zbor z baritonovim samospevom. 4. Prolog, govori gospod stud. iur. Davorin Zwitter. 5. J. Bartl. „Venec narodnih, vojaških pesmi", udarjajo tamburaši. 6. Dr. Gust. Ipavec : „Oblačku", čveterospev. 7. Slavnostni govor. 8. Ant. Nedved a) »Ljubici", besede Levstikove; b) „Pogled v nedolžno oko", besede S. Gregorčičeve; samospeva s spremljevanjem glasovira, poje gospa Ljudmila Lendovšekova. 9. *** »Trije nosovi", šaljivi prizor. 10. Ant. Hajdrih: „Hrcegovska", moški zbor s čveterospevom. 11. Dr. Benj. Ipavec Bartl: »Domovini", udarja tamburaški zbor. 12. Ant. Hajdrih: »Sirota", moški zbor z altovim samospevom, poje gospa Ljudmila Lendovšekova. 13. F. S. Vilhar: »Slovenec i Hrvat", moški zbor. 14. * * * „Žabja kantata", komičen pevski prizor s spremljevanjem glasovira. Pevski in godbent del programa izvršujeta iz posebne prijaznosti slavni moški in tamburaški zbor pevskega društva »Lira" iz Kamnika. Vhod v dvorano bode dovoljen le proti izkazu vstopnic, katere se bodo dobivale od 20. \inotoka naprej pri odbo/u društva in zadnji dan popoludne na shodu zaupnih mož v .Massl-ovi" pivovarni K tej besedi vabi vse zavedne Slovence in Slovenke najuljudneje slavnostni odbor. (Socijalistična društva železničarjev) so na slovenskih tleh tale: V Mariboru, Muhlgasse 23 se shajajo vsak ponedeljek in četrtek ob 7. v Fleiscberjevi gostilni; posebej imajo še službujoči pri južni železnici svoje shajališče v tem mestu (Magdaleusko predmestje »pri jelenn" vsako soboto); v Ljubljani (Svetega Petra Cesta 74 vsako soboto ob 7.); v Divači (Mohorčičeva restavracija, vsako drugo soboto); v Trstu (vsak četrtek ob 8. zvečer Via Tivernella v »Cintina Istriana". Društva imajo ime: »Fachverein der Verkehrsbediensteteu Oesterreichs". Središče svoje imajo na Dunaju XII., Dammgasse 8. Vseh skupaj je 26. Poleg teh društev imajo še službujoči pri državnih železnicah 10 podružnic in glavno društvo pri avstr. priv. družbi drž. žel. 6 podružnic, pri severni železnici 6 podružnic z glavnim društvom, pri južni 2 podružnici, pri severno-zapadni 1 podružnico. — Lepa je ta organizacija; samo to je žalostno, da je izvedena po socij. demokratičnih načelih. Nasprotniki krščanske ideje se torej pridno gibljeio. In mi? Ilarodno gospodarstvo. Reiffeisnove blagajne. Naši sosedje Korošci ponašajo se mej slovenskimi pokrajinami s primeroma največ posojilnicami kajti od I. 1886. zasnovalo se je 17 po največ v kmečkih občinah delujočih denarnih zavodov, kojih skupni lanski promet znašal je krog l1/« milijon goldinarjev. Dne 3. t. m. imele so te gosojilnice v Celovcu mnogobrojno obiskano zborovanje, kjer se sklepalo o marsičem koristnem za bodoči razvoj teh tako za Slovence potrebnih gospodarskih zavodov, ker le tamkaj, kjer si narod sam pomaga, sam gospodari s svojim imetjem, upati je na boljšo njegovo bodočnost. Tudi Spodnje Štajersko broji že lepo število posojilnic, v zadnjem času pak pričelo se je tudi pri nas kaj živahno gibanje na polju samopomoči. Koliko tisoč in tisoč gld. potuje vsako leto v tuje dežele iz naših pokrajin, koliko tisoč iu tisoč v znoju slovenskega poljedelca in obrtnika trdo pri-služenih goldinarjev roma v žep onih ljudij, kojim je denar pojem življenja, koji klečijo v prahu pred zlatim malikom ter nimajo najmanjšega čuta za bedo svojega lastnega brata. Razveselimo se zato vselej, kadar nam dohajajo vesti o osnovah novih posojilnic in hranilnic na slovenski zemlji Izvestno nas pak navdaje največje veselje, ko se širijo prekoristni denarni zavodi tudi po kmečkih občinah, koji bodejo izvestno ne malo pripomogli v to, da postane naš kmet rešen ne samo tujih mogotcev in njihovih zavodov, temveč tudi rodnih in brezsrčnih liberalnih oderuhov. Pred kratkim še-le smo poročali o osnovi hranilnice in posojilnice v Trnovem pri Ilirski Bistrici. Trnovska posojilnica posluje komaj 14 dnij pa že šteje nad 60 članov, samih posestnikov, izmed katerih išče rešitve več kot 2 tretjini in skoraj brez izjeme se bode vsem pomagalo, inače bi bili izgubljeni, — to ui fraza; poglejmo si kaj je našla trnovska posojilnica: Posestniki večinoma zadolženi do ene četrtinke vrednosti posestva p'ačujejo obresti 10, 12 — celo 18°/0 in to je s kapitalom vred intabulirano. Vrh te popolne sigurnosti na posestvu, jemljejo si ti dobrotniki še razne dobrote od svojih dolžnikov in morajo jim biti pri raznih prilikah, volitvah itd. poslužni. In na to inteligenco računajo takozvani napredni za kmetovo tako vneti narodnjaki. Posojilnica trnovska pa daje kredite na hipoteke proti 4'/,i0/o obresti in vže sedaj jih je rešila kakih 30 iz teh ljubeznjivih klešč. Pri nekem posestniku našla je posojilnica intabulirano samo 5°/0 obresti, no reče se dolžniku, to je vender en slučaj poštenosti — ja, ja, gospod pravi kmetič, seveda pa moram posebej plačevati še 6°/0 obresti in dati kositi lepo senožet. — Upajmo, da se bode še moglo rešiti mnogo posestev slovenskemu oratarju. Danes nam je vže zopet beležiti^veselo vest, da tudi v Horjulu osnujejo hranilnico; in posojilnico po Reiffeisnovi zistemi, ki bode takoj jela delovati, ko bode sodno vpisana. V načelstvo so voljeni sami vrli, pošteni in zavedni posestniki, v nadzorništvu pa ondotna prečastna gospoda župnik in kapelan. Največ zaslug zadobil si je pri snovanju, posojilnice ondotni posestniki, g. Stanonik, ki se ni bal ni troškov, ni potov, ni ugovarjanj in želeti bi bilo, da bi se pač še mnogo enacih poštenih slovenskih krščanskih mož našlo širem naše domovine, ki bi skrbeli nesebično za prid svojih bližnjih. Bog daj, da bi kmalu imeli zopet poročati tako vest! Po navodilih gosp. dr. Susteršiča posluje trnovska in bode tudi poslovala horjulska posojilnica, za katero je pripravil vse potrebno in tako bode posvestil svoje moči v prid kmetskemu stanu na Kranjskem tudi v prihodnje, zatoraj priporočamo, da pač vsaka veča občina ali fara ustanovi posojilnico. Po našem mnenju ste ti dve posojilnici pri nas prvi, ki sta v vsakem oziru popolnoma po Raiffeis-novim sistemu. Telegrami. Državni zbor. Dunaj, 16. oktobra. Zbornici poslancev predloženi proračun za 1895 1. izkazuje skupne potrebščine 636,527.870 gld. in skupnega pokritja 638,985.517 gld., torej prebitka 2,457.707 gld., za 134.688 gld. več nego prejšnja leta. Skupna potrebščina je za lt),596.867 gld. višja, nego je letošnje leto. ker je več potrebno za deželno brarabo, bo-gočastje, pouk, finance in trgovino. Večja potrebščina vseh posrednjih izdaj znaša 1,415.867 gld., večje potrebščine trgovinskega resorta 7,238,670 gld., v čemer so obsežene višje potrebščine za državni dolg, pošte, telegrafe, državne železnice in investicije. Pokritje je za 16,731.555 gld. višje nego 1894 leta. Od tega pride na neposredne davke 1,183.000 gld., na carine 1,920.103 gld., na vse posredne davke 5,071.765, trgovski resort 9,214.640 gld., mej tem rednih vršbenih dohodkov državnih železnic 5,231.850 gld. V državnem proračunu je postavka za osnovo spodnje gimnazije z nem-škoslovenskim učnim jezikom v Celju. Dunaj, 16. oktobra. Finančni minister je predloživši zbornici poslancev državni proračun naglašal, da že more danes naznanjati iz zaključka, da prebitek za 1893 leto znaša 291/2 milijonov goldinarjev. (Živahno odobravanje.) Ta prebitek se pa za 6 mili-lijonov s tem zmanjša, ker so se denarji v blagajnici proračunili na novo relacijo. Pravega prebitka je torej 231/i milijona goldinarjev. Neposredni davki so 1893 donosli 3,260.852 gld., in indirectni 24,651.363 gl. več, nego je bilo proračunjeno. Ker je bilo v blagajnicah koncem decembra 1893 leta veliko, to je 208 milijonov goldinarjev, je vlada 1894 lahko poravnala izdatke, za katere v proračunu ni bilo preskrbljeno. Minister primerja množino denarja v blagajnicah 31. decembra 1893 z množino dne 31. decembra 1892, 208 milijonov s 177 milijoni koncem 1892. leta, kar je omogočilo poravnavo izrednih izdatkov, ne da bi se bilo iskalo kako drugo pokritje. Mej temi izrednimi troški je bilo 1,315.000 gld. za podpore prebivalcev, oškodovanih po raznih uimah, potem tretji obrok 3,026.730 gld. za zvezne tolarje, prevzete od Nemčije, 5,400.000 gld. za zamenjavo drobiža, za kar se je pa seveda izdalo za 2,667.177 gld. niklastega drobiža. Dunaj, 16. oktobra. Včeraj so bili v vseh dunajskih okrajih močno obiskani shodi delavcev, na katerih so se sklenile resolucije za občno volilno pravico. Praga, 15. oktobra. Včeraj je bil v Smihovu poboj in so jednega policista močno pretepli. Nova policija na konjih je prvikrat ta dan delala mir. Štiri kolovodje so zaprli. Brno, 16. oktobra. Včeraj je tukaj bila demonstracija delavcev za občno volilno pravico. Po mestu je šel velik sprevod delavcev kličoč: „Živela občna volilna pravica!" Kacih posebnih neredov ni bilo. Budimpešta, 16. oktobra. Pravni odsek zbornice poslancev je sprejel premembe, katere je sklenila gospodska zbornica na zakonu o verski vzgoji otrok iz mešanih zakonov. . Kamen, 15. oktobra. V rudniku Monopol je vsled neke eksplozije ubitih pet delavcev. Sibinj, 16. oktobra. General pl. Gal-goczky je šel danes v Sinajo. da se predstavi rumunskemu kralju kot vojaški poveljnik za Sedmograško. Sredeo, 16. oktobra. Minister Tončev je dal formalno demisijo. Minister Gešov bode začasno vodil trgovinsko ministerstvo. Cetinje, 16. oktobra. Oporeka se novica, da bi v nekaterih krajih v Orni gori bila lakota. Letošnji pridelek zadostuje potrebam. Pariz, 16, oktobra. Šest španjskih bo-rilcev z biki, kateri so se udeležili borenja z biki v Niemesu, je dobilo povelje, da osta-vijo Francijo. Borenje z biki je bilo proti volji vlade. Rim, 16. oktobra. V kratkem bode dvoje pesvetovanje pod predsedstvom papeževim o sredstvih, s katerimi bi bilo mogoče vzhodne cerkve zjediniti s katoliško cerkvijo. Od petih armenskih katoliških patrijarhov se teh posvetovanj vdeležita melhitski patrijarh Jussuf in sirskokatoliški patrijarh Behman. Prvo posvetovanje bode že drugi teden. Bruselj, 15. oktobra. Do polunoči je tukaj oddanih 37.666 liberalnih, 45.868 katoliških in 28.878 socialističnih glasov. Pri ožji volitvi bode voljenih v Bruselju 18 katoliških poslancev, če se ne sporazumijo socijalisti z liberalci za liberalne kandidate. Zmerni liberalci so zgubili 31 zborničnih mandatov, katoliki pa 7, 5 na liberalce, 2 na socijaliste. Ker je mnogo ožjih volitev, se razmere še kaj premeno. — Po dosedanjih volilnih izidih soditi, se razmerje mej strankami v senatu dosti ne spremeni, ker socijalisti niso postavili svojih kandidatov. V Bruselju pri volitvah za senat zmagajo liberalci. Peterburg, 15. oktobra. Ravnatelj pisarne ministerstva vnanjih stvarij je odpotoval v Livadijo. Peterburg, 16. oktobra. Car je v petek vsprejel v Livadiji veleposlanika Neli-dova. St. Mandč, 15. oktobra. Na nekem tukaj prirejenem banketu radikalnega odbora je Goblet hudo napadal vlado, ki se opira na pridružence, ne pa na prave republikance. Poživljal je vse demokrate, da se zjedinijo proti vladi. Lima, 15. oktobra. Vladne čete so pri Huarezu nateple vstajnike in jih pognale v beg. 20 je mrtvih in 40 ranjenih. Priplenili so več streliva in živeža. Tientsin, 15. oktobra. Kitajci dosedaj še niso prosili za mir. Shanghai, 15. oktobra. Poročila o vstaji se potrjujejo. Vstaši so dobro oboroženi. Dva mandarina so ubili. Oblastva se brez vspeha trudijo, da zatro vstanek. Boje se, da vstaši gredo na Vu-Čang, katerega posadka se je odposlala na morske obale. Simla, 16. oktobra. Potrjuje se, da je afganistanski emir resno zbolel. Listnica vredništva: G. Iv. K. K.: Poslano pride kmalu na vrsto. Priporočamo se tudi zanaprej. 60.000 gld. znaša glavni dobitek levovskih srečk, kateri se s samo 10% odtegljajem v gotovini izplača. Opozarjamo naše častite čitatelje, da je žrebanje dne 16. oktobra. Umrli so: V bolnišnici: 11. oktobra. Jožef Fajdig, gostač, 44 lef, jetika. Tuj ci. 14. oktobra. 3!J Pri Maliču: pl. Kreutzbruck, Ollrich, Wellenheim, Aieh-holzer, Reiter, Reinhart, Kreidl, Jellinek, Glas z Dunaja. — Kiffer, Weisser iz Brna. — Grossmann iz Ilmenau-a. — Kossar in Tomšič iz Celja. — Ossinig in Hilber iz Gradca. Pri Slonu: Camerini, Schadelook, Martera, Bubak, Koeh iz Trsta. — Budiseli, Šverljuga s Fužin. — Baron iz Gradca. — Karess iz Brna. — Miinzer iz Prage. — Knapp z Dunaja. — Steiner iz Požege. — Troyer z Reke. — Margheri iz Novega Mesta. — Stern iz Zagreba. — Supan iz Celovca. — Grebenz iz Vel. Lašič. — Uaring iz Ptuja. Pri bavarskem dvoru : Fink in Krakar iz Nove Loke. — Mininssi, Michitsch iz Kočevja. — Ferjančič, Uršič iz Goč. Pri Juinem kolodvoru: Plemenita Pichs iz Gradca. — Majaron iz Borovnice. — Stritof iz Starega Trga, — Ro-stoher s Krškega. — Jablanow iz Opave. — Zorko iz Novega Mesta. Pri avstrijskem caru: Krassnig iz Trsta. — Za-vodnik iz Žužemberka. — Wigele iz Beljaka. Vremensko sporočilo. Cas opazovanja 15 7Tu. zjut. 2. n. pop. 9. a. zveč. Stanje zrakomera t mra 729 5 727-7 737-2 toplomere po Celziju 5 6 62 1-4 Veter Vreme —>— ii ii a j s k a b o r z a. Dne 16. oktobra. Skupni državni dolg v notah.....99 gld. Skupni državni dolg v srebru.....99 „ Avstrijska zlata renta 4%......123 „ Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 98 „ Ogerska zlata renta 4%.......122 „ Ogerska kronska reuta 4%, 200 kron . , 96 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1033 „ Kreditne delnice, 160 gld......371 „ London vista...........124 „ NemSki drž. bankovci za 100 m.nem. drž. velj. 60 „ 20 mark............12 „ 20 frankov (napoleondor)............9 „ Italijanski bankovci........46 , C. kr. cekini......................5 „ 15 kr. 10 „ 65 „ 05 „ 10 „ 70 „ n 25 „ 15 „ 95 „ 18 . 88 •/,„ 45 „ 89 „ Dn6 15. oktobra. i% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 148 gld. 50 kr 5% državne srečke I. 1860, 100 gld. . . 159 „ 50 Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....197 „ 50 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 96 „ 80 Tišine srečke 4%, 100 gld.......143 „ — Dunavske vravnavne srečke b% .... 127 ^ 75 " Dunavsko vranavno posojilo I. 1878 . . 107 " 60 "„ Posojilo goriškega mesta.......— „ — „ kranjsko deželno posojilo.....67 „ 50 „ Zastavna pisma av. osr zem.-kred. banke 4% 98 „ 60 „ Prijoritetne obveznice državne železnice . . 220 „ — „ n „ južne železnice 3% . 164 „ 15 „ n „ južne železnice 5% . 128 „ 75 „ „ „ dolenjskih železnic 4% 98 „ 50 „ Kreditne srečke, 100 gld..............gid. 50 kr. 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 140 „ - Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 17 „ 70 Rudolfove srečke, 10 gld.......23 „ 50 " Salmove srečke, 40 gld.......69 ^ 60 ^ St. Gen6is srečke, 40 gld.......^2 n _ " Waldsteinove srečke, 20 gld......50 " — Ljubljanske srečke.........24 ^ 75 " Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. . 169 „ — l Akcije Ferdinandovesev.železn., 1000gl.st.v. 3365 „ — " Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 478 — Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 104 l 75 " Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 73 „ - "„ Montanska družba avstr. plan.....83 „ _ Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 172 B — "„ Papirnih rubljev 100 ................133 „ 37 „ Nakup ln prodaja | vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. F Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju j. najmanjšega dobitku. K u 1 a n t n a izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „M K K C (I It" •0M1 it 10 Dunaj, lirilkilfiritruu 74 B. Pojasnila v vseh gospodarskih in Rnaninih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocegs obrestovanja pri popolni varnosti _ IC naloženih glavnic.