IFHKDNiSTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 »• i T nndbtr.). Uradni ure za stranke so od 10. do 11. S ne in od 5. do 6. pcr oldne vsak dan razen nedelj in Sov Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne P*82"1" ‘ »prejemajo •• : : KARnrNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za NAROt« K 21.C0 ponetna K 10-80, četrtletna * 1'80; xa Nemčijo celoletno K 26*40; ostalo ino>.emslvo in Ameriko celoletno K 36—. . ; Posamezne številke po 8 vin. Stev. 601. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* .* .* ob pol 11. dopoldne. •. •. *, DPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, n., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana ::: in reklame 40 vin. — Inserate sprejema upravništvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo ■ 1 Reklamacije lista so poštnine proste. ■— ■ » 1 V Ljubljani, v ponedeljek dne 9. junija 1913, Leto III. Špion Redi in jasnost vojne uprave, Dunaj, 7. junija. Ko je domobranski minister Georgi vstal, la noroča državnemu zboru in javnosti o aferi polkovnika v ces. in kr. generalnem štabu ter Solona tujih držav Redla. je naglašal svojo bolest in svoje ogorčenje vpričo ^ nezaslišanega ikandalnega slučaja, potem pa je obljubil, da ho, četudi bi najrajši zagrnil vso zadevo z naj-(zostejšim pajčolanom, govoril povsem odkrito. Prav to’je pričakovala od njega vsa javnost ki ima takorekoč pravico do jasnosti, ker armade pravzaprav ne vzdržujej'o tuji gospodarji špionov, ampak ljudstvo s tezTčimi davčnimi žrtvami. Ce je militaristična vojska potrebna za varnost države, sme prebivalstvo zahtevati, da je ta drago plačana varnost res zagotovoljena. Par špionov Redlovih lastnosti, ki Vlaiaio >tujim silam« tako vazne načrte, da MifS vsako našo krelnjo lahko listi hip konterkarirajo, pa napravi vse ogromne militaristične žrtve lahko iluzorične; m če pravi gospod Georgi, da prebivalstvo lahko popolnoma zauoa svoji hrabri armadi, je treba za to zaupanje stvarnejših in boli podkrepljenih raz- logov, nego so ministrove besede. Gospod Georgi je obljubil jasnost, podal je pa ni Cela vrsta vprašanj, ki razburjajo vsakega mislečega državljana, je ostala brez odgovora. Druge momente, o katerih je minister govoril, je pa naslika! tako da se je hipoma porodil najmočnejši dvom. dvomna, govornikovi argumentaciji silno, glas no nasprotujoča dejstva. I ako ,e ostalo po Ge-orgiievem eksi>ozeju n. pr. nepojasnjeno. kako se je Redlova špionaža razkrila kaj je polkovnik generalnega štaba izdal, kako daleč sega vohunsko omrežje, kaj se je ukrenilo, da se preprečijo podobni zločini v bodoče; nerazumljivo je ostalo, zakaj niso gospoda špiona aretirali, jn brez pojasnila je ostal njegov samomor. Gospod Georgi je govortl to. kar so mu diktirali. Ekscelenca je vajen slušati Ali on n le vojak, ampak tudi minister, in ko so mu da podatke, ki naj jih Prc.clll°?i H^^eresov bil moral presoditi s stalisca, javnih m te r eso v, ne na s stališča zastarelih militarističnih tradicij. Kritičen pregled bi ga bil poučil, da je treb«i parlamentu že kaj drugega povedati, kaj popolnejšega in jasnejšega. Eden najkočljivejših momentov v vsej zadevi ie Redlov samomor. Da se je polkovnik sninn ustrelil >« sicer s tuJim revo>verjem, kajti špion ustreld, ^ Dunaju in generalnega ud- SaTa dr Potka je po zatrdilu gospoda Ge-nrnsil za tak instrument, je dognano. Minister je sicer pripovedoval, da je imel že ob i! h?, k^misiie Redi namen samomora. Videli prihodu da,0 in vrv, kar je skoraj so pri njem baje mon ker zadostuje že eno malo prevet za ^ -c konljsjja< 0 (od Georgi pravi, da je začel Redi šele lani špionirati. Kdo ga bo mogel zdaj vprašati, odkod je že avgusta 1911. dobil osemnajsttisoč kron za svoj prvi avtomobil? Komu bo j>ovedal, s kakšnim denarjem je vzdržaval svojega * ljubčka« lajt-nanta Horinko še v časih, ko je bil praporščak in s kakšnimi sredstvi mu je omogočil prestop h kavaleriji? Kdo mu je dal denarja, da je že pred dvanajstimi leti kupil svojemu tedanjemu slugi hišo? Živi Redi je bil potreben za preiskavo, o kateri ne more nihče reči, kaj bi bila razkrila, če bi se izvršila ob življenju okriv-Ijenca. In dokler ni preiskava zaključena in ves proces dovršen, nima nihče pravice obsoditi osumljenca na smrt, če se smatra smrt za kazen. pa tudi nima nihče pravice dovoliti mu beg v grob, če se vidi v samomoru olajšava usode. Na noben način ne mOre biti zadeva zaključena z Georgijevim govorom. Stranke večine so zagrešile veliko napako, ko so preprečile prepotrebno debato o ministrovem govoru. Ali vlada se moti, če misli, da je s tem ušla. V proračunskem odseku je sodrug Seitz napovedal, da se oglasijo socialisti v drugem čitanju proračunskega provizoriia. Radovedni smo, če se bo domobranskemu ministru tudi tedaj zdelo, da zadostuje, kar je povedal. Ma-terala o tej krvavi aferi je toliko, da bodo strmeli tisti, ki mislijo, da se vsa zadeva lahko pokrije s plaščem oficialne izjave. Kar morejo izvedeti vestni služabniki javnega mnenja, to mora biti dostopno tudio nim, ki jim dolžnost nalaga izslediti popolno resnico. In če jo poznajo, >o tudi ne smejo potajevati. POSLANEC SEITZ O REDLOVI AFERI. V proračunskem odseku je poslanec sodrug Seitz med drugim odgovarjal tudi domobranskemu ministru Georgiju in je izvajal sledeče: Socialni demokratje obžalujejo, da zbornica ni imela občutka, kako potrebna bi bila takojšnja razprava ministrovega govora. Od domobranskega ministra se ni zahtevala sodba o dejanju; svoje izraze ogorčenja bi si bil lahko prihranil. kajti ogorčenja najširših slojev avstrijskih narodov gotovo ne more prekositi. Od njega se je zahtevalo popolno pojasnilo in navedba vseh dejstev. Ali dejstva, ki jih navaja, so nepravilna, najvažnejša pa so zamolčana. Doslej je vsakdo vedel, da je bil Redi s fingira-nim brzojavom poklican na Dunaj. Je li povzročila vojna uprava ta brzojav? Če ne, kdo ga je odjiaslal? Ro ministrovi povesti bi bil moral priti Redi dne 24. maja slučajno na Dunaj. Slučajno bi bila vojna uprava dobila tega dne ob 6. zvečer presenetljivo naznanilo in dokaze. Kljub temu ga puščajo, da mirno supira, da se vozi na izprehod, da ima sestanek. Kaj bi se bilo zgodilo, č bi bil izrabil prosti čas. da bi bil posvaril sokrivce? ... Komisija sprejme Rcd-iovo priznanje, aretira ga pa ne! Pušča ga v sobi, kjer leži bodalo na nočni mizici in vrv na postelji. Po dolgih urah se vrača in najde zločinca mrtvega. Minister trdi, da ni povzročila Redlovega samomora in da ga ni vanj pognala Anica Rihla. (Dalje.) fn dnevi so potekali . • • Kot človek fatalist, kateri pada s pečine in samo zatisne ou. da ne bi videl brezna - tako sem hodil na te jutranje sestanke . . . Toda nekega dne sem jo.opozoril na vse kar bi utegnilo priti . . . Da nisem snežen mož. da nisem človek iz železa, da v takih liioih izgubljata razum in preudarek vlado... Otedl le "dno vame; polen Je rekla pofas,. da semskrbnejši nego njena mati ... In zopet so dnevi potekali in me se 111 izpr e-menilo. Trepetal sem pred vsakim prihodnjim jutrom kot pred obglavljenjem, ne « strahu obsojenca, marveč vsled neprijetnega občutka rabljevega. In oni drugi v meni je vedno oj pogosto izražal podobno bojazen. Ne več, da bi svaril, ampak ker je vedel, kako vsaka taka bojazen priliva njenemu plamenu, m ker mu je Mo prijetno? da se je ..dajala tako brezmejno, brezupno, le tako iz čiste ljubezni. In proti teinu se je borilo vse: sklepi, izkušnje, sočutje, zal, umske perspektive v bodočnosti, vse se je upiralo, uklepalo ga z obljubami, vezalo ga z vezmi priseg — bogovi, koliko sem pretrpe . Anica Rihla je videla vse. Slutila je te boje, poznala je mojo notranjost, poznala i 1 'drugega v meni, vedela je vse in ljubila 'drugega. Tiste sence, tiste propasti, kjer je sedela ironična jeka, te je ljubila. Pozneje mi je to priznala. ^ Naslednja epizoda je pospešila najin mučni roman.Br^ndejs ^ K0Sp0dična Kora. Pri- šla je za nekoliko dni obiskat dom in sorodnike. Bila ie v Pragi vzgojiteljica v neki bogati nemški rodbini. Bila je visoka, vitka, njen obraz Kar pošastno bel, in kot dvoje bodal so zbadah po- gledi njenih temnih oči. Njene obrvi so bile skupaj zrastle, kar ji je dajalo demonično vampirski izraz — deset let kasneje bi bila gospodična Kora gotovo mogla biti opevana od deka-dentskih pesnikov — seveda, če bi ti gospodje pisali le o tem, kar vidijo, in ne kar so čitali. in poglavitno, če bi bila gospodična Kora še živa... Gospodična Kora je umrla. Po njeni smrti se je pokazal vzrok. Živela je burno, divje, ekscentrično, erotomanija jo je spravila, da je prezgodaj ugasnila. To se je pokazalo po njeni smrti — ko je še živela, so jo poznali ljudje kot hladno in pošteno patricijsko hčerko, katera je malo govorila, svoje ostre oči jx>vešala v tla in koje antični obraz je bil hladen kot led in zagonet-ljiv kot uganka sfinge . . . Poznala sva se izza prejšnjih let. in v Pragi sva plesala skupaj na Zofinu. Plesala je strastno in vedno brez besede. Pritisnila se je s celim telesom k tebi. sklonila glavo, zatisnila oči in kot sneženi vrtinec se je vrtela in pravzaprav nesla i tebe. Vztrajala je do konca in njena gardedama. neka oddaljena i>raška teta, je kimala potrpežljivo v kakšnem kotu dvorane. Ta nema strastnost njenega plesu mi je bila tako ljuba, da sem od nje izprosil kuriozno obljubo: kadarkoli se na Žofinu srečava, bova le skupaj plesala, celo noč, vse plese v kolu in v vrsti... In zvesto sva držala besedo. Gospodična Kora torej se je pripeljala v Brandejs. Njena poletna toaleta ie zbudila zavistno senzacijo naših dam; kajti dasi je Brand-ejs le štiri ure hoda oddaljen od Prage, so bile naše patricijske hčerke v modi vedno za leto zadej. Srečala sva se, podala si roko; gospodična Kora je delala obligatne obiske, spremljal sem jo. Bila je zgovorna in pripovedovala mi je z lahno ironijo, kaj so ja rekle gospa svetoval-Čeva. gospa stavitefjeva. gospa komisarjeva. Ko sem jo spremil domov, sem imel občutek prijetno preživetega časa. ne komisija, ne kakšen član armade. Kdo mu je torej dal browninK in brošuro s pojasnili? Zakaj ni policija, če ni tega storila komisija, takoj poizvedovala, kdo mu je prinesel revolver, kajti prepustitev takega orožja Človeku, ki je v razburjenosti kakor Redi, se more kvalificirati le kot prestopek po § 335. k. zak. Prepustitev vrvi spominja na najtemnejše čase justice. na svilnato vrvico turških sultanov. Kljub temu, da je bil v komisiji avditor-jurist. ne ba bili vedeli, da sega prvo priznanje navadno predaleč ali pa pove premalo? Odrekli so se poznejšemu zaslišanju, pa so se poslužili justifikacije. kakršne ne pozna noben kazenski zakon kulturnega sveta! Če so hoteli s tein varovati oficirsko čast, ne more parlament trpeti načela, da veljajo predpisi navadnega kazenskega postopanja le za meščansko sodrgo. da pa omogoči oficirska čast le dve poti: Oprostitev ali pa samomor. Minister pravi, da Redi ni imel sokrivcev. Kdo mu je dajal denar, kdo je sprejemal brzo-jave? Kdo je bila dama, ki jo je obiskoval v Borschkegasse? Minister pravi, da »kupo-valci«, s čimer misli očitno tuje sile, niso poznali Redloye osebe. Če je to res, tedaj bi bil kupovalec izdal miljone, da bi bil eventualno nasdel sleparju. Takega kupovalca ni med vsemi evropskimi silami. Edina država, kateri bi sc mogla prisoditi taka naivnost, je Avstrija Če trdi minister, da se je pričela Redlova špionaža šele marca 1912., tedaj dokazuje to, da ni bilo niti rednega zaslišanja, niti točnega in vestnega poizvedovanja, ali pa da je zamolčal ali zatajil najvažnejša dejstva. Redi je imel svoje neverjetno velike izdatke leta in leta. Minister razlaga to z njegovim »nenaravnim poželjenjem.« Odkdaj je za Uike perverznosti treba avtomobilov. hleva in razkošnega stanovanja? Tako velik tudi oficirski kredit ni, da bi bil mogel Redi vse svoje stroške do marca 1912 pokrivati s samimi dolgovi. Preiskavati pa nočejo, ker nočejo pojasnjevati. če je minister koncem svojega govora apeliral na avstrijske narode in zahteval zaupanja, mu bodo ne le socialisti, ampak vsi pametni ljudje v meščanskih krogih odgovorili: Njegovo razlaganje je uničilo vsako za-upanje v odkritosrčnost vojne uprave in vlade! Tisza — ogrski ministrski predsednik. Budimpešta, 7. junija. Z Dunaja prihaja poročilo, da je grof Stefan Tisza danes dobil nalog, da sestavi novo vlado. Izpolnjuje se torej predlog spodenega Lukacsa. in ves sistem na Ogrskem ostane ne-izpreinenjcn. Kajti vlado grofa Tisze smo imeli tudi doslej, ker je bil Lukacs samo siromašen figurant, ki je imel pohlevno, s plebejsko vdanostjo izpolnjevati ukaze zblaznelega avtokrata. Lani. dne 4. junija, ko je bil Tisza po brezobzirnem pomandranju poslovnika »izvoljen« za predsednika zbornice, ie bilo zadnjega ostanka Lukacseve samostojnosti konec; Tisza je prevzel vrhovno gospodstvo v deželi, Tisza je izsilil brambno reformo, Tisza je mobiliziral garnizijo zoper budimpeštansko delavstvo, Tisza je naselil policijo v parlament. Tisza je pometal ojx)zicijo i-z zbornice, Tjsza je prefabriciral poslovnik, Tisza je kodificiral volilni rop, Tisza je ustanovil parlamentarno stražo. Vsa nasil-stva tekom leta so spojena z imenom Štefana Tisze. Zdaj se vrača mož z Dunaja kot ministrski predsednik. To se pravi: Stvarno se nič ne izpremeni na Ogrskem. Sistem ostane natančno tak. kakršen je bil doslej, le da bo terorizem morda še nekoliko močnejši, nekoliko predrznejši kakor doslej. Kajti to je glavni pomen Tiszine vlade: Brezobzirno gospodstvo oligarhije zoper vsak poizkus demokracije. Ari-stokratična prevzetnost tega človeka je spojena z besnim sovraštvom vsega, kar je demokratično; v njem živi atavizem davno tnino- lih časov, ki pozna ljudstvo le kot sodrgo brez pravic in dostojanstva, svoje privilegije pa smatra za podlago države, ustvarjene od aristokracije, da služi aristokraciji. Optimisti so pričakovali, da pade z Luka-esem tudi sistem; upali so. da pride za njim mož, ki se bo potrudil, da izbriše spomin na nedavno razburjeno preteklost, da vrne deželi mir. da omogoči spravo z opozicijo in pripravi pot najnujnejšim potrebam modernega življenja. Oni, ki so mislili, da je s padcem Lukacseve vlade onemogočena njegova stranka in da pride kar opozicija do krmila, so fantasti. Ali skromno upanje, da pride mož, ki bi bil sposoben za sodelovanje z opozicijo in bi bil znal s spretno roko potolažiti deželo, ni bilo izza Lukacsevega poloma nikakor utopično. Tak mož bi bil moral predvsem razumeti potrebo poštene volilne reforme in poštene uprave. Vse fraze o personalni uniji in razdružitvi armade, katerih se na Dunaju boje kakor toče, bi izgubile pomen, čim bi ministrski predsednik predložil resnično demokratično volilno reformo. Ali kakor je videti, nočejo mirnega razvoja. Za Lukacsem mora priti Tisza. za vetrom vihar. Zdaj je mir nemogoč, ker je demokratično .gibanje na Ogrskem premočno, da bi se dalo * brez odpora poteptati. Štefan Tisza je boj. In izza vsega, kar se je zgodilo zadnje leto, bo Tisza hotel biti maščevanje. Četudi mu je Lu-kaesev padec odprl pot do ministrskega stola, vendar ošabnež ne bo odpustil opoziciji, da je vrgla Lukacsa in kako ga je vrgla. V Tiszinih RJ nstvena komedija „Pekel“ Ta največji kinematografski senzacijonelni umotvor se bode predvajal samo 4 dni. Petek 13, soboto 14, nedeljo 15, pondeljek 16 v „KINO 1DEAL“. Zvišane cene vsled visokih nabavnih stroškov. Predstave 3—472. 4*/z—6, 6—71/2. 7'/2—9, 9—10*/2. Zadnje predstave na prostem. S 'Isltim otrokom dostop ni dovoljen rs* C ČL ce V nedeljo dopoldne sem pohajal v drevoredu gluhovskcga gaja. Gori po mostu je romala procesija za procesijo v staro Boleslavo, v gaju so plule naše krasotice v prazničnih svetlih oblekah k veliki maši pri Devici Mariji. Gospodična Kora je šla proti meni. Imela je belo obleko in razkošen rdeč parazol. V roki molitvenik, ki je imel platnice iz slonove kosti. Svetloba, za-barvana od parazola, je na njenem obličju odsevala zardelo, kar se ji je neizrečeno podalo. Pristopil sem k nji. Šla sva. Šalila se je. da gre v cerkev. Češ, stari gospod (bog) ima rad. če se mu vsaj enkrat na teden napravi vizita. In če človek ondi pomoli, da mu je tako prijetno, kot bi mu poslal posetnico . . . Dan je bil pekoč. Na levi. na mostu, je romala procesija in prah se je dvigal. Gospodična Kora je obstala. Da ji je zoprna taka gnječa ljudi, cerkev da bo gotovo prenapolnjena, in da bi raje šla tu-le (pokazala je črez travnik proti 1<&u) malo na sprehod. Starega gospoda da odškoduje za vizito drugič . . . Stopila sva na travnik. Nehote, kot bi mi bil hipoma nekdo odzad potrkal na glavo, sem se ozrl. Anica Rihla je stala v drevoredu kot soha m strmela nepremično za nama ... ZaT solnca je ležal na širnem travniku in izžemal močno vonjavo iz trav in timijana. Cvr-likanje cvrčkov se je zlivalo v ropotajoče neprestano donenje. Gospodična Kora je gledala v zemljo in razgovarjala sva se. S predmeta na predmet, kot višnjevi metulji ob najinih nogah, so preletavali najini stavki. Gospodična Kora je imela glas, ki je bil popolnoma v harmoniji z an-tiškimi potezami njenega obličja: glas malo oster z nekakšnim superiornim naglasom; njeni stavki so bili kratki, gotovi, lakonični. To-le mi je obtičalo v spominu od tega razgovora (ne da bi se bilo takoj vtisnilo v mojo dušo, marveč šele pozneje se je pojavilo na površje; po tem, kar bom pripovedoval, in kakor refren mi je zvenelo v ušesih in v duhu, prešlo je v kri in za dolgo časa je postalo člen mojega življenskega Čreda). Mi moški, menila je gospodična Kora, imamo baje vsi nekaj v svojem značaju, kar se rado zasužnji; če se zagledamo v žensko, jo takoj izstavimo visoko, nenavadno visoko nad sebe —■ samo da bi imeli vzrok zasužnjiti se. Tako visoko jo postavimo, da to. kar ljubimo, pravzaprav ni ženska, ampak zmama naše fantazije. In ta ubogi malik, če da enkrat svojemu sužnju vse, kar ima, je izgubljen. Suženj spozna, da se je varal, da se njegova zmama ne vjema z resničnostjo, in besnost zaradi te prevare se ne obrača proti njemu samemu, ampak j>roti ženski. Brutalnost suženjskega značaja moških . . . Zakaj ženskih ne jemljemo tako kot so? Zakaj nočemo od njih le tega, kar morejo dati in kar vsaka, vsaka baje rada d&? Zakaj bi hotel mojstrovati prirodo? 2enske da čisto nič ne hrepene po višavah, kamor jih moški postavljajo in vlačijo. Njim da do vseh gonilnih sil moževega življenja nič ni, do slave, velikosti, naslovov, redov — to vse da ie za žensko dim, neumnost, to 'da ženska vse lahko po-zaibi in zavrže za trenotek strastnega razkošja. One da poznajo samo zakon čustva, mi pa od njih zahtevamo žensko vlado nad seboj, žensko ravnanje in naziranje v življenju . . . Med takim razgovorom sva došla 'do lesa1. Omenjam, da to. kar sem navedel kot izreke gospodične Kore. ni bilo rečeno tako abstraktno in v logični verigi. Gospodična Kora je delala mnoge ovinke; marsikaj je le naznačila. marsikaj povedala s primerom življenja, to in ono s pregovorom in pri tem govorila brez vsega poudarka in vse vehemence: ta razgovor ie imel značaj čisto navadnega nedramatičnega. pogovora. „ (Konec prih.) Tisza je zadnji vitez starega časa. Zdi se nam. da bo z njim tudi preteklosti kraj. Tisza je mrak pred zoro. očeh je Lukacs neznatno bitje; prej ali slej bi ga bil Tisza sam pahnil z njegovega prostora. Ministrskih predsednikov, zlasti dokler jih pro-težira On. pa nima strmoglavljati opozicija. Tisza prihaja kot triumfator. in njegovo neronsko nagnjenje bo poslej še silovitejše kakor doslej. In naposled je to dobro. Kajti dokler ne pridejo merodajni činitelji do spoznanja, da je ljudstvo na Ogrskem dozorelo in da ne prenaša več oligarhičnega biča, je najboljši ministrski predsednik tisti, ki povzroča največ boja in ga najbolj podpihuje. To bo poskrbel Tisza kakor noben drugi. In kaj hočemo? Nikjer niso ljudske pravice prihajale kot darilo. Nikoli jih ne vživa, kdor si jih ne vzame. Na Ogrskem je treba boja. Tisza ga prinaša. Pozdravljen torej Štefan Tisza. ki prihaja z mečem v roki. Kmetijska šola na Grmu. Dr. Slane. Kmetijstvo je prva vseh umetnosti, brez nje iti trgovcev, pesnikov, filozofov; le to je pravo bogastvo, kar zemlja rodi. Friderik Veliki. I. V »Slov. Narodu« je pred nekaj časa pisal advokat dr. Triller kot deželni odbornik nekaj o deželnem gospodarstvu. V št. 83 tega časopisa je kritikoval kmetijsko šolo na Germu pri Novem mestu, edino kmetijsko šolo na Kranjskem. Pisal je, da je najdražja v Avstriji, da se na tej šoli vzgajajo le grajski oskrbniki in da bi bilo dobro, da se ta šola kasira in se vpelje ambulanten kmetijski poduk. Ravnateljstvo grmske šole je s prav ponižnim popravkom v »Slov. Narodu« št. 121 odgovorilo. Na to je uredništvo »Slov. Naroda* ta odgovor, v katerem se je drznilo ravnateljstvo v najponižnejši obliki nasprotovati dr. Trillerju, neljubo kritiko-valo in kazalo, da stoji »Slov. Narod« v tej stvari na strani dr. Trillerja. Med kmeti, ki so brali navedeni dr. Trillerjev ekskurz v kmetijstvo, je bik) slišati: Kaj zlodfa, kmetijske šole stran! Ko so pomislili, da je to pisal advokat, meščanski človek, ki je preživel ves čas svojega življenja med trškim, mestnim zidovjem, so možje dejali: Ja. kmet. to je kaj druzega. — »Ein rflmisch geschulter Berufsstand. des-sen Vorstellungsweise dem Volke ebenso fremd bheb, vrie ihm selber die fortlebende Vorstel-Umgswise des Volkes, importierte die fremden Begriffe, eroberte langsam Oerichte, Gesetz-gebung und Verwaltung und zwang nach etrun-gener Herrschaft das Leben, sich diesem »lioch-Kelehrten« Begriffssystem zu filgen«. — je pisal znameniti gospodarski pisatelj Gierke o juristih 16. do 18. stoletja. Ne. kmetijske šole bodo prišle sčasom na prvo mesto in grmska bo ostala in se razvila v kmetijsko srednjo šolo. Agraren narod smo Slovenci. Se je 55 % prebivalstva kmet in v bodočnosti ga bo še več. ker naše dežele so vrtnarska hiša (Gevr&chshaus), vse sadeže rodijo in iz te vrtnarske hiše bo narod zajemal svoj živež in prodajal, skupljeval iz nje, kar bo potreboval *a morebiti enkrat dobro in čedno svoje življenje in preživljenje svojih živali. In kmetija }e temelj, na kateri stojijo hiše vseh druzih stanov, tn. ker se med Slovenci Še v 20. stoletju najde Ljubljana in Kranjsko. — Ljubljanski občinski svet ima redno sejo v torek, dne 10. junija 1913 ob šestih popoldne v mestni dvorani. Dnevni red: A. Javne seje: I. Naznanila predsedstva. II. Odobrenje zapisnika zadnje seje. III. Obljuba na novo sprejetega meščana ljubljanskega Ivana Zajca. IV. Personalnega in pravnega odseka poročila: 1. o dopisu mestnega magistrata glede nekaterih prememb načrta zakona za pobiranje kanalskih pristojbin. 2. O dopisu mestnega magistrata glede načrta pogodbe med mestno občino in ■nemškim vitežkim redom radi odstopa nekaj sveta in starega rimskega zidu za c. kr. obrtno šolo na Mirji. 3. Izvolitev enega člana v upravni odbor mestne hranilnice. 4. O dopisu upravnega ravnateljstva mestne hranilnice glede sistemi-ziranja enega mesta oficiala in treh mest praktikantov. V. Finančnega odseka poročila: 1. O računskem sklepu mestne hranilnice ljubljanske za leto 1912. 2. O računskem sklepu kreditnega društva mestne hranilnice ljubljanske za leto 1912. 3. O dveh ponudbah za nakup mestnih staybnih parcel ob cesti na Rožnik, odnosno ob Poti v Rožno dolino. VI. Stavbnega odseka poročila 1. O dopisu mestnega magistrata glede izvršitve Poti v Rožno dolino. 2. O prošnji Fr. Kušarja, podjetnika mestnih voženj, za podaljšanje teh voženj za daljno dobo 6 let. 3. pritožba Davorina Rovška in drugov proti odloku mestnega magistrata glede dovolitve zgradbe prodajalne barake v Kolodvorski ulici. VII. Policijskega odseka poročilo o letnem poročilu mestnega tržnega nadzorništva za leto 1912. VIII. Samostalni predlog obč. svetovalca Ivana Steleta glede ustanovitve ogrevalnih B. Tajne seje: I. Naznanila predsedstva. II. Odobrenje zapisnika zadnje seje. III. Personalnega in pravnega odseka poročilo o prošnjah petero uradnikov mestne hranilnice ljubljanske v raznih personalnih zadevah. IV. Finančnega odseka poročila: 1. O prošnji vdove policijskega stražnika za zvišanje vdovnine. 2. O prošnji nekega uslužbenca mestne elektrarne za izredno podporo. V. Stavbnega odseka poročilo o nekej prošnji za. izplačilo nagrade za izvršitev nekih načrtov. VI. Obrtnega odseka poročilo o prošnjah za razne obrtne koncesije. — »Da ne bo kakih napačnih pojmov.« Gospod dr. Ivan Tavčar le stopil v areno in zavihtel meč proti »Zarji«, ki se poslužuje svoje publicistiške pravice, da izpolnjuje svojo publi-cist iško dolžnost. Priznati moram, da ne raz-umem prav. kaj hoče pravzaprav gospod doktor. ki je mojster jasnosti, kadar hoče, da bi bile njegove besede jasne. Samo zato. da bi povedal. da ni njegovi stranki evangelij, kar piše »Zarja«, mu ni bilo treba zavihati rokavov, ker ni imel naš list nikoli' takih čudnih ambicij. In če je gospod doktor stavil pogoj, da mora gospodična Kamila Theimerjeva podpisavati vse. človek, ki omalovažuje kmetijske šole in edino večjo šolo na Slovenskem, ki zjedinjava ves kmetijski poduk, treba je narezati razpravljanje o kmetijstvu in njegovih šolah. Na Slovenskem je več sužnosti. kakor jo more najponižnejša narava prenašati, pa tudi toliko ošabnosti, da se človeku ošabnost nekaterih javnih funkcionarjev kar gabi. Naši stro-kovnjaki-učitelji kmetijstva se ne upajo pisati o važnosti kmetijskih šol in jih zagovarjati proti kakemu deželnemu odborniku. »Slov. Narod« se je takoj postavil za odbornika-kritika, ko je prišel ponižen glasek iz kroga kmetijskega učiteljstva. Da, da, poznam deželnega odbornlka-advokata, ki Je, da toženca pridobi za njegovi stranki ugodno poravnavo, pretil tožencu, ki je odvisen od deželnega odbora, da bode že storil, da se dotični spravi v red, kakor ga Je deželni odbornik mislil. Ubogi odvisni ljudje so lahko v strahu! Na Slovenskem, kjer prevladuje slovenski element, je marsikateri Slovenec, ki slučajno pride na kako takozvano višje mesto, težko prebavljati. A reči se mora tudi včasih: Bože, varuj me pred prijatelji, pred sovražniki se bom že sam. Slovenci smo zares še revno ljudstvo. Še nam tiči tlakarska ponižnost v krvi. Kaj deželni odbornik, kaj ta ali oni. nobeden ni tako visok, da bi se zraven njega štel za ničlo. — Dolžnost naših strokovnjakov-učiteljev kmetijstva bi bila, da si zaporedoma izposodijo dr. Trillerja ter mu povejo, kaj je Kmetija v narodovem, državnem organizmu, kaj sploh v človeškem življenju. In naši duhovniki, razven dr. Kreka in Renieja — kmetiški sinovi, ki se imajo za vse dobro kmetu zahvaliti, se niso uprH proti dr. Trillerju, ki se je predrznil pisati o odpravi edine kmetijske šole na Kranjskem! In izmed liberalcev, kmetiških sinov, nobeden ni spoznal vredno, da bi podučil deželnega odbornika kmetijske dežele, ki je v svoje trgovce zaljubljen, da narod in država pogineta, ako njena kmetija gineva. da so izrecno trgovski narodi primerjati »železnim velikanom na lončenih nogah«. Seveda dr. Triller je vodja stranke. — •Zarja« ima de vizo: Trommle die Leute aus dem Schlaf, trommle Reveille mit Jugendkraft. marschiere trommelnd immer voran. das ist die ganze Wissenschaft. (Dalje prih.) kar objavlja v »Slovenskem Narodu«, nismo tega nikomur zamerili, kakor tudi nismo zamerili »Sl. N.«, da priobčuje njene spise. Zgodilo pa se je nekaj druzega. Medtem ko je dal »Slov. Nar.« Theimerjevi svoj prostor na razpolago za boj proti deželnemu glavarju dr. Šušteršiču, med tem ko je »Slov. Nar.« tudi sam podpiral ta boj, ga je g. dr. Iriller, deželni odbornik in član narodno-napredne stranke, na predlog grofa Barbota soglasno s klerikalnimi deželnimi odborniki obsodil. Tedaj se je oglasila »Zarja« z enako pravico do kritike, kakor »Slov. Nar.«, ki se tudi ne ustavlja pred pragom nasprotniških strank. Glasovanje gosp. dr. Trillerja je napravilo globok, a seveda neenak vtisk v vsej slovenski javnosti. Klerikalci so Jo sprejeli z velikim zadoščenjem. ker se ie dalo jako spretno Izrabiti za rehabilitacijo klerikalne stranke v drugih krogih — gospod dr. Tavčar mi lahko verjame, da tudi v liberalnih — pa je izzvalo silno ogorčenje, ker so spoznali in začutili, da meče boju proti klerikalni stranki polena pod noge..Gospod dr. Triller nam ni odgovoren; ali funkcija deželnega odbornika je javna, in če kritizira naš list njegovo glasovanje, ki je bilo pač vse kaj druzega kakor formalnost, mi je nerazumljivo, kje se objavljagosp. dr. Tavčarju hinavščina. Ce bi bil boj Theimerjeve res na-privatnemu, rodbinskemu življenju klerikalnih oseb. se ne bi bila »Zarja« zanj zmenila: k večjemu da bi ga bila po zaslugi obsodila. Gospod dr. Tavčar pa menda ne očita svojemu listu, da je objavljal same zgodbe iz intimnosti spalne sobe. »Zarja« in jaz in še marsikdo je videl, da prijemajo napadi Theimerjeve metodo klerikane stranke in klerikalno gospod-stvo v Kranjski deželi. Naj bo namen Theimer-jeve kakršenkoli, njen boj slabi politično in go-spodarsko strahovlado klerikalne stranke, in taka sumarična obsodba tega boja, kakršno je izrekel deželni odbor, ni nobena moralna re* zervacija, temveč neposredna pomoč terorističnemu klerikalnemu gospodstvu. Če je sodišče mesto, kjer se ima dognati ta boj, tedaj gotovo deželni odbor rri instanca, ki bi imela govoriti pred sodiščem. Od. gospoda dr. Tavčarja je lepo, da noce izreci definitivne besede, dokler ne govori sodišče: dr. Trillerju pa se je zdelo umestno izreči sodbo. No. ljudem, ki si dovoljujejo luksus lastnega razuma, se je zdelo umestno izreči sodbo o sodbi dr. Trillerja, »Zarji« pa se je zdelo umestno, dovoliti jim prostorček, da jo povedo Javnosti, kakor jo je tildi naš list sam povedal. Povem pa lahko da je morala biti »Zarja« zelo skopa, kajti če bi bila hotela izkazovati oostoliubnost vsem, ki so se oglašali v tej zadevi, bi bila morala ves teden odlagati ves drugi material, in Črtale bi se bile še drugačne karakterizacije kakor tista o dišavi škandala, ki daje gospodu dr. Tavčarju Povod. ^ z^ra^a °b moji osebni ordinarno-sti. Sicer se pa razume samo po sebi, da si libe- ralna stranka lahko sestavlja evangelij Kakor hoče. da pa bo »Zarja« nadaljevala svojo nalogo, kakor ji je določena. e. k. — »Madež kranjske dežele.« Kamila Theimerjeva je v sobotnem »Narodu« objavila odprto pismo na ministrskega predsednika grofa Stiirgkha. Najzna^,,.odstavki se glase: »Teden dni je tega, da sem pod naslovom »Poštenjak Šušteršič, ali kako postane človek hitro bogat<- izrekla v tem listu proti gospodu^ deželnemu glavarju na Kranjskem dr. Ivanu Šušteršiču žaljive obdolžitve. V zgoraj omenjenem članku sem dolžila gospoda dr. Šušteršiča, da si je kot načelnik »Ljudske posojilnice« iz njene blagajne izposodil znatne zneske, da je ž njimi na lasten račun špekuliral, katera špekulacija s tujim denarjem je vir njegove današnje imo-vitosti. Dalje sem na istem mestu obtožila gospoda dr. Šušteršiča, da je »Ljudsko posojilnico« kot odvetnik izkoristil in sem trdila, da je pri najmanjši kupčijski transakciji »Ljudske poso-Jlnice« za posredovanje svoje pisarne profitiral. Jaz nisem tega članka samo s svojim polnim imenom podpisala in s tem pokazala, da sem pripravljena nositi odgovornost za žaljive dol-žitve, ki so v njem izrečene, jaz sem gospoda dr. Šušteršiča celo naravnost pozvala, naj me zaradi njih toži in mi s tem da priliko doprinesti za svoje trditve dokaz resnice. Gospod dr. Šušteršič ni do te ure na moje obdolžitve ne odgovoril, ne me tožil in s tetn mojo trditev, da ni pošenjak in nevreden, stati na čelu deželne uprave na Kranjskem, molče na znanje vzel... Samo dosledno je torej, če se zdaj obračam do Vaše ekscelence s preciznim vprašanjem: Kaj misli Vaša ekscelenca storiti glede na moje žaljive obtožbe proti deželnemu glavarju na Kranjskem dr. Ivanu Šušteršiču? Ali misli Vaša ekscelenca pustiti tudi še nadalje na odgovornosti polnem mestu deželnega glavarja njega, čigar edini odgovor na take žaljive obdolžitve kakor so moje. je molk? Je li to res namen Vaše ekscelence? More li to biti?« — Dr. Šušteršič se je ministrskemu predsedniku izkazal s »FleiBzettelnom«, ki mu ga je s soglasnim sklepom milostno podelil deželni odbor. Brezpogojno potrebno je, da dr. Triller z nepreklicnim odstopom popravi svoj greh in da kriza v deželnem odboru pokaže dunajski vladi, da je satisfakcija dr. Šusteršičeva preluknjana, njegova rehabilitacija brez vse cene! — Dr. TrUlerievo politično »gentleman-stvo«. Vsled nerazumljive in neodpustljive nerodnosti dr. Trillerja — »kurtuazijo« jo imenuje evfemistično sam — je zavrelo med vsemi resnično protiklerikalnimi živiji v deželi in tudi taki, ki so se prištevali liberalni stranki, izjavljajo odkrito, da je pod takim vodstvom uspešen boj proti klerikalnemu režimu nemogoč. »Sava«, glasilo gorenjskih liberalcev, piše: »Uspeh političnih bojev ni samo odvisen od zdravega jedra, od razumevanja dejanskih razmer, od požrtvovalnosti in energije, ampak večkrat tudi v veliki meri od taktičnega nastopa. Neovrgljiv dokaz za to trditev so dogodki v naši deželi v letih, ko se je borila klerikalna stranka za politično gospodstvo. Narvečjega pomena je. spoznati in izrabiti hibe političnega nasprotnika. Kako brezobzirno in spretno Je vodila klerikalna stranka ta boj proti^ narodno-napredni stranki, ko je imela ta še moc v rokah. Kaj bi se bilo zgodilo, ko bi se bila pojavna takrat kaka Kamila Theimer 1 Kakor tajfun šla b) bila vihra po celi deželi, vsako nedeljo vrstit bi se bili shodi po najbolj oddaljenih vaseh in razlagalo bi se bilo gorenjskim, kraškim in dolenjskim kmetom, kaka korupcija vlada v liberalni stranki — kakor strela švigali bi biti udarci po hrbtih liberalnih grešnikov. In z zlatom bi lahko odvagali tistega govornika, ki bi bil delal razloček med »zasebnimi« in javnimi zadevami. Kako pa Je izrabila narodno-napredna stranka slično priložnost? V soboto zvečer je bralo občinstvo razkritja Kamile Theimerjeve. Ne more se trditi, da bi bilo vse novo. kar se Je odkrivalo. Vendar pa je prišlo od take strani in v taki obliki, da je na javnost močno učinkovalo — in to je glavna stvar — in Je bilo zelo na poti klerikalni stranki. Nekateri so celo upali, da je ta afera tako važna, da, za slučaj, če se prav izrabi, zna povzročiti politični preobrat, zna sanirati naše razmere. Ko pa je prišla stvar v razgovor na odločilnem mestu, glasnik narodno-napredne stranke ni smatral za umestno, imeti o tem kako lastno mnenje in označiti stališče stranke, ampak sesedel se Je kot žepni no-žiček z izgovorom, da Je to zasebna zadeva. To pa se ne pravi, zastopati načela stranke. Kdor je že dolgo v političnem življenju, bi lahko vedel, da so naše politične razmere take, da pri politiki danes ni več razlike med zasebnimi in javnimi zadevami in moral bi vedeti, da deželni odbor sploh ni poklican, pečati se z zasebnimi zadevami svojega načelnika. Ta mučna prikazen, ki žalibog ni prva, Je tem inučnejša, ker vidimo, koliko malih ljudi nosi velikanska bremena, prinaša nadčloveške žrtve, ker upa, da pride rešitev. Tu pa pride voditelj lii^ z gesto, da je to zasebna zadeva, gre z gobo čez tablo. In če se Je to storilo v dobri veri. Je cela stvar še tem opasnejša. Na vsak način pa se s takim postopanjem vrše zelo nesrečne priprave za nove volitve. Pri takem vodstvu tudi najboljša armada ne more ničesar doseči.« — Izrodek vseh hudobnosti. Ko je domobranski minister Georgi v državnem zboru vstal, da bi odgovoril na interpelacije zaradi Redlove afere, je najprej izrazil svoje ogorčenje. ki je sicer zelo razumljivo, a vendar zasluži nekoliko več pozornosti. Minister in general Georgi je dejal: »Nimam besed, da bi. zadostno ožigosal sranvotnost dejanja; kajti če je špion sam po sebi zaničevanja vreden, je izdajalec svojega vojnega gospodarja, kateremu je prisegel zvestobo svoje domovine in svojih tovarišev, izrodek vseh hudobnosti.« Dobro je. da je domobranski minister to tako jasno povedal. Tudi mi smo mislili, da je izdajstvo zaničevanja vredno. Ali zgodilo se Je več kakor enkrat, da so nam to mišljenje hudo zamerili in marsikateri pošteni delavec je mo ral trpeti zaradi tega načela. Kdor izd&ja svoj! tovariše., je izrodek vseh hudobnosti — pravi Georgi. To pravijo tudi delavci. In kdor j>h izda. kadar so v boju, ga zaničujejo. Kar je častno M vojake v kasarni, bi moralo biti častno tudi M bojevnike na polju dela; in izdajstvo je v vsakem^ slučaju zaničevanja vredno. Kako pa sodi meščanska družba in njeni zakoni o delavski časti in o. hudobnosti delavskega izdajstva? Stavkokazi so postali nekakšna posvečena in; stitucija kapitalistične družbe, delavec, ki brani solidarnost m odbija izdajstvo, pa lalvko plačuje za svojo čast pred sodiščem. Ako bi gospod Georgi natančno premislil svoje besede in iz* vajal posledice iz svoje teorije v vseh sluča-jih, bi se^nastopi žandarjev in vojakov pri starkah končani, kajti delavec, ki se bojuje po svojem prepričanju, ne more biti manj vreden kakof vojak, ki se bojuje na povelje. ~T .'>s,0y?.nsko Planinsko Društvo« nazna* nja, da bo »Aljažev dom« v Vratih otvorjen dne £&. junija 1.1. Ostale koče pa: »Triglavski donn na Kredarici, »Vodnikova koča« na Velein Polju, »Orožnova koča« na Crni prsti, koča na Kaminskem sedlu in koča na Veliki planini st o tvorijo dne 29. t. m., »Kadilnikova koča« na uouci. »Zlatorog« v Ukanci ob Bohinjskem jezeru in turistovska koča v Kamniški Bistrici pa so one, kakor- se je objavilo, že prej otvorjene D,„ . '-'erKU»nska podružnica Slovenske«! Planinskega Društva bo svojo kočo na Poreznt Jiif ni Zacenf s 7- m- ob nedeljah oskrbo-lzoIira" južni iztočnik Julij; skih alp nudi krasen razgled po naših planinah vrhutega vsakemu obiskovalca ? raznovrstnim planinskim cvetjem ?.a? bohinisko železnico je zelo E " Sp ? iz,ete* dostopen je s po- pir i! fuZxa ()UC ,)ri K- S. Kemperle) in 'J urah Pn anu Torharju) v treh Umr“ so v Liub,iani: Marija Zalokar, posestnikova zena. 31 let. — Janez Kenk sin zidarskega pomočnika, 4 leta. — Josipina Janežič, hej mestnega učitelja. 19 let. - R(>za"ija Soklič, hči gostilničarja in posestnika, 9 mesecev. zf ^^nica naznanja, da » vrši tamesecna dražba v aprilu 1912 zastav %Wne. »rebrnine ir ** guljevr m y jumju 1912 zastavlienih eiekto* 12 r Sir0jfo’ koles itd-) v četrtek dne ItArii, P ' ^Poldne v uradnih pro- storih, Prečna ulica št. 2. , "T Nikakor ni mogoče utajiti, da ie najbolj^ kavm pridatek Kolinska kavna primes- in to * tudi našim gospodinjam prav dobro znano, zato jo povsod v trgovinah zahtevajo. Kolinsko kav- zan^^^fihnM nCd°SeŽna in to* zanjo najboljše priporočilo. Pred vsemi drugi"" » » 2“*"* '“dj '»• ie edino pristno *■ mate blago tc vrste. — Pazite pri nakupoval na varstveno znamko »Sokol«! — Kinematograf »Ideal« Danes zadnji dan r2* V ospredju ie Asta Ni*" tat ka za^r^'10''’- v katcri * •» '*t.0,n> „ zadovoljila vse oboževatelje. Zadnfr na- ,se.foni- Ostali spored, posebtto Ga*1' Jutri se* tl, “ D*"teieva Nebeška komedija »Pekel* Wiener Extrablatt« P&. Kaj je največji italijanski pesniški genij podan človeštvu s svojo »Nebeško komedijo«, 'vidim9 V ?axdy.-MaHer-Monopoliilmu. Kar » oko gleda^ občuti duša. kajti dejanje je seda pretresujoce sedaj učinkovito, žalostno, a skoi in skoz zanimivo. Ta film se predvaja že cele mesece po večjih mestih Evrope in Amerikez na,večjim uspehom ter vlada Tudi na Dunaju velikansko zanimanje zanj. Od petka 13-pondeljka 16. t m. Pa se bo videl ta ffl« »rf v kinematografu »Ideal« v Ljubi ari pri vseli predstavah m vlada že sedaj veliko zanimanje zanj. Ker si ga je ravnateljstvo nabavilo } ■ k|i* 80 cene malenkostno zvišane. Zadnja predstava na vrtu. Predstave ob o., pol 5., 6., pol 8.. 9. Goriško. — Odkar je novJ konzorcij prevzel ’Sofo< m z mo vred nekaj dolga nje prejšnjega lastnika. Piše list sila dolgočasno in brez soli. Sili se. da bi pisal duhovito, toda ves napor je brezuspešen. I ako si polagoma pridobiva renome najbolj dolgočasnega časopisa na Goriškem. Noben socialist nima seveda nič proti temu; kajti vsak ve. da dolgčas ubija v javnem življenju boli. kol pa najstrupenejse polemike in zabavljice. In & bi bilo v našem interesu, da se ohrani klavernJ postava liberalne stranke na Goriškem pri življenju. tega menda ni še trdil pameten človek. Pn vsem tem puščobnem pisanju, s katerim se v svoji najnovejši razvojni periodi »Soča« P®* stavija, pa je nekaj drugega, česar ne moremo ar mem nič tebi nič prezreti. Hočemo nam-rec malo višje pribiti, da se ta dolgčas v »Soči* piše v imenu sloge in edinosti, ki je baje na Oo* riSKem kot v obmejni pokrajini potrebna. V tem dolgočasnem pisanju pa se pojavljajo od časa do casa krempeljci, ki bi se z njimi rado malo popraskalo socialiste. To praskanje pa morda n« velja načelom socialne demokracije, marveč po* samezne osebe se z njim nadlegujejo. Pa čisto po nepotrebnem! In zato tudi ni treba, da bi to molče potrpeli ali pa prezirali! Povemo gg. lastnikom m izdajatejem »Soče«, ki jih vendar * vsemi njih slabostmi in vrlinami (1) predobro poznamo, da bomo. ako uredništvu svojega list* ne dajo navodila, naj bo pametno, vračali nemilo za nedrago. Da bomo znali vsaj tako duhovito pisati, kakor piše njih list, se bodo že prepričali ... To smo zapisali, ne morda, ker bi nas ali posamezne osebe boleli nespodobni osebni napadi v »Soči«, ampak ker vemo, da se politični boji, in če so tudi ob volitvah, dajo bojevati spO" dobno. brez osebnega mrzenja in pa duhovito. Osebnost pa sama na sebi še dolgo ni duhovitosti , , . Znamenje nizke politične izobrazb« je ,»» Položaj na Balkanu. h razmerju zaveznikov pišejo še vedno mnogo neljubezniva- očitno pa prevladuje povsod želja po miru. Mirovna ’ konterenca ima danes dovršiti delo. ZAVEZNIKI MED SEBOJ. Mnenje prestolonaslednika Aleksandra. Rpio-rad 8. »Politika« objavlja razgovor, L, ie imel neki sotrudnik s srbskim presto-Cnslednikom Aleksandrom. Naglašal je. da so Si Srbi Bolgarom med vojno zlasti pred Odri-v18 obsežnejšo pomoč, nego je bila do- &iena se lite srbskih zahtev V Macedoniji, obsegajo ozemlje, ka ero so Turki LKasno vzeli Srbom, ne pa Bolgarom Tudi JralSne in etnografiene lastnosti podpirajo ^J.Seve Srbska vlada in srbska skup-Una sta pred kratkem izrekli, da je desni breg Krnsko vprašanje za Srbijo, in da SrbUa ^tem vprašanju ne more odnehati. Srbija £ povedala svoio zadnlo besedo. Ce:bi holda ifarantatf. bi bila zahtevala ozemlje od Strum-nice do Mešte; zaradi desnega brega pa ne moie kiti nobenega pogajanja več. Bolgarska se ima o mefnem vprašanin. Nadalje prav, pre- *^ innflslpdnik di je umevno, če je Evropi na stolonas . bajkanSka vojna popolnoma jn™efinit£vno likvidira. Kar zahteva Boltarska. fe oa enormna premoč na Balkann. ne pa ravno-fj’ kUe potrebno v interesu ohranitve miru vžed tcea pa odgovornost za vse mocoie Smmlikacile na one. ki nimajo obzira za svo-Knaiodkritosrčneišega zaveznika ne za med-rfifvl7nosti Mirno bi se rešil konflikt na dfw BtolSrska opustila vse zahteve rfnih kraiev katerih posest je vprašanje ziv-d° onih Krajev. * re$. emj e 'g££& m=► Vsaka odeoditev ie brez pomena, kajti srednje poti ni. Pisava »Mira«. Sofija. 8. Oficiozni »Mir« piše: Medtem ko se Srbi branijo izpolniti pogodbo in izprazniti nesporno ozemlje ali pa ustanovit, v spornem ozemlje kondom in i um, in medtem ko so Grki zasadit kraje vzliodno od Soluna, ko so Bolgar' odtegnili svoje čete od Soluna pred Bulajir, kar je imelo za posledico spopade, je odgovarjala Bolgarska na ta izzivanja le z ukrepi za ob-«a u-or \p hila Drisiljena od zaveznikov. He >ma zdaj vendar priti do odkritega konflikta, odklanja Bolgarska vsako odgovornost. Srbsko mnenje. Belgrad, 8. V krogih srbske vlade so trdno prepričani, da se bodo sporna vprašanja med Srbijo in Bolgarsko mirno reši a.kernev'»Ja mejo, da bi se Bolgarska zaradi nepravične reči izpostavila veliki nevarnosti. Konferenca se odgodi, Sofija, 9. Sestanek balkanskih ministrskih predsednikov se je moral odgoditi. dokler ne En rešena bdearska vladna kriza, ker stoji Ge-j£v na stališču, da vsled svoje demisije ne more zastopati I9k>lisarske. proti lažnjivlin vestem, RAivrad 8 Uradno izjavljajo, da so vse ta Ojevgeliju izmišliS ?an^°fftlo na^evem bregu Vardarja se je zapu-*t llv popolnem redu in brez Krvavega spopada eninh imaio srbske čete strogi nalog, da ne na-f,Popio X agresivno, kar se ie doslej toino $to»i * _________________ , irinA* nATvnla. nai ne imajo srbske čete strogi nalog, da ne na-Kr«w«io nikjer agresivno, kar se je doslej točno fzvrševalo. Časopise je vlada pozvala, naj ne Verjamejo podobnim tendenčnim vestem. Kdo bo razsodil? Sofija. 9. Z ozirom na bolgarsko krizo in na nekatere težave, ki se javljajo v balkanskih spotih se je porodila misel, da bi se namesto sestanka balkanskih ministrskih Predsednikov pr ir e-Bil sestanek vseh štirih balkanskih kraljev. Za vsak slučaj pa se misli na to, da se predloze Vprašanja, ki jih ne bi mogla rešiti konferenca, razsodišču, v katerem pa ne bo sama Rusija, temveč najbrže vse velesile. Koraki bolgarske vlade Sofija, 9. Bolgarska vlada je po svojih poslanikih storila korake v Atenah in v Belgradu, Ba bi se preprečili vsi nadaljnjj spopadi, ki neugodno vplivajo na razdraženo javno mne nje na Bolgarskem. Vojne priprave, Dunaj, 9. Ju gosi. koresp. poroča iz Sofije: tVojaški ukrepi Srbije in Grške silijo bolgarsko vlado, da Izvrši obširne nasprotne j>riprave. »Vlada ima podatke, po katerih je nedvomno, da Se pripravlja vajaško sodelovanje Srbije m Grške. Od 3. t. m. prevažajo grške železnice srbske čete; grška vojna uprava prireja utrdbe pri Ajvalju, Langazi. Nigriti in Elevteri, Srbija pa pošilja neprenehoma čete proti bolgarski meji in zbira armado pri Pirotu. Bolgarsko gibanje. Solun, 9. Štirje bolgarski polki so zasedli ■pozicije na Pangajonu. ki nadvladujejo Elevtero. Upanje v Atenah. Atene, 9. V merodajnih grških krogih upajo, 3a se bodo dala vsa balkanska nasprotja mirno rešiti. Uspešno pogajanje. Belgrad. 9. V poučenih krogih zatrjujejo, da se vodijo ne glede na nameravano konferenco ministrskih predsednikov med Srbijo in Bolgarsko pogajanja, ki sicer še niso privedla do definitivnega rezultata, vendar pa utrjujejo upanje, Ba so bodo spori mirno poravnali. Bolgarska vlada je pokazala, da Je pripravljena storiti Srbiji neke koncesije pri razdelitvi osvojenega ožemita. Pašič konferira. Belgrad. 9. Ministrski predsednik Pasič je povabil voditelje strank na konferenco, da se posvetuje z njimi o nekaterih vprašanjih, ki se tičejo srbsko-bolgarskega spora. Danev pri Nehljudovu. Sofija, 9. Danev je bil pred svojim odhodom pri ruskem poslaniku Nehljudovu, s katerim je razpravljal o balkanskem položaju. BOLGARSKA KRIZA. Bližnja rešitev. Sofija, 9. Rešitev vladne krize je pričakovati v najkrajšem času. Kralj se je posvetoval z vsemi merodajnimi politiki raznih strank in ni izključeno, da bo že danes imenovan naslednik Gešova. V prvi vrsti stojita še vedno v kombinaciji Danev in Malinov. Gešov ne ostane. Sofija, 9. Vsled demisije Gešova se raznašajo po tukajšnjem in po zunanjem časopisju vsakovrstne vesti, ki si tako nasprotuejo. da se jim pozna ugibanje na prvi pogled. V uradnih krogih zatrjujejo, da so vse te vesti same kombinacije. Z ozirom na glasove, da je Gešov le na>-videzno demisioniral, izjavljajo, da je to nami-gavanje povsem brez podlage. Najvažnejši razlog negove demisije je nejasnost balkanskega položaja. Gešov si je zelo prizadeval, da se je ustanovila balkanska zveza. Ko so nastali spori v zvezi, je storil vse, da bi odstranil nesporazume in ohranil zvezo. Ker pa je bodočnost negotova, ni hotel ostati na čelu vlade, ki bi naposled lahko prišla v položaj, da razdruži. kar je Gešov združil. O tem. kako se bo kriza rešila, ni nobene avtentične vesti. Lahko pa se ponovno zatrdi, da je v merodajnih krogih odločna tendenca, da se ohrani mir. ALBANIJA. Angleški vojaki za Skader. London, 8. Reuterjeva agentura poroča iz Malte: 350 pešcev je dobilo nalog, da takoj odidejo v Skader. Ta četa ima nadomestiti sedanje angleške mornarje, ki se imajo iz Skadra vrniti na svoje ladje. Vojaki so se odpeljali z Malte na oklopni križarki »Black Prince« pod poveljništvom podpolkovnika Philippsa. To je bilo potrebno, ker se ne ve, kako dolgo bo trajala okupacija Skadra. o Burney ostane v Skadru. Skader, 8. Angleški admiral Burney ostane še nadalje v Skadru. Ena postajna ladja mu bo na razpolago. Nemiri v junži Albaniji. Valona, 8. Vlada je poslala 60 žandarjev v Dukate, južno od Valone, kjer so izbruhnili nemiri. Turške čete. Carigrad, 8. Grška vlada je ponovno izjavila. da ne bo delala nobenih zaprek otomanskim transportnim ladjam, ki imajo prepeljati turške čete iz Albanije v domovino. MIROVNO VPRAŠANJE. Konferenca pooblaščencev. London, 8. Snoči so imeli delegati sejo v palači Št. James. Razpravljali so o visečih vprašanjih. Knoferenca je trajala dolgo, ni pa prišla do nobenih zaključkov. Danes ob 11^ dopoldne bo zopet seja, o kateri uj)ajo, da reši vsa vprašanja. Krall Jurij in delegati. London, 8. Kralj Jurij je priredil včeraj opoldne delegatom na mirovni konferenci zajtrk. Navzoči so bili tudi vojvoda Connaught, ministrski predsednik Asquith, državni tajnik Ed\vard Grey in predsednik tajnega sveta Mor-ley. Po zajtrku so bili vsi delegati predstavljeni kralju, ki je izrazil trdno upanje, da se bo delo mirovne konference kmalu zadovoljivo zaključilo in da ne pride do novih sovražnosti. Poškodovan spomenik. London, 8. V Oxfordu so sufražetke poškodovale spomenik, katerega so bili lani postavili spomin nekemu ponesrečenemu letalcu. V bližini je bil plakat z napisom »Votes for wo-inen«. Poškodbe so take, da se najbrže spomenik nc bo dal popraviti. POŽAR V KNJIŽNICI. London, 8. V mestnem okraju Bloomsburg je pogorela javna knjižnica. Požar je uničil 30.000 knjig, med kateremi je bilo veliko dragocenih in nenadomestljivih. VSTAJA ARABCEV. Bazra, 8. Parnik »John Scott« prinaša poročilo o arabski vstaji v perzijskem zalivu, oo katerem so se turški vojaki dne 29. maja izkrcali pri Ojajiru in zavzeli eno utrdbo vstašev brez odpora. Pozneje pa so jih vrgli na otok Bahrejin. Padlo ie okrog 60 turških vojakov in 40 Arabcev. Turške čete so se na ladji »John Scott« vrnile v Bazro. JAPONCI IN AMERIKANCI. Tokio, 8. Vesti iz Washingtona, da ameriška centralna vlada noče podpirati japonskih zahtev napram Kaliforniji, so povzročile na Japonskem veliko razburjenje. Nekatera društva, ki se bojujejo zoper protijaponsko razpoloženje v Ameriki, so poslala tujim poslaništvom v To-kiju okrožnico, v kateri strastno obsojajo zaničevanje rumenega plemena. Vlada se trudi, da bi potolažila razburjeno ljudstvo. Zadnje vesti. MINISTRSKI SVET. Dunaj, 8. Včeraj ie imel ministrski svet sejo pod predsedništvom grofa Stiirgkha. ZEPPELINOV ZRAKOPLOV NA DUNAJU. Baden-Baden, 9. Nocoj se odpelje Zeppelin s svojim zrakoplovom »Sachsen« na Dunaj, kamor ima dospeti jutri okrog 3. popoldne. Kakor kaže vreme, se bo nameravana vožnja izvršila. Zrakoplov zapusti Baden-Badcn po polnoči. Ura se bo določila po poročilih o vetrovih. Zrakoplov »Sachsen« ima prej)lavati avstrijsko mejo pri Schardingu in poleti na Dunaj čez Linec, Ptichlartt in St. Hipolit. Zrakoplov je 140 metrov dolg in blizu 15 metrov širok, ter obsega 19.700 kubičnih metrov. Gonijo ga trije motorji po ISO konjskih sil. Z zrakoplovom se pelje 15 oseb. ŠKANDAL JUSTIČNE PALAČE V RIMU. Rim, 8. Zaradi glasovanja o aferi justlčnc palače je tudi poslanec Guarraineo odložil mandat. Senat je sprejel poročilo o preiskavi afere z justično palačo s 101 glasom proti 9 na znanje. SUFRAŽETKE. Zastrupljene ribe. London, 8. Veliko ogorčenje je zbudila vest o novem atentatu sufražetk. V velikem ribniku mesteca Chellow-Dean nedaleč od Bradforda so našli na tisoče mrtvih rib, ki so jih zastrupile sufražetke s kislinami. Ogrska kriza. Nova vlada. Budimpešta. 9. Kabinet grofa Tisze bo tako sestavljen: Ministrski predsednik grof Štefan Tisza; minister za notranje zadeve Ivan pl. S a n d o r ; minister na dvoru baron Štefan B u r i a n ; hrvaški minister Geza pl. Josipovih; poljedelski minister grof Adalbert S e r e n y i; domobranski minister baron Samuel H a z a i ; učni minister Bela pl. Janko-. v i c h ; trgovinski minister Ladislav pl. B e -o t h y ;. finančni minister Iv. T e 1 e s z k y ; ju-stični minister Evgen pl. B a 1 o g h . Zlatita. Budimpešta, 9. Tiszo, ki noče sam prevzeti notranjega ministrstva, je ponudil to listnico poslancu Ivanu pl. Sandorju, svojemu svaku. Opoeicionalno časopisje napada Tiszo in pravi, da nastopa svoj novi urad takoj v znamenju panamizna. Teleszky se je dal pregovoriti. Budimpešta, 9. Finančni minister Teleszky je že pod Lukacsem večkrat kazal namen, da izstopi iz kabineta, ker ni soglašal z raznimi Lukacsevimi političnimi dejanji. Po padcu Lu-kaesevega kabineta je bil namenjen odkloniti vsako vabilo grofa Tisza. V osebnem razgovoru. ki je trajal dve uri, se je pa Tiszi posrečilo razpršiti njegove pomisleke, vsled česar ostane tudi Teleszky v novem kabinetu. Najostrejši boj. Budimpešta, 9. Opozicioalno časopisje napoveduje vladi grofa Tisza najostrejši boj in nagfaša, da je njegovo ime samoposebi provokacija ogrskega javnega mnenja. Ko je bil Tisza pred osmimi leti ministrski predsednik, si je nakopal s svojo brutalnostjo toliko opravičenega sovraštva, dfc je moral oditi od vlade kakor tepen pes in se sploh umakniti iz političnega življenja. Ko se je zopet pojavil, je nadaljeval svojo bečarsko metodo še z nesramnejšo brezobzirnostjo ter ie zgradil med seboj in vso pošteno javnostjo zid, ki se more podreti le v ta namen, da dobi Tisza batine, ki ga definitivno spode iz javnega življenja. Z vlado, kateri je Tisza na čelu, ne more biti nobenega paktiranja. Tisza In socialisti. Budimpešta, 9. Socialistično glasilo »Ne-pszava« pravi: Tisza je prišel, ustanovljena je rabeljska vlada. To je imelo biti Lukacsevo maščevanje, ali še ni vseh dni kraj; Lukacs in Tisza še ne vesta, kdo se bo zadnji smejal. Vprašanje, kakšen je program Štefana Tiszc. je popolnoma nepotrebno, ker pozna vsak otrok na Ogrskem njegovo blazno hudobnost, njegovo megalomansko domišljavost in njegovo glupo sovraštvo do demokracije. Glavno vprašanje ogrske politike je volilna reforma. To so vedeli na Dunaju, ko jim je tekla voda v grlo in jim je Kristoffy pokazal edino pot, katero je propagirala socialna demokracija ves čas. Rešiti so se hoteli z demokratičnim parlamentom, ker so zaslutili, da je oligarhični parlament njih poguba. Razmere so v bistvu še vedno take kakor leta 1905. Oligarhija dopri-naša velesili militaristične žrtve, ne da bi podrla velesilo, ampak da bi zavarovala svoje priro-pane privilegije, ki se obračajo danes s podvojena silo proti ljudstvu, pa se danes ali jutri lahko zopet obrnejo proti veselili, proti dinastiji, proti Avstriji, kakor so se že obračale. Ali ker velesila ta trenotek ne potrebuje ljudstva, pošilja grofa Tiszo nadenj. Tako je prav. Tako bo moral zadnji slepec spregledati, da se more ljudska pravica le priboriti. Sprejemamo provokacijo, na katero smo bili pripravljeni. Proti geslu Tisza naglašamo geslo splošne volilne pravice. Tisza je mož, ki bo pomagal, da pride vsa Ogrska v tabor splošne, in enake volilne pravice, in prevzetni bečar bo doživel dan spoznanja, da je nekaj močnejše od njegovega Je-žika in njegove pesti. Socialna demokracija se ga ni bala pred osmimi leti, ne boji se ga sedaj in se ga nikoli ne bo bala. Naj bo za njim kdorkoli — za nami je ljudstvo. Tisza je kovač, ali tega. kar kuje, ne bo vesel. Da je prišel odvetniku dr. Marcelu Hajdu svoje priče, da jih povabijo na dvoboj. Vsi so odklonili dvoboj s Tiszinim stotnikom. Dr. Vazsonyi je odgovoril: Gospodje so zahtevali od mene v imenu stotnika Viljema Gcroja viteško zadoščenje. Gero je v parlamentu, ko smo bili poslanci v zbornični dvorani obkoljeni od oborožene garde, s sabljo napadel neoboroženega tovariša poslanca, ga aretiral in dal z žandarji spraviti pred vrata državnega zbora. To postopanie sem v časopisju kritiziral. To ni bila osebna žalitev mojega tovariša poslanca, ampak najtežja kršitev ustave. Tudi če bi priznaval »viteški zakonik«, ne bi mogel dovoliti, da se ta zadeva prevede na viteško polje. Viljem Gero je za svoje uejanje odgovoren samo vojaški oblasti. Dobro. Kot meščan morem priznati za svoj forum samo neodvisno ogrsko sodišče. Kdor se čut; užaljenega od moje kritike, naj se obrne do sodišča za zadoščeneje. Posl. Hedervary kot priča. Budimpešta, 8. Vojni avditoriat, kateremu je stotnik Gero naznanil svojo afero, je vprašal poslanca Lebel Hedervaryja, če bi prišel izpovedat v svoji zadevi pred vojno sodišče. He-dervarv je odgovoril, da pride, toda s princi-pielnim pridržkom, da spada zadeva pred imunitetni odsek državnega zbora. Občinske volitve v Trstu. Trst, 8. Danes so volili volilci IV., t. j. delavskega volilnega razreda. Volitev je prizadela socialni demokraciji izgube, ki jih bo delavstvo močno občutilo. Del proletarijata. slovenskega in italijanskega, ki se obrača do socialne demokracije pri vsakem boju; proletarijata. k vedno povprašuje, zakaj da ne store socialistični zastopniki v mestih, deželhih in v drži... em zboru več v korist delavstva; proletarijata. kateremu je socialistično delo namenjeno in ki mu je resnično donesel velikih uspehov, je danes v Trstu glasoval protisocialistično. O načinu, kako je prišlo do tega nenaravnega rezultata, se bo še govorilo. Socialna demokracija pa bo nadaljevala pod svojo neomadeževano zastavo in strogo v zmislu načel. ki jih zastopa, svojo ravno pot. IZID VOLFTEV; I. volilni okral v mestu: Socialni demokrat 443 glasov. Slovenski narodnjak; 302 glasa. Italijanski narodnjak 578 glasov. Ožja volitev med socialnim demokratom In Italijanskim narodnjakom. II. volilni okraj v mestu: Socialha demokrata 523 glasov. Slovenska nacionalca 76 olasov. Italijanska nacionalca 888 glasov. Izvoljena Italijanska nacionalca Parenzan in Valerlo. ni. volilni okra] v mestu: Socialna demokrata 370 glasov. Slovenska nacionalca 483 glasov. Italijanska nacionalca 660 glasov. Ožja volitev med slovenskima In Italijan* sklma narodnima kandidatoma. IV. volilni okra) v mestu: Socialni demokratje 603 glasove. Slovenski nacionalci 687 glasov. Italijanski nacionalci 1248 glasov. Ožja volitev med slovenskimi In Italijan* skimi nacionalci. 5 V. voHInl okraj v mestu: Socialni demokratje -1179 glasov Slovenski nacionalci 441 glasov. Italijanski nacionalci 2257 glasov Izvoljeni ital. nacionalci Banelll, Catnici. D’ Osmo in GvldelH. VI. volilni okraj v mestu: Socialni demokratje 1218 olasov. Slovenski narodnjaki 900 glasov. Ivalijanski nacionalci 1100 glasov. Ožja volitev med socialnimi demokrati in Ital. nacionalci, OKOLICA. I. volilni okraj: Izvoljen slovenski naclonalec Miklavec. II. volilni okraj: Kopač, soc. dem. 654 glasov. Pertot, slov. nac. 1089 glasov, Pirich, ital. nac. 566 glasov. Ožja volitev med socialnim demokratom Kopačem m slov. narodnjakom Pertotom. III. volilni okra}: Izvoljena slovenska nacionalca Ferlnga In dr. Černe. Trst, 8. Junija. Ko so izvedeli za Izid volitev so uprizorili ital. nacionalci demonstracijo po mestu. Hoteli so napasti Delavski dom. Mesto je deloma razsvetljeno. Po ulicah patrolirajo skupine žandarmov in redarjev. Vojaštvo je konsignirano. Obširno poročilo sledi. Trst, 8. junija. Soc. demokracija je sklenila. da nadaljuje boj v okrajih, kjer je v ožji rolitvi in vabi volilce iz onih okrajev, kjer so V ožji volitvi slov. in ital. naconalci. da se volitev vzdrže. t; J. da ostanejo pri ožjih volitvah doma. Umetnost in književnost. —■ »Naši Zapiski.« Socialistična revija. Štev. 5-6 (maj-junij). Leto X. — Vsebina: Henrik Abditus: Slovenci ali Tuma: Preporod. — Aoauus: siovenci an .iu-kdo drugi, bi bilo dobro. Prišel je Tisza; to je I goslovani? -*• Iz »RabotnJčeskega Vestnika« So- bolje. Mi smo pripravljeni. GEROJEVA afera. fija: Balkanska zveza m socialna demokracija. — A. Stebi. Sarajevo: Delavski problemi in organizacije. — Sr. Jakšič, Sarajevo: Socijalistički Budimpešta, 8. Stotnik parlamentnih pan- radnički pokret u Bosni i Hercegovini. — Josip durjev Gerfi je poslal poslancu dr. Vazsonyiju, Petejan. Trst: Razvoj organizacij zidarjev na’ grofu Mihi Karolyju in Jur ju Szmrecsanyiju. ter 1 jugu. — K. Slane; Vseučilišče v Trstu. — An- Gradbena kuJturnotehnična inz emljemerska pisarna ING. JOS. SKOBERNE & ING. D. GUSTINČIČ ' LVet, via Zonta «t. 9. Telefon 16-31. Telefon 16-31. Konstruktivna, podjetniška in izvedeniška pisarna za vsa v gradbeno, kulturnotelinično in zemljemersko stroko spadajoča dela, kakor n. pr,: izvršitev del in načrtov za ceste, mostove, železnice, vodovode, uravnava voda, osuševanja in namakanja poljedelskih zemljišč, izdelovanje geometerskih načrtov zi zemljeknjižne odpise in prepise delitve skupnih zemljišč, ponovitve meja itd. — Tehnična izvedeniški mnenja in nasveti. — Cenitve zemljišč in drugih tehničnih predmetov. — Vedno točna postrežbi ton Dermota: Revolucija-evolucija-reformacija. — H. Tuma: Seksuelni problem. — Ignac Mihevc, Trst: Moja družica. — Govo»eča lipa. — Pregled. Socialno politični pregled, = Izgube na mezdah ob stavkah in ob prisilnem praznovanju.^ Podjetniki dostikrat tarnajo, koliko izgube ubogi delavci na mezdah, ki jih socialno demokratični hujskači zapeljejo v stavke. In žolti hlapci podjetnikov so celo zgradili vso svojo »teorijo« na tarnanje podjetnikov: stavka velja delavce vedno več. nego jim prinaša dobička; ne boj s podjetnikom, temveč suženjsko spoštovanje pred gospodi lehko iz-6oljša delavčev položaj. Temu blebetanju odgovarja v izbornem članku glasilo nemških rudar-Icv. Najprej izračuna za dobo desetih let izgube rihtov ob stavkah in zaključuje tako-Ie: rudarji šo izgubili v desetih letih vsled stavk 1,158.979 lihtov in 3,616.116 kron na mezdah. Na vsakega rudarja odpade torej 30 K 16 vinarjev izgube Vsled stavk v desetih letih. Tem izgubam pa postavlja nasproti izgube ob prisilnem praznovanju. Znašale so: v navedeni dobi 8,165.159 Šihtov in 24,791.828 kron na mezdah. Na vsakega rudarja odpade torej 206 K 67 vinarjev izgube vsled prisilnega praznovanja v desetih letih. Stavke so veljale enega rudarja 30 K 16 vinarjev, prisilno praznovanje po podjetnikovi volji pa 206 K 67 vinarjev. Izgube ob stavkah se poravnajo pa s povišanjem mezd, ki ga pri-neso stavke, med tem ko ima rudar od prisilnega praznovanja le izgubo. Novice. * Skromna iniljonarka. Te dni je tožila gospa Blanche Heye svojega moža miljonarja Jurija 11eye v Novem Jorku, da ji mora izplačevati na incsec .malenkostno« vsoto 31.200 K. Mož se jc seveda branil in povedal pred sodiščem, kako »skromno« da je živela njegova žena, odkar sta poročena. Za obleko ji je dajal na mesec 9600 K, za vino 2640 K in za cigarete 228 K. Torej je »skromna« miljonarka potrosila v enem mesecu samo za cigarete toliko, kolikor nima proletarski družina niti v dveh mesecih za vse življen-ske potrebščine. Bila je tako zapravljiva, da je v najkrajšem času ostalo od premoženja 4,800.000 K le še 144.000 K. Vsak mesec ji je dajal mož po 16.800 K, poleg 840.000 K, ki jih ji ie dal ob poroki. Sodnik je zavrnil noro miljo-narko tako-le: »Novojorške žene razmetavajo premoženja za obleke in sodišče ne bo nikomur pomagalo pri takem blaznem razmetavanju. Nasprotnik sem žen, ki pijo whiski, kade cigarete in se z našemljenimi psi vozijo v avtomobilih, med tem ko zanemarjajo otroke.« ^ * 1645 oseb je izstopilo iz katoliške cerkve, češki listi poročajo, da je češka organizacija anarhistov pričela z vso vnemo agitacijo za izstop iz katoliške cerkve. Do 20. maja je na severnem Češkem izstopilo 1645 oseb vz katoliške cerkve. * Španski socialisti proti oborožen]«. Španska socialno demokratična stranka je priredila v torek velikansko manifestacijo proti oboroževanju. Na tisoče ljudi je prišlo v »Ljudski dom«. Govorilo je med drugim tudi več vseuči-liških profesorjev, ki so kar najostrejše obsojali vlado, ki pripravlja obširno novo oboroževanje. Tudi po drugih mestih so priredili socialisti velike protivojaške demonstracije. * Lep napredek socialistov pri pruskih de-želnozborskih volitvah. Na Pruskem imajo za deželni zbor kar najbolj narodnjaški volilni red, ki skoraj delavce popolnoma izključuje. Ali vkljub temu so priborili socialni demokratje pri zadnjih deželnozborskih volitvah štiri nove mandate. V pruskem deželnem zboru bo sedaj deset socialno demokratičnih poslancev. * Drugod in pri nas. V Grand Rapidsu v Ameriki je mestna uprava uvedla za mestne delavce osemurni delovnik in dva dolarja dnevne plače. Kdaj bomo od kakšne avstrijske mestne uprave dočakali enako odredbo? * Iz živijenia rudarjev. Iz Belle Val!eyja v Ameriki poročajo, da je v rudniku Imperial. ki je lastnina O’ Gara Coal družbe, eksplozija plinov umorila 16 rudarjev. Po prvi razstrelbi je šla rešilna ekspedicija pogumno v rudnik, da reši ponesrečene rudarje. Komaj je bila rešilna ekspedicija v rudniku, se je dogodila druga eksplozija, ki je uničila življenje vseh rešiteljev. Drugi dan je šla zopet rešilna ekspedicija v rudnik in našla je člane prve ekspedicije poldrugo ir:" ' od uho.la v hodnik mrtve. * Najmirnejše mesto na svetu, čikago hoče postati naibolj tiho mesto na svetu. Občinski syet črkaški je izdelal obširen kazenski zapo-nik, ki določa za vsak ropot visoke denarne globe. Osebe, ki so nepoboljšljivi kalilci miru. bodo zapirali. Kočijaži in vozniki ne smejo pokati z biči. Šoferji imajo posebne priprave, ki prav narahlo zacvilijo. Pred nekaj dnevi je stal pred sodniki posestnik, ki ima obširno perutninarstvo. Obtožil ga je njegov sosed. češ. da petelini tako močno kikerikajo, da daleč naokolo ne more spati noben človek. Sodniki so si belili glave, ker je magistrat popolnoma pozabil na Peteline. Končno so sklenili, da naj živinozdrav-nik operira petelinove glasotvornice, tako da ne bodo mogli petelini nič več tako glasno peti. Obenem je izdal magistrat odlok, ki naroča vsem. ki imajo peteline in kokoši, da dajo operirati perutnino. * »Nezmotljivi« papež se zopet oglaša. Iz Milana poročajo: Vatikanski dopisnik lista »Corriere della Sera« poroča, da bo izdal papež v najkrajšem času novo dogmo, in sicer o Marijinem vnebovzetju. * Zazidano dekle. Strahoten zločin, ki v svojih podrobnostih spominja na poglavje iz šundromana boli kakor na resnico, se ie zgodil v okolici Barcelone na Španskem. Več elegantno oblečenih gospodov je napadlo na cesti zidarja, zavezali so mu oči. ga posadali v avtomobil in se odpeljali z njim v hišo, ki je bila zidarju popolnoma neznana. V krasno opremljeni sobi so mu odvezali oči, nastavili revolver in ga prisilili, da je zazidal v kot sobe lepo, mlado dekle. Ko je dokončal svoje strašno delo. so mu stisnili v roke večjo vsoto denarja, mu zopet zavezali oči in ga odpeljali z avtomobilom samotno cesto, kjer so ga pustili. Policija iscc naporno ono hišo. kjer se je dogodil strašni zločin. * Pet obsojencev po nedolžnem v 30Ietnem zaporu. V noči od 17. na 18. septembra leta 1905. sta bila umorjena blizo Bari na Laškem grof Domenico Viti in njegova služkinja Ap. Lu-catelli. Sum je letel na pet okoličanov, katere so po dolgotrajnih in mučnih preiskavah aretirali in postavili pred tremi leti pred porotno sodišče v Bari. Porotniki so jih spoznali za krive umora in sodišče jim je naložilo na Laškem najhujšo kazen, namreč po 30 let hude ječe. Obtoženci so neprestano trdili, da so nedolžni in so se pritožili na kasacijsko sodišče, ki je odredilo ponovno obravnavo. Toda tudi pri drugi porotni obravnavi so spoznali porotniki obtožence za krive, sodišče jih je zopet obsodilo in jih poslalo kot najhujše zločince po raznih velikih kaznilnicah po Italiji. Obtoženci so vztrajali še vedno pri tem, da so nedolžni, toda bilo je zaman. Obtoženci so bili obsojeni največ za-nuh pričevanja nekega Nikolaja Massafre in orožniškega podčastnika Enrica Ricciardija. Izpovedbe teh dveh prič so sc zdele sorodnikom obtožencev zelo sumljive in začeli so se za ta dva možakarja malo bolj zanimati. Kmalu so nabrali proti njima toliko obtežilnega, da je uvedlo sodišče proti njima preiskavo zaradi krivega pričevanja. Ta preiskava je imela presenetljiv uspeh. Justični minister je odredil na poročilo sodišča, da se po nedolžnem obsojeni-toženci takoj izpuste, obe priči, ki sta to zakrivili. pa sta bili aretirani. K sreči so v Italiji odpravili smrtno kazen, ker bi se bil sicer izvršil v tem slučaju petkraten justični umor. * Kaj je prepričanje? Naš bratski list v Ino-mostu piše: Pretečeni teden je prestopil v Kirch-bergu skladiščni oskrbnik Franc Had iz protestantske cerkve v katoliško. Menjava vere — to bi samoposebi še ne bilo vredno pozornosti; če pa zasledujemo ponovno menjavo vere in prepričanja tega gospoda, postane stvar prav zabavna. Pristojen je v Horo na Češkem in je bil v svoii mladosti navdušen Čeh. Pozneje je bil trgovski pomočnik v Linču in postal strasten Vsenemec in kričal je na vse pretege »hajl«, da je postal hripav. Da bolj predkrepi svoi nemštvo, je postal protestant. V poznejših letih ga je zanesel veter v Kirchberg, kjer je poskočil zopet v naročje edino zveličavne cerkve. Dva umora. Ko je Avstrija proti koncu lanskega leta na vse kriplje mobilizirala in je s tem naprtila ljudstvu ogromna bremena, sta sc zgodila v armadi dva umora: 1. Ko je bil prestavljen infanterijski polk št. 56 (Tamov) proti jugu, je umoril nadporočnik Sclnvab rezervista Baczeka na postaji Abosz. Prebodel ga je s sabljo, ker je hotel Baczek izstopiti na tej postaji za nekaj trenotkov. 2. Rezervist Pagacz od infanterijskega polka št. 13 (Krakov) je ustrelil v Opavi nadporočnika Šrameka, ker je menil, da ga ta preganja. 1. Nadporočnik Schwab je neposredno po umoru rezervista Baczeka dobil od svojega polkovnika nadomestilno poveljništvo kornpa-nije infanterijskega polka št. 57 v Tarnovu. nato^ mu je bilo izročeno poveljništvo mostne straže ob Dunajecu in sedaj službuje v Tarnovu prav tako kakor pred umorom. 2. Rezervista Pagacza so neposredno po umoru nadporočnika Srameka, aretirali, čez en teden ga je vojno sodišče po naglem sodu obsodilo. ne da bi tnu dalo priliko za zagovor, ne da bi mu bilo dalo priliko za navedbo olajševalnih razlogov, niti tega ni dopustilo, da bi se skliceval na to, da je bil v trenotku dejanja pijan. Takoj po obsodbi so Pagacza obesili... 1. Prestojnik umori podložnika zaradi službenega pregreška, za katerega določajo predpisi največ večdnevni zapor. Predstojnik ima pravico kaznovanja nad podložnikom, postavnim potom izposluje lehko pravico na podlagi predpisov; on ni nasproti podložniku v brezupnem položaju. Nadporočnik Schwab je bil trezen. Baczek je bil rezervist, ki je bil prejšnji dan vpoklican, disciplina mu je bila še tuja, spal ni vso noč in od vožnje je bil utrujen. 2. Podložnik ne more kaznovati predstojnika. Podložnika se lehko polasti obup, ki je slab svetovalec. Rezervist Pagacz je bil pijan. Vojaška pravičnost je dobila zadoščenje. Oficir je umoril vojaka, s tem je pokazal svojo odločnost, svoje zmožnosti za poveljnika, svojo sposobnost za avanziranje. Umor oficirja, ki ga je zakrivil vojak, je bil zločin zoper subordi-nacijo. Zato je nagli sod to dejanje maščeval z vso naglico — z vislicami. Vojaška pravičnost je dobila zadoščenje. Ta nad vse poučni primer posnemamo iz interpejacije državnega poslanca sodruga Da-szynskija, ki jo je vložil na seji poslanske zbornice 15. maja in sicer na Justičnega ministra, ker ga je bil prej konfisciral državni pravdnik v Krakovu! Primer ni le prav močno poučen, temveč tudi nad vse žalosten. Odgovorni urednik Fran Bartl. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Stavbena in gostilniška zadruga »Delavski dom" v Trbovljah. reglslrovana zadruga z omejeno zavezo vabi svoje člane na občni zbor ki »e bo vršil v netVljo 6. julija 1913 ob 3. popoldne v društveni dvorani. DNEVNI RED: 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. a) Poročilo revizije• b) računsko poročilo; c) poročilo nadzor .va. 3. Sklepanje o prebiti u. 4. Preuredba § 11, 13, 14, 17, 18 in 20 pravil. 5. Volitev devetih članov v nadzoistvo in treh namestnikov. 6. Razno. Trbovlje, dne 14. rnaja 1913. Načelstvo. Nadzorstvo. r Kavarna Unione v Trstu ulica Caserma in Torre Bianca Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih, = Biljardi. ss Shajališče tržaških in vnanjih sodrugov. Postrežba točna. — Napitnina je odpravljena. 40 letni uspeh, ki ga potrjujejo na tisoče priznanj. Želodčna = = tinktura lekarnarja Piccolija v Ljubljani krepi želodec, pospešuje prebavo in je odv,jalna. 1 steklenička velja 20 vin Naročila sprejema iekarna G. PicCOli, Ljubljana. Naročajte se na Zarjo! posebnost »Zdravnik želodca"! je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno vpliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati. Občno konsumno društvo v Idriji naznanja s tem, da je v svoji seji dne 9. svečana 1913 sklenilo, da se hranilne vloge člane1" obrestujejo od 1. januarja 1913 naprej po 5 odstotkov. Kredit dc 30 dni je obresti prost. Cez 30 dni do 6 mesecev se imajo računati obresti no 6 odstotko« :: Od kredita nad 6 mesecev pa po 7 odstotkov in sicer že od 30 dni naprej - Hranilne vloge sprejema društvo vssk dan med uradnimi urami od 8. zjutraj do 12. donoMne ,ef od 2. popoldne do 6. zvečer. — Odpovedni roki so pri društvu najprimernejši in varnost vl°? najboljša, kajti za varnost garantira premoženjska in blagovna vrednost. Vsak član najlažje za»P» svoje prihranke svojemu zavodu. ‘ 1 Načelstvo. Radioaktivno termalno kopališče Toplice na Kranjskem Sezljn o.' 5. Volitev nadzorovalnega odbora. 6. Volitev razsodišča. Za načelstvo okrajne bolniške blagajne v Gorici dne 8. maja 1913. , , , . Predsednik: A. Callini. Opomba- Zastopniki gospodarjev so lahko lastopani — na podlagi § 29. pravil — p« svojih uradnikih z rednim pooblastilom. Toliko delegati članov blagajne kolikor zastopniki gospodarjev se morajo izkazati na občnem zboru z legitimacijo.