THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V, AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽ/ VAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 38. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 25. FEBRUARJA — SATURDAY, FEBRUARY 25, 1928. LETNIK XXXVII. SANDINOVI UPORNIKI SO MERIŠKIH VOJAKOV, S STRELI IN UBILI PET TE VRŠIJO PATRULNO GALPE. STRELJALI NA SKUPINO A-LE-TI PA SO ODGOVARJALI MOŽ. — STRIC SAMOVE ČE-SLUŽBO V BLIŽINI MATA- Managua, Nicaragua. — Zadnje dneve je prišlo parkrat do spopada med patruljami Stric Samovih čet, ki se bojujejo proti uporniškemu generalu Augustu Sandinu. Uporniki so imeli pet mrtvih. Ameriški vojaki ne poročajo, da bi imeli kaj žrtev. V bližini Matagalpa je še vedno precejšnje število upornikov. Pa tudi tukaj najhujše pritiskajo vojaki Zed. drž. '/,- dnji spopadi so se vršili le _! nilj severno od Matagalpe. Nanaden je bil poročnik Prentice Shiebler, ki je na čelu patruljo korakal skozi goščavo. Vojaki so se postavili v bran in pognali napadalce v beg. U-porniki so imeli pri tem spopadu par ranjenih, katere pa j so odvlekli s seboj; vojakom j pa'je padel v roke plen, ki so ga pustili na mestu — ukradeno blago od kmetov — živ-ljenske potrebščine, obleko, e-no mulo in enega konja. V sredo je ameriški letalec Michael Wodarzcky, junak iz svetovne vojne, streljal iz letala in ubil tri upornike, šest jih je pa ranil. Vojaki na kon jih straži jo farme in patrulirajo po okolici Matagalpe. Najbolje pa služijo aeroplani. Ne le pri zasledovanju upornikov, temveč tudi za transport denarja. V sredo so z letalem poslali iz glavnega stana svoto $20,000 za vojaško plačo bojevnikom v Ocotalu. JUGOSLAVIJA IMA NOVO VLADO. KLANI SO SE PRELEVILI. Kralj Aleksander je raje pristal na Vukičevičovo prigovarjanje, kakor pa na Radi-čevo. — Avstrijski parlament tudi rogovili. —o— Dunaj, Avstrija. — V četr-tek je bila končana kabinetna kriza v Jugoslaviji. Dolgo je trajalo cincanje, konečno pa je ostalo tam, kjer se je pred sko-ro mesecom dni nehalo, to je pri ministrskemu predsedniku Vukičeviču. Kralj Aleksander ni hotel vpoštevati nasveta Ra-diča, da bi dal vlado v roke kakšnemu višjemu vojaškemu častniku, dasi je bilo pred kratkim poročano, da bo to storil. Kralj je le pri tem vztrajal, da bi v kabinetu bile zastopane vse stranke. Kakor znano, pa ni mogel dobiti moža. ki bi iz te mešanice mogel kaj napraviti. Zato je ostalo le pri tem, kar je hotel Vukiče-vič, namreč, da se zopet oživi demokratsko-radikalna koalicija. Iz Dunaja tudi prihajajo vesti o burnih sejah v parlamentu. Gre proti kancelarju dr. Seiplu in njegovi vladi. Govorniki vseh strank indirektno napadajo Seipla in kritizirajo italijansko administracijo na Tirolskem. MODEL PREKOOCEANSKEGA LETALA. KRIŽEM SVETA. Slika nam predstavlja John P. O'Connorja, ki je baš dovršil model za morsko letalo "O'Connor", s katerim bodo potniki iz Amerike na Irsko prileteli v 24 urah. Letalo bo opremljeno z vsemi udobnostmi, kakršne se nudijo potnikom na najbolj modernih parnikih. Iz neodrešene domovine POHOTNEŽ VfROKAH PRAVICE. VABILO Klani ne bodo več zakrivali o-braze in tudi ime so si izbrali novo. Odslej bodo znani pod imenom "Knights of the Great Forest". Indianapolis, Ind. — Ku K lux Klani so s svojim "sto procentn im amerikanizmom" sami sebe smešili, ker so prišli večkrat navskriž s postavo. Zato pa so sklenili, da bodo nastopali pod drugim imenom in tudi se ne bodo več kazali jasnosti našemljeni v bele halje in z zakritimi obrazi. Njihovo novo ime bo odslej "Knights of the Great Forest". Z novim imenom pa ne morejo izbrisati krivic, ki so jih prizadjali drugim, zato pa bodo še vedno, imeli nasprotnike. Z novim imenom so nastopili v sredo 22. februarja. Odslej je prepovedano članom nositi halje pri sejah ali kje javno. Njihov vrhovni poveljnik je izjavil, da ostanejo njihova načela ravno ista, kot pod prejšnjim imenom. Kdor se bo pregrešil zoper kakšno točko v njihovih pravilih, bo izključen. Rekel je tudi, da društvo nima nobenih političnih ambicij za sebe in ne za nobenega posameznega člana. -o- — Washington, D. C. — A-meriški pisalni stroji so v rabi v vseh deželah na svetu. Za milijon dolarjev vrednosti se jih izvozi vsaki mesec. na velik slovanski shod v Chi-cagi, na katerem bo govoril Dr. Kosta Todorov, bivši bolgarski poslanik v Bel-gradu. Chicago, 111. — V nedeljo, to je jutri, dne 26. februarja 1928, bo za nas tukaj živeče Slovane veliki dan. Vršil se bo shod Bolgarov, Rusov, Makedoncev, Čehov, Slovakov, Poljakov in Jugoslovanov. Na shodu bo predaval Dr. Kosta Todorov ožji prijatelj bolgarskega boritelja pokojnega Aleksandra Stambolijskega. On poziva vse Slovane živeče v Chicagi na shod, ki bo ob drugi uri popoldan v Bohemian-American dvorani .na 1436-40 West 18. cesti. Gospod Dr. Todorov je bil bolgarski poslanik v Belgradu, pred tem pa bolgarski delegat na mirovni konferenci v Parizu, delegat na konferencah v Genevi, Lozani in pri Ligi narodov v Ženevi. Kot državnik, izborni govornik in novinar, je pozvan, da obvesti ameriške Slovane o sedanjem položaju politike, osobito v južni Evropi — to je Italiji, Jugoslaviji in Bolgarski. Dr. Todorov je veliki boritelj za ujedinjenje Bolgarske z Jugoslavijo. Po govoru se otvori prosta debata. Vstopnina je 50c za osebo. Kdorkoli Slovencev se zanima za politiko, v kateri igra vlogo tu3i Jugoslavija, naša NEMŠKI PRINC JE MORAL BEŽATI. Črnca, ki je napadel mlado dekle v Winnetki,] so po pet mesečnem iskanju našli in izročili sodišču. ■— Detektivi dobili nagrado. —o— Kansas City, Kans. — V tukajšnjem mestu so. detektivi a-retirali črnca Malachi Crowe, ki je na brutalen :način napadel v Winnetki mlado dekle. Ruth Simpson. Dekle je izvabil v svoje stanovanje, kjer jo je privezal na posteljo. Po napadu je pohotnež pobegnil. Dekletu se je posrečilo oprostiti se vezi in je skočila skozi okno na cesto, pri čemer je za-dobila poškodbe na glavi, a je že okrevala. To se je zgodilo lansko leto meseca septembra. Ves ta čas je bila. skupina detektivov in časniških poročevalcev na delu, -da bi zločinca, ki je že bil preje enkrat v ječi, izsledilo. Po petmesečnem iskanju šele se jim je posrečil^ da so ga našli, in sicer v službi pri Jay V. Holmesu, tukajšnjemu advokatu in ga izročili sodišču. Razpisana je bila nagrada1 za tiste, ki bi pohotneža izročili sodišču. Nagrade bosta deležna detektiva Serg. William Roe, in Serg. Walter Storm. Dobila bosta $1,600 katera svo-ta je bila takoj po begu pohotneža, razpisana, potem $1,000 od chikaške Tribune in $600 od občine v Winnetki. -o- KAKO SE JE HOTELA ZNEBITI SOPROGA. ' Pariz, Francija. — Stephanie Kojeiza se je hotela izne-biti svojega soproga na ta način. da ga je z benzinom polila, ko je spal in zažgala. Mož se je rešil. Pri sodniji je prosil za ženo, rekel je, da je to storila le vsled tega, da bi zanetila pri njemu ljubezen do nje. Množica je v Berlinu napodila bivšega nemškega prestolonaslednika, ki je hotel biti v paradi, ko je mesto obiskal afganistanski kralj. -O- Berlin, Nemčija. — Afganistanski kralj in kraljica sta o-biskala tudi Berlin, glavno mesto nemške republike. Odlična gosta je bilo seveda treba dostojno sprejeti, zato pa se je — Washington, D. C. — Senator Shipstead je predložil predlog, naj bi se nabralo sklad s prodajanjem kolanj, za nakup Lindberghove domačije v Little Falls, Minn., katero bi se ohranilo v spomin na velike uspehe, katere je % dosegel Lindy na polju avijatike. — San Francisco, Cal. — Pet linijskih karpenterjev, u-ključivši A. J. Mooneyja, podpredsednika od United Brotherhood of Carpenters, je sodišče radi napada na nekega neunijskega delavca, obsodilo na več dni zapora. — Lincoln, 111. — Ženska hoče biti mrliški ogledovalec. Ta je Mrs. Hattie Martin Sheets, ki kandidira za mesto koronerja v Logan okraju proti E. C. Goffu. — Pasadena, Cal. — Mr. in Mrs. George Pattullo. starši žene Williama Lister j a v Chicagi, sta pri neki avtomobilski nesreči, v tukajšnji bližini prišla ob življenje. — Manila. P. I. — V Cama-rines Sur so podgane uničile domalega ves pridelek kokosovih orehov. Velika množina te j golazni se je tamkaj zar°dila. i Novi nasadi nosijo sad šele po osmih letih. — Havana. Cuba. — Straža ie tukaj aretirala državljane Zed. drž., ki so tihotapili s prepovedano pijačo. — New York, N. Y. — Paul Pryibil, klerk na Wall street pri nekem prekupčevalcu, kjer zasluži le $15.00 na teden, a' ie soprog ženske, ki je dedinja zapuščine Jacob DELAVCI, KI SO NAROČEN NE DOBIJO DELA. — SL IZGINITI. — DRUGE ZA I NA MOHORJEVE KNJIGE, OVENSKI NAPISI MORAJO NIMIVE VESTI. vrinil k paradi tudi bivši nemški prestolonaslednik. Ko je pa- j $4,000,000 nada prispela do osrčja mesta, .Schaferja, toži za ločitev zaje množica uzrla tudi princov j kona. Ni prijetno delati za ta-rdeč avtomobil. Takoj ga ie ko malo plačo in obenem biti obkolila in policija je morala poseči vmes in princu pomagala, da je odnesel zdravo kožo J Kraljevska dvojica je biva- mož premožne dedinje. — Lemont, 111. — Ogenj je uničil Ciril Metodovo cerkev v tukajšnjem mestu in povzro- la v cesarski palači na Wil-I čil škode do $70,000. Cerkev helmstrasse, kjer ju je obiskal tudi poslanik Združenih držav, Jacob Gould Schurman. LETALSKE YESTI. je do tal pogorela, je bilo v nevarnosti, zrušil zvonik. Več oseb ko se je stara domovina, bo gotovo prišel na ta shod. Pa tudi, ker bodo zastopani vsi slovanski narodi, bi ne bilo lepo, če bi tam manjkalo Slovencev. Naj pri-, de na shod, kdor le more. !z Londona v Avstralijo, razdalja 10,000 milj, v petnajstih dneh; potni stroški so znašali $250. — N©yi letalski rekordi. London, Anglija. — Harold Hinkler, avstralski letalec, je dosegel pet novih rekordov na polju avijatike. Iz Londona v Avstralijo je priletel v petnajstih dnevih in pol. Razdalja je računana na 10,000 milj po ravni črti, ker pa je on delal ovinke, je napravil dve milji več. Potni stroški so znašali le $250, torej je tudi v tem oziru rekord. Doslej še ni noben letalec sam napravil tako dolgega poleta. Tudi to se zaznamuje kot novi rekord. Hinkler je prispel v sredo s svojim malim letalom, v katerem je prostora le za eno osebo, v Port Darwin, Avstralija.-Prejšnji rekord za polet iz Anglije v Avstralijo je bil 27 dni. Hinkler pripoveduje o svojem- poletu, da je imel največje skrbi, ko je letel nad odprtim morjem pet ur. Dež je lil in MAX HART PREMINUL. Chicago, 111. — Umrl je na svojem domu 1725 E. 35. cesti, Max Mart, ustanovitelj tovarne za izdelovanje oblek Hart, Schaffner & Marx, katere je bil podpredsednik. Star je bil 75 let. Hart je prišel v Chicago kot 13 letni deček. Iz Havre v A-meriko se je vozil šestdeset dni na stari angleški ladji Rufus Choate. Takrat je bil star pet let. Ko je prišel leta 1853 v Chicago, je začel delati pri Mandel Brothers in leta 1872 je začel s svojim bratom trgovino z obleko. Iz male, neznatne trgovince je potem postalo veliko podjetje. ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" strele so švigale okrog njega. Na morju ni bilo nobenega parnika. Konečno je uzrl v daljavi pred seboj avstralsko obrežje, kjer se je med klici navdušene množice spustil na letališču na zemljo. Žena njegova je rekla, ko ga je objela, da je najsrečnejša ženska na svetil. "Sežgite Mohorjeve knjige!' Na otoku Cresu se je te dni! pripetil dogodek, ki nam v vsej goloti riše strašne razmere, v katerih se mora naš človek boriti za vsakdanji kruh. V Štiva-nu se gradi nova cesta; pri delu je zaposlenih mnogo domačinov. Ko so prišli delavci nekega dne na delo, jih je paznik postavil v vrsto in zaklical proti njim: "Kdor ima doma Mohorjeve knjige, naj stopi naprej !" Oglasilo se je več delavcev, ki so priznali, da so naročeni na Mohorjeve knjige. Tedaj je paznik zavpil nad njimi: "Sežgite takoj te knjige, sicer vas ne vzamem več na delo!" -o- Slovenski napisi se morajo odstraniti. Delegat Fašislovske federa-j cije trgovcev v Komnu je raz-j poslal vsem trgovcem svojega okrožja naslednjo okrožnico: "Vsem članom komenske delegacije. — Napisi: Da sc doseže enotnost z obrtniki in trgovci v drugih krajih tujerodnega pasa, ki so že davno odstranili dvojezične napise, in ker danes ni več nikakega zadostnega razloga, da se obdržijo na trgovinah, restavracijah, gostilnah itd. napisi v slovenskem jeziku, podpisani poziva vse prizadete, da v najkrajšem času odstranijo dvojezične ali samo slovenske napise in jih nadomestijo z italijanskimi. — Prepričan sem, da bodo vsi člani z navdušenjem sprejeli ta poziv in mi tako dali priliko, da jih pohvalim pred predstojniki. Prapor: V namenih podpisanega je, da si Trgovska delegacija v Komnu nabavi lasten prapor, simbol edinstva in zvestobe. Z majhnim prispevkom 6 lir za posameznika bi se ta želja uresničila. Oni, ki se iz lastne volje hočejo pridružiti tej zbirki, naj izročijo svoj prispevek zaupnikom vsake občine. Dne 15. febr. mi bodo zaupniki sporočili, koliko se je storilo glede napisov, in mi bodo izročili nabrane prispevke." -o- Fašisti ne puste hrvatskih o- trok z Reke v susaške šole. Že dalj časa šikanirajo italijanske obmejne oblasti otroke z Reke, ki obiskujejo šole na Sušaku. Sedaj so v tej zadevi nastopile tudi italijanske šolske oblasti. Sklicujejo se na predpise nekih italijanskih zakonov in poživljajo naše italijanske državljane, ki pošiljajo svoje otroke z Reke v ljudske šole na Sušaku, da morajo od 3. t. m. dalje pošiljati svoje otroke v italijanske šole na Reki, ker obstojajo v Italiji neki predpisi, po katerih so starši prirnorani pošiljati svoje o-troke,v šole v onem kraju, kjer stanujejo. na božični večer "zarotniški sestanek" v društveni gostilni pri Sv. Ivanu. Pri učiteljici na šoli pri Sv. -Jakubu Pavli Hočevarjev! so iskali podatke n u-čiteljici Hartmanovi, ki je že dve leti v Jugoslaviji. Visoko-šolec Roman Pahor je urednik "Našega Glasa". Ker ga policijski agent ni mogel takoj dobiti. je rohnel in kričal, da bo Pahor uklenjen in da bo slabo končal. Ko so ga prijeli, so mu na policiji zagrozili s konfina-cijo, očitali so mu da prireja dijaške sestanke ter hujska svoje tovarše. da se ne smejo vpisati v italijanske dijaške organizacije. Na Prosek je prišel nov orožniški brigadir, ki ie poklical k sebi vse tamošnje "nevarne elemente", da jih o-sebno spozna in izpraša. Ta človek je ukazal gostilničarjem, da morajo občevati z vsemi gosti samo italijansko. -n- Aretirana ie bila Albina Vodopivec iz Kameni na Vipavskem. Drugi dan so jo na goriški kvestu-ri izpustili. Aretacije in hišne preiskave se vršjo po dnevi in po noči. Kmalu ne bo več v Julijski Krajini Slovenca, ki bi ne bil aretiran ali pri katerem še ni bilo hišne preiskave. -o- Migljaj, da naj prosijo za premestitev, ie dobilo nekaj slovenskih učiteljev in učiteljic na Goriškem. Premalo je "balille" iz njihovih šol. -o- Slovenske koledarje plenijo miličarii vsepovsodi. V •Hudijužni in Podbrdu sta šla dva miličarja po vseh hišah in raztrgala sta vse slovenske koledarje. -o- V Solkanu je iskala laška policija zopet "protidržavne" zastave. Trud je bil velik, uspeha pa nobenega. Iz jeze so zaprli 7 fantov, nekaj časa so jih izpraše-vali potem pa izpustili. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! Preganjanje Slovencev v Trstu je od dne do dne hujše. Policija je zopet prebrskala stanovanje dr. Al. Povha, uradnika Zadružne zveze, ker je imel baje DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd. Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo Jn brez odbitki izplačana, ako se poslužite naše banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah: 500 Din ........................$ 9.35 1,000 Din ........................ 18.40 2.500 Din ___________________ 45.75 5,000 Din _____________________ 91.00 10,000 Din ______________________ 181.00 100 Lir ............................$ 5.00 200 Lir ........................... 11.50 500 Lir ............................ 27.75 1000 Lir......................... 54.50 Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah že vračunana. Zaradi nestalnosti cen je nemcgoče vnaprej cene določevati. Merodajn« so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se izvršujejo po pošti ali pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO. Pisma in pošiljke naslovite na: ZAKRAJSEK & ČESARK, ' 455 W. 42nd ST- NEW YORK, N. Yj AMEJUKAftSm SLpVEgEC Sobota, 25. februarja 1928 1AM Eft I KANSK I SLOVENEC frvj 2b najstarejii slovenski list y Amerik^ Pftaaorlfra Uts L8H. Zibaj« nak dan vasiffi acdelj, po-fctddjkov in dnevor po pra mikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Tetefotf: CANAL Q098 Naročnina: Za celo leto _._$5.00 Za pol lets ___i-2.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto . ■ _$6.00 Za pol leta ____3.00 The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1S$L Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098. Subscription: For one year____ For half a year__ Chicago, Canada and For one year _______ For half a year_____ 45.00 - 2.50 Europe: _$6.00 ___3.00 POZOR:—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker fe tem veliko pomagate list«. DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured niitvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tedni |e Sas do četrtka dopoldne.-*—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago. Illinois, under the Act of March 3, 1879. Prilika za vse. Sedanja kampanja "Amer. Slovenca" za pridobivanje novih naročnikov nudi prav lepo priliko vsem. Zlasti našim dosedanjim naročnikom nudi priliko, da si prav na lahek način zaslužijo svojo naročnino in še več v denarju, v nagradi, ki je določena od novih naročnikov, polovico od naročnine. Poglejte! Pridobite dva nova naročnika, pa si zaslužite enoletno naročnino sami zase. Pridobite še katerega več, dobite polovico od poslane naročnine nazaj kot nagrado za vaš trud in delo. Ni to lepa prilika za vse? Tej kampanji smo dali ime: Kampanja slabih časov. Zakaj? Zato, ker so v resnici slabe razmere marsikje. Vendar ne vsepovsod. Po enih krajih se dela in tod je lepa prilika za one, ki ne delajo, da si zaslužijo če drugega ne, vsaj svojo lastno naročnino s tem, da gredo med prijatelje in znance in agitirajo za nove naročnike za "Amer. Slovenca". Nekaj je mogoče doseči v vsaki naselbini. V prvi polovici meseca februarja je bilo doposlanih nad 100 novih naročnikov. In to je šele začetek. Glavna tekma prihaja v tir šele sedaj. Je pač tako, da ljudje najprvo proučujejo pogoje, da iste dobro razumejo. Ko se iste ljudem pojasni, da jih razumejo in da vidijo koristi, ki jim jih kampanja nudi, se z navdušenostjo vržejo na delo za list. Obenem so doslej bili ljudje tudi zelo zaposleni z raznimi prireditvami v predpustni dobi. Zdaj je nastopil postni čas, bo tudi več časa za agitacijo za katoliško časopisje. Postni čas je tukaj, ko zahteva od človeka duhovnega razmišljanja, zatajevanja in dobrih d,e!. Prijatelji(ce), kaj naj bo večje in boljše dobro delo, kakor če širite katoliško časopisje? Ali s tem ne širite krščanstvo in versko prepričanje? Morda bote ravno s tem privedli človeka, svojega prijatelja ill znanca, nazaj na pravo pot, nazaj k cerkvi in Bogu. V tej kampanji "Amer. Slovenca" vršite dvojno delo. Sebi gmotno pomagate, ker polovico od nabrane naročnine je vaše, zraven pa morda z dobrim časopisom rešite človeka, da se preokrene na pravo pot. Take prilike ni vsak dan. Zraven pa ste obenem tekmec za glavne nagrade. Rojaki, premislite vse to in idite navdušeno na delo, na' agitacijo za "Amer. Slovenca"! Naj vaše naselbine ne manjka na listi agitatorjev in tekmecev. Naprej za katoliško časopisje! -o- Sovjetski bluff. Znano je, da so sovjetski mogotci mojstri reklame in bluffa. Znano pa je tudi, da so bile Potemkinove vasi že davno udomačene v Rusiji. Zaradi tega so pričeli nekateri domnevati, da je ves boj med sovjetsko vlado iji opozicijo samo bluff in da je tudi spor s Trockim samo narejen. Ljudje, ki to domnevajo, utemeljujejo svojo domnevo tako-le: Znano je, da je v Rusiji za vse protirevolucijonarje samo ena kazen in to: postavljenje k zidu, ali kakor pravijo Rusi: k stenki, ali pa prognanstvo lia Solovjecke otoke, kjer čaka vse prognance g:otova smrt. Tudi Trocki in tovariši so bili obtoženi in obsojeni kot protirevolucijonarji in nekaj časa se je tudi govorilo, da bodo kaznovani tako, kakor vsi protirevolucionarci. To se pa ni zgodilo, temveč je bil Trocki prognan v Turkestan, kjer pa je dobil važno strankarsko službo. Ravno tako se je zgodilo vsem drugim opozicionalcem. Zinovjev in Kamenjev pa sta dobifa celo vodilno mesto v evropski Rusiji in bila kmalu sprejeta tudi nazaj v stranko. V oči pade tudi to, da se je Trocki popolnoma sprijaznil s svojo usodo in da naglaša, da se njegov spor z vodstvom stranke prav nič ne tič§ drugih ljudi. On je še vedno komunist in komunistična družina ni razbita. Iz vsega tega sklepajo nekateri ljudje, da je bil ves spor med večino in opozicijo od komunistov samih samo aranžiran, da pridobe za sebe evropsko javnost. Sovjetski voditelji namreč vedo, da mora dobiti Rusija tuje posojilo, ali pa vse propade. Sovjetski poslaniki v tujini so naenkrat javili Moskvi, da Rusija ne dobi posojila, dokler ne zavlada tam demokratični režim. In zaradi tega so komunisti aranžirali ves spor z opozicijo in ni slučaj, da so bili v opoziciji ravno najbolj znani komunistični voditelji, ki so jih komunisti s pravico imenovali staro gardo revolucije. Ta garda je bila odžagana in sedaj more klicati Moskva zapadnim kapitalistom: Glejte, novi časi se bližajo. Najbolj ekstremni komunisti so odžagani, dočim je desno krilo, ki je orientirano v kmečkem smislu, na vladi. Ustvarja se temelj za sporazum in kmalu bo tu podlaga za demokratično vlado. Toda vi, kapitalisti, nas morate podpreti in nam dati denarja, da lahko čisto potolčemo ekstremno opozicijo in potem je demokratična Rusija samo še vprašanje časa. To je ozadje sovjetskega bluffa z opozicijo in treba priznati, da je vsaj možnost takega bluffa podana. ZANIMIVE VESTI IZ KROGOV NAŠIH FARMARJEV. Willard, Wis. Lepi in prijetni so za nas farmarje topli žarki zimskega solnca. Kakor hitro nas malo ogreje j o, smo takoj v ofenzivi s tem, da tistemu črnemu Gašperju, katerega imamo sicer tako radi v zimskem času, obrnemo hrbet in se podamo ven-kaj v prosto naravo po raznih opravkih, kjer nas vedno čaka kako delo. Seveda potem o slabih delavskih razmerah ni govora. Celo naši samodrči nimajo pokoja v garažah, kakor na-vedno v času hudih žametov. Letos imamo izvanredno lepo zimo in pota kakor cementi-rana. Veliko se Čita v raznih časopisih o prosperiteti v prošlem letu 1927. Eni jo hvalijo, drugi jo grajajo tako, da človek sam ne ve, komu bi verjel. Kakor se vidi iz dopisov raznih slovenskih naselbin, za tovarniške delavce ni bila najboljša, za pre-mogarje pa celo pod ničlo. — Našo farmarsko prosperiteto ne bom hvalil. Vendar pa pri tem še ni nikaJcega vzroka, da bi jo grajal. Ako pogledamo v tabor naših slovenskih farmarjev tukaj v Willardu in okolici ter njih sirarne, kamor prodajajo svoje mlečne produkte, je razvidno, da so tukajšni Slovenci producirali v letu 1927 okrog 12 milijonov funtov mleka v vrednosti 280,000 dolarjev. Poleg tega se je zadnje poletje pridelalo in izvozilo iz Willarda v bližnje mesto Neillsville 428,000 funtov fižola za konserve v vrednosti 18 tisoč dolarjev, kar tudi veliko pripomore tukajšnjim farmarjem. Tako povoljne cene kot pretečeno leto, že ni bilo od 1. 1918. Naravno, da so ti dohodki tudi v zvezi z velikimi stroški za farmarja, ker je vedno potreba kake nove poljedelske stroje, delati nova poslopja ali stara popravljati, za kar je' Ije napraviti. Mr. Joseph Pekolj je prodal svojo farmo. Upamo pa, da bo ugledna Pekoljeva družina še vseeno ostala med nami ali vsaj v bližini Willarda, ker je Mr. Pekolj, kakor se je sam izrazil, velik prijatelj čistega zraka in proste narave. Dne 13. februarja je nesreča zadela tukajšno ugledno katoliško družino Mr. in Mrs. Mike Kotson, rodom Poljak. Njih 171etna hči Vanda je delala kot služkinja pri neki družini v Kalamazoo, Mich. Zgoraj o-menjenega dne zvečer je šla domov k svojim sorodnikom. Nesreča je pa hotela, da je morala čez železniško križišče. V tem trenutku prileti vlak ter jo zadene s tako silo, da jo vrže 50 čevljev daleč, kjer je nezavestna obležala in nekaj minut pozneje na potu v bolnišnico izdihnila svojo blago dušo. — Njeno truplo je bilo prepeljano na dom starišev v Willard. Pogreb se je vršil v soboto, 18. februarja s sv. mašo zadušnico iz tukajšnje slovenske cerkve na pokopališče sv. Družine. Prizadeti družini naše iskreno sožalje, pokojni naj pa sveti večna luč! Pozdrav vsem čitateljem tega lista! , Frank Perovšek, zastop. -o- ZABAVA V WILLOW SPRING. * Willow Spring, III. Chikaškim Slovencem in vsem okoličanom je dobro znano, kje ima naš ugledni rojak Mr. J. Vidmar svoj lepi dom v Willow Spring. Ni treba lepšega kraja kakor je to, za društvene, kakor tudi druge domače zabave. Poleti prirejajo društva tu svoje veselice in piknike. Pa tudi po zimi se rojaki radi zbirajo v tem prijaznem kraju na zabavah itd. Te dni je priredil rojak Mr. Valentine Colarich iz Argo, 111., pri Mr. J. Vidmarju veliko domačo za- bavo, ali po.amerikansko "par-treba šteti stotake ali celo tiso-|ty", katere se je udeležilo ve-čake, ako hoče človek malo bo- liko število njegovih prijate- ljev in znancev. Med drugimi so bili navzoči,tudi: Mr.in Mrs. Dasch, Mrs. Stefanič, Mr. Fr. Jašek, Mr. in Mrs. J. Didma-jer,-Mr. Gregorič, Mr. in Mrs. Emil Kriskovič, Mr. in Mrs. M. 2ugel, Mr. in Mrs. Anton Go-lenko, vsi iz Chicage. Iz Lyons, 111., je bil rojak Mr. Ant. Jalovec. Iz Summita Mr. in Mrs. John Kolan, Mr. Kegel. Iz Argo so bili: Mr. in Mrs. John Za-lar, Mr. in Mrs. Oglar, Mr. in Mrs. Morasovič in Mr. Frank Jalovec in Mr. John Šnajder. Iz West Pullmana pa so bili: Mr. Anton Fuger, Mr. Anton Kobe, Mr. Joe Rehman in iz West Pullmana smo imeli tudi izbornega muzikanta Mr. Fr. Gabriela, ki nam je igral vesele poskočnice, da smo se vsi v veselju vrtili. Mr. Valentin Colarich se tem potom zahvaljuje svojim prijateljem za poset in obila prejeta darila. Bog živi vse in povrni! Eden od navzočih. INDIAN APOLSKE VESTI. Indianapolis, Ind. Iz naše dolince so bolj redki dopisi. Kaj je temu vzrok? Ali smo tako zadremali? Pa saj posebnih novic ni; predpust nam ni ničesar prinesel in tudi prireditev smo le malo imeli. Temu so krivi slabi časi. Brezposelnost je velika, pa kaj bi opisoval slabe razmere, saj so itak vsakemu znane. Rudniški štrajk na vse slabo vpliva. Na delavce in na trgovce. Beda med stavkujočimi premogarji je z vsakim dnem večja. Dobil sem pismo, oziroma prošnjo, že lansko leto meseca novembra iz starega kraja od županstva Trebelno. Podpisani so bili načelnik Franc Piškur, tajnik Anton Starič. blagajnik Janez Ribič, s pečatom županstva. Ustanovili so požarno brambo v dolini Statenberg, fa-ra Trebelno. Nabavili bi si radi brizgalno, kar pa ne morejo brez naše pomoči, ker tamkajšnji kmetje so zelo prizadeti po vremenskih katastrofah. Poleg tega je pa še neka zlobna roka zanetila na več krajih požar, tako da je gasilsko društvo zelo potrebno, ki pa ne more brez brizgalne prav nič koristiti. Odzval sem se na njihovo prošnjo in sem šel nabirati darove. Imel sem bolj slab uspeh, to pa zato, ker so tudi v resnici slabi časi. Pa tudi zato, ker tukaj je le kakšnih 14 Trebel-čanov. Dobil sem med svojimi prijatelji in znanci svoto $37 in 25c. Darovalcem se prav lepo zahvalim, ki so sledeči: Jos. Gačnik $8.00; po $2.00 so darovali Frank Urajnar, Frank Kocijan in Ana Kocijan. Po $1.00: Martin Urajnar, Neža Urajnar, Jožet Urajnar, Joseph S. Zore, Joseph Zore G., Janez Sebanc, Ana Šafar, Janez Starič, Marija Volkar in Alojzij fMrnar; Ana Gazvoda 25c. Vsi ti so Trebelčani. Nadalje je daroval Anton Beranič $1.50; po $1.00 so pa darovali sledeči: J. Perkon, J. Predonik, L. Metelko, F. Čarne,Frank Sabotin, Jakob Savinek. Po 50c so darovali: Viljem Cebirko, Anton Berkopec, Anton Struna, John Kovač, Joseph Golob, Joseph Mervar, Frank Skufka, Frank (Dalje na 4. strani.) O NASI TEKMI! Kampanja prav živahno napreduje. Kakor kažejo zadnje pošiljke, je najbolj napredovala Mrs: Josephine Meglen, naša zastopnica v/Pueblo, Colo. Poslala nam je ta teden 16 novih naročnikov in je s tem še vedno obdržala tretje mesto na listi tekmecev. Joliet je napredoval za tri in Milwaukee za dva. Ostale, kakor kaže seznam. Ker se nam je prvotno o kampanji v Jolietu za naš list sporočilo po telefonu, smo bili po pomoti zapisali tamošnjemu tekmecu napačno ime. Njegovo ime se ne glasi Joe Anzelc, marveč Joseph Ancel, kar naj blagovolijo naročniki vzeti na znanje. O kampanji v Jolietu se nam poroča sledeče in sicer po našem novem tamošnjem zastopniku Mr. John Kramarichu, kateri piše med drugim tudi to-le: "Poročam, da smo morali našo ofenzivo za par dni ustaviti, ker je bil nas zamedel sneg, da bi skoraj sosed soseda ne videl. Ali kakor hitro je prišel, tako hitro bo šel. Zdaj pa se zopet pripravljamo za ofenzivo in sicer tako, da bomo zavzeli vse postojanke jolietskih Slovencev, dokler ne zagleda Amer. Slovenec vsake hiše, kjerkoli žive Slovenci in tudi bratje Hrvati. Joliet ne odjenja, on mora prvo nagrado odnesti, ravno tako, kakor je zlato kladivo v kampanji KSKJ. Toraj na boj, fbomo videli kdo bo zmagal. Bitka bo jako huda in te je tudi treba, da bi se tako bili, da bi toliko naročnikov dobili, da bi Amer. Slovenec mogel izhajati vsak dan na 8 straneh! Pozdravljam vse bojevnike v tej bitki in pozivam vše na boj! — John Kramarich, zastopnik." — Joliet je postavil za tekmeca za glavne nagrade Mr. Joseph Ancela, kateremu gredo vsi jo-lietski glasovi. Rojaki sirom nove domovine, k?.kor so se organizirali v Jolietu. tako storite tudi drugod. Vsepovsod imate široko polje. Zlasti Cleveland, koliko bi se dalo tam narediti! Pittsburgh in drugod! Na noge! Zdaj je čas dela za katoliški tisk! Dosedaj so se najbolj nokazali v Jolietu, Milwaukee in Pueblo. Cast tem naselbin tm! Te naselbine so pokazale v dejanju, kaj se da narediti, kjer je dobra volja doma. Hvala pa tudi vsem drugim, karkoli so storili doslej za tisk. Obenem pa apeliramo na vse tekmece, da naj še bolj navdušeno delajo v prihodnjih dneh in do konca te kampanje. Na delo vsi za Amer. Slovenca! TEKMECI. Dosedaj imajo skupaj kredita za sledeče število naročnikov? Mr. Joseph Ancel, Joliet, 111........................45 .30 . 26 . 4 > . 4 . 4 Mrs. Lucija Gregorčič, Milwaukee, Wis.......... Mrs. Josephine Meglen, Pueblo, Colo............. Mr. Frank Ulčar, Gilbert, Minn. ................ Mrs. M. Glavan, Collinwood, O. . ................ Mr. Michael Progar, Sheboygan, Wis............. Mr. Anton Habich, Aliquippa, Pa........................................3 Mrs. Jennie Intihar, Noble, 0..............................................3 Mr. Frank Ursich, Milwaukee, Wis......................................3 Mr. Marko Bluth, Joliet, 11!................................2 Mr. Marcus Golavasich, Wilkesbarre, Pa............................2 Mrs. Ursula Ivšek, Rock Springs, Wyo................................2 Mrs. Mary Mihelich, Lorain, 0............................................2 Mrs. Marie Prisland, Sheboygan, Wis................................2 Mr. Luke Terhlen, Chisholm, Minn....................................2 Mr. John Tisel, West Allis, Wis..........................................2 Mr. Anton Zakrajšek, Kansas City, Kans.......... Rev. K. Begelj, New York, N. Y................ Mr. -John Gričar, St. Charles, Mich.....\......... Mr. John Poljak, Argo, III......................... Mr. A. Strukel, La Salle, 111......................." 2 Mr. M. Zugel, Chicago, Iil..................................................2 Mr. Anton Bakše, So. Chicago, 111........................................1 Mrs. B. Globočnik, Chisholm, Minn....................................1 Mr. Joseph Grdina, Cleveland, O........................................l Mrs. J. Kastelic, Eveleth, Minn............................................\ Mrs. Angela Mlakar, Red o re, Minn....................................1 Mr. Tom Peternell, Rice, Minn............................................1 Mr. Jacob Prestor, Sheboygan, Wis....................................1 Mrs. Jos. Sicherl, Chicago, 111..............................................1 Mr. John Starovasnik, Park City, Utah ............................1 Mr. Jos. Zalig, Calgari, Alta., Canada ..............................1 Mr. P. Majerle, Kansas City, Kans......................................\ Mr. J. J. Peshell, Ely, Minn...................................1 Mrs. J. Kastelic, Eveleth, Minn...................... 1 ČUDČŽNO DREVO. imiiiiiiiiiiiiiiiifiiijuiaiiiiiiiiuiJiuiitniniiiiiiuiiimiiiKiiiiniimiiifiaiiiTiiiriiiiiifiiHHaifiiHitHitiiiiitnst Rev. KL Zakrajšek, O.F.M.: SPOMINI. MOJI Da vsa ta gonja ni mogla ostati brez Vpliva pri ljudeh, je jasno. Naš človek od doma premalo trden v svoji veti, premalo naučen misliti s svojimi lastnimi možgani, je bil prav lahek plen teh listov. Ko je pa izgubil enkrat svojo versko podlago moralnega življenja, je potem naravno zabredel v pijančevanje in v — še hujše. Tako je postajal iz poštenega in vernega slovenskega naroda kot žrtev teh listov in teh razmer narod propalic in pijancev. • • In to sem našel ne v eni slovenski hiši, ne v eni slovenski naselbini. Kar je bilo pa pri tem najžalostnejše, je bilo pa to, da .so bili nasprotni listi popolnoma prosti pri tem svojem delu. Nihče se ni postavil javno v časopisju v bran svojega naroda in njegove vere. Dokler je bil g. Šavs v javnem življenju in z njim njegovi tovariši, s a krepko nastopali in krepko bojevali boj za obrambo svojega naroda. _ Burne so bile njih debate in vse so storili, da bi branili narod. Značilne so besede, katere je ta gospod kmalu po nastopu Sakserja z njegovim "Glas Nar." zapisal v Amer. Slovencu. _ Rekel je: "Če bo kedaj ameriiki Slovenec odpadel od svoje vere, ce bo kedaj zastrupljen v svoji poštenosti in vernosti, še danes dolžimo Vas, da ste Vi listi, ki imate vse to brezverstvo in vso to pokvarjenost na svoji vesti. Vi ste krivi!" "Bombay Chronicle" piše o čudežnem drevesu v indijskem mestu Mizore. Vsak večer se zbira tam velika množina radovednežev, ki gleda — kako gre drevo spat. Čim ugasne zarja, se prične drevo počasi nagibati in opolnoči leži na Prav v tistem času je pa prevladovalo v gotovih krogih mnenje, da se bo vse to podlo pisarjenje najhitreje uničilo, ako se nanj molči in prezira. "Naši ljudje so pre-. pametni, da bi take neumnosti verjeli! Z vsako polemiko z njimi bi se delala tem listom samo reklama," so rekli. Da je bila ta politika pri našem ljudstvu popolnoma napačna, so pokazala poznejša leta, kažejo mogočne protikatoliške organizacije in časniki in marsikaj iz tistih časov, kar so samo uspehi te gonje. Ne, naši ljudje niso bili tako pametni, da bi bili vrgli iz liiše take liste, ki so jim smešili njih vero, temveč so jim še raje odpirali vrata, kakor pa katoliškim. V tem času je katoliška organizacija zaostajala, nasprotne so pa rastle kot gobe po dežju. O tem so bili istega prepričanja z menoj tudi vsi dobri rojaki po naselbinah, kjerkoli sem z njimi o tem govoril. tleh. Ob eni uri se drevo zopet polagoma dvigne in se zravna ob solčnem vzhodu. Rastlina sama je navaden banijan, katerih je veliko v Indiji. Nihče ne ve nobenih vzrokov, ki bi pojasnili ta čuden pojav, ki s? ponavlja vedno ob istem času. "Ce ni res, kar nasprotniki ver misli po svoje in daj si odgo- AMERIKANSIU fijLOVENEC NOVE 2ENSKE* FRIZURE. Sfran 3 Te dni se je vršila v Philadelphiji konvencija vlasničarjev in frizerk, na kateri se je kazala nova moda ženske frizure. Zgornja slika nam predstavlja skupino žensk, ki kažejo novo modo. Kako se je uredilo vprašanje jugosl. dolga Ameriki. BAJESLOVNO HITRA RAST BANANE. Presenetljivo hitra rast rastlin v tropskih krajih je znana. Vse predstave o rapidni rasti pa prekaša poročilo, katero objavlja glavni urednik "Bul-letina of the Pan-American Union", Franklin Adams v svojem listu. Neko, za obnovitev določeno deblo banane je bilo ob 10 zjutraj gladko odsekano blizu tal. 20 minut pozneje se je ploskev, kjer je bilo deblo odsekano, že spremenila: sredi nje se je dvignila 2 cm visoka mladika, ki je obstojala iz tesno skupaj stisnjenih peres. Mladika je tako hitro rastla, da je še isti dan ob 6 zvečer, torej osem ur pozneje, dosegla višino 72 cm. Naslednji dan ob 5 popoldne se je njena velikost podvojila; palma je stala v vsej svoji krasoti z razvito gra-ciozno pahljačo svojih treh peres pred osupnjenimi opazovalci naravne igre. Že devet tednov pozneje je dosegla banana navadno desetmetersko višino. Lahko reče kdo karkoli, toda banana je drevo, kateremu se mudi! -o- ŽENO VRGEL SKOZI OKNO. Zakonca Michel v Parizu se že dolgo časa nista mogla sporazumeti glefde odgoje njune 15 letne hčerke Henriette. Radi tega vzroka je večkrat prišlo med njima, do burnih prepirov. Ko se je mlada Henrietta nedavno zopet vrnila sama pozno zvečer domov, jo je oče pokaral in jo hotel kaznovati. Mati pa je vzela hčerko v zaščito. Prišlo je do ponovnega burnega prepira. Mož je v bes-nosti pograbil ženo in jo vrgel skozi okno tretjega nadstropja. Reševalno društvo je prepeljalo gospo Michel v brezupnem položaju v bolnico. PODMORSKA MESTA. Na južnozapadnem obrežju Kaspiškega morja se pripoveduje o velikih mestih, ki so se tamkaj nahajala v prejšnjih stoletjih in jih je kasne zalilo, morje. V resnici se dobijo tam ostanki starih kultur. Če je morje mirno in zrak čist, lahko vidimo v Kaspiškem morju v Ignatjevem zalivu ostanke starega mesta, katerega imenuje prebivalstvo Karaba — Šahar, pogreznjeno mesto. Ob morskem obrežju so še danes vidni ostanki stare umetne ceste, ki se razteza od Bakuja do Baj-lova, predmestja naftinega mesta, kjer se zgublja pod gladino Kaspiškega morja. Tudi v ostalih delih Kaspiškega mor- ja se nahajajo taka pogreznje- jim pomogli do bogastva. Ker na mesta, ki so bila pred stoletji razrušena po potresih in plimah. Ko je pred nekaj meseci vozila neka sovjetska trgovska ladje iz Perzije v Baku in pri tem ni vzela navadne smeri, ampak je obšla rt Šikov, je dognal kapitan Ata-jev, da leži na dnu pogreznjeno mesto. Posadka je opazila pod morsko gladino ceste nekega mesta v aziatskem stilu. Sovjetska vlada je na podlagi teh poročil odposlala ekspedi-cijo pod vodstvom profesorja Voznesenskega v to pokrajino. -o- NI HOTEL NAJEMNIKA. V mestecu Kravarnu pri Moravski Ostravi na Češkoslovaškem je živel star samec v majhni hišici. Znan je radi svojih čudnih navad. Ker je tudi v tem malem mestecu- veliko pomanjkanje stanovanj, je o-blast določila, da mora starec vzeti v svojo hišo stanovalca. Ker pa starec ne mara nobenega stika s tujimi ljudmi, je rajši prežagal trame, ki so držali ostrešje, in s tem zrahljal prej zelo trdno stavbo. Ob velikem1 viharju se je te dni hiša porušila. Starec je s tem, zadovoljen, samo da ni dobil nobenega podnajemnika v hišn! NESREČNA TRINAJSTA. Na Poljskem se pripravljajo volitve v poslansko zbornico in v senat. Večina strank je že vložila svoje liste. Ko jo je vložila dvanajsta, je nastal mahoma zastoj, ker so se preostale stranke ustrašile te časti, da bi bile kot trinajsta na vrsti. Že pri prejšnjih volitvah se je zgodil incident te nena- so v Ameriki vse listine izpred leta 1800, ki se tičejo tamoš-njih reflektantov, uničene, bodo imeli Grossumstadtovci lažje stališče, ker njihove knjige segajo v 15. stoletje. -o- SIJAJNI USPEHI V ZDRAVLJENJU RAKA. Dr. Fischer-Wasels, ravnatelj patologičnega zavoda v Frankfurtu ob Meni, poroča v zadnjem zvezku revije "Um-schau" o novem načinu, ki ga je on izumil za zdravljenje raka. Preizkusil ga je na kakšnih 2000 miših. Zaprl jih je v prostor, kjer so vdihavale mešanico kisika in ogjikovega dvokisa. To v zvezi z nekimi železnimi preparati in barvil-nimi snovmi jih je izlečilo popolnoma in trajno, medtem ko so druge poskusne miši, ki jih ni kuriral, v nekaj tednih po-' ginile. Po njegovem načinu zdravljenja torej ni lokalno, temveč se poslužuje celotnega krvnega toka. -o- BOLJŠEV1KI IN ŽGANJE. Sovjetska vlada je izdala novo naredbo, s katero ostro prepoveduje zasebno pridelavo žganja ali, kakor kmetje to domače žganje imenujejo "sa-mogonke". Za novo prepovedjo stoji sam Stalin, ki pravi, da noče ustaviti samo nedovoljeno produkcijo žganja, temveč produkcijo po državi monopo-lizirane vodke, čeprav donaša ta okrog 500 milijonov rub-Ijev letnih dohodkov. Ko so vprašali Stalina, kako razlaga to uganko, da se boljševiki borijo proti alkoholiziranju in obenem prodajajo alkohol, je vadne vrste. Takrat so si zad- izjavil, da je bilo monopolizi-nje Stranke pomagale na ta na- ranje alkoholizma v nekem ča-čin, da so sestavile skupno listo su potrebno, ker so se boljše-iz samih strankarsko neopre- viki ž njegovimi dohodki osvo-deljenih oseb. Tokrat so jih iz bodili odvisnosti od tujega ka-zadrege rešili komunisti, ki so pitala in spravili svojo indu- Kongresni zapisnik z dne 17. februarja 1928 prinaša zanimivo sliko debate v kongresni zbornici radi vprašanja ureditve jugoslovanskih dolgov Ameriki. Komisija za urejevanje tuje-zemskih dolgov Ameriki je predložila zbornici poročilo št. •591, Jri vsebuje vprašanje ureditve jugoslovanskih dolgov. To poročilo vsebuje natančni seznam jugoslovanskega dolga Ameriki. Leta 1917 je znašal dolg $26,126,574.59. Ta kredit se je dovolil na podlagi odredbe vojnih posojil. Ker do 15. decembra 1922 ni bilo plačanih obresti, so znašale obresti do tega časa; $4,073,423.14. kar znese skupaj z glavnico $30,199,997.73. Dalje je dobila Jugoslavija posojilo v glavnici, obveznicah po vojnemu tajniku za vojne potrebščine, ki so ji bile prodane na kredit $24,978,020.99. Od te svote se je nabralo 4 i U ' i obresti do 15. decembra 1922 $3,358,790.45. Skupaj s prvo skupno" svoto je zdaj dolg znašal $58,536,809 17c. Od 15. dec. so ji bile dovoljene obresti po 3' , ki so znesle do 15. junija 1925. leta $4,390,260.69. Skupaj $62,-927,069.86. V tem času pa je odplačala od 15. dec. 1922. 1. $66,709.19 in obresti od tega $3,248.28, skupaj $69,957.47. Je bilo torej čistega dolga A-meriki 15. junija 1925. v svoti $62,857,112.39. Da se svota bolj izravna, se je pogodilo, da se ob ureditvi tega dolga plača na dolg $7,112.39, nakar ostane jugoslovanski dolg Ameriki v ravni svoti $62,850,000.00. Dolg se bo odplačeval v obrokih 15. junija vsako leto do leta 1987. Prva odplačila se prično 15. junija 1937. Za prvih pet let je določeno, da bodo znašali obroki po $200.000 letno. S šestim letom se obroki zvišajo vsako leto za $25.000. S trinajstim letom se začno obroki po $400,000, na. kar se obroki zvišujejo do 62. leta. — Zadnji obrok bo znašal $2,-406,000. Dolg se spremeni v obliki bondov obveznic. Bondi do 15. junija 1937 bodo brezobrestni, od tedaj do 15. junija 1940 bodo znašale obresti pol odstotka letno, od tedaj do 15. junija 1954 po lri obresti, katere ostanejo nato v veljavi do konca dolgovne dobe, plačljive vsakega 15. junija in 15. dec. v letu. Taki so torej pogoji ureditve jugoslov. dolga Ameriki. V kongresni zbornici, kakor govori kongresni zapisnik, se je živahno debatiralo o tem vprašanju. Razvidno je, da mnogi izmed kongresnikov Jugoslavije dobro ne poznajo. :— Kaj je vzrok temu? Mi smo svoječasno že povedali. Premalo reklame v ?vetu o naši stari domovini. Doma se porabi toliko časa za neslano politiko, ki ovira vse.delo. Stranke, ki se v vsaki letni sezoni menjajo v vladi, ena not, druga ven, imajo kredit za vse mogoče stvari, za reklamo v tujini, zlasti v Ameriki, nema pare. Kakor vas poznajo, tako z vami delajo. Vprašanje jugoslovanskega dolga se je uredilo pač, kolikor se je dalo ugodno. V prilog Jugoslavije se je zlasti potegoval naš znani kongresnik iz Chicage, Hon. Adolph J. Sa-bath, rodom iz Češkega. Povedal je zbornici, kako je Jugoslavija nastala po svetovni vojni po razsulu stare Slovanom sovražne Avstrije. Šele po njegovem temeljitem pojasnilu so kongresniki dobili pravo sliko o Jugoslaviji. Povedal je tudi onim, ki so zlasti kritizirali kako ugodnost tej ureditvi radi velikih izdatkov Jugoslavije, ki jih trosi za svojo armado in drugo, da ta ureditev ni tako ugodna za Jugoslavijo, kakor je za Italijo. Kajti ureditev jugoslovanskih dolgov je za 6 odstotkov višja, kakor je ureditev italijanskih dolgov Ameriki. Torej Italija je dobila za 6 odstotkov bolj ugodne pogojo kot Jugoslavija. Zakaj? Isti odgovor bomo dali kot prej. — Kakor vas poznajo, tako z vami delajo. Vi doma nimate smisla, da bi delali reklamo za svojo državo v tujini javno v tisku, zato vas svet ne pozna. Ko smo bili leta 1925 na sestanku z jugoslovansko parlamentarno delegacijo, se jo je na to opozorilo. Pa gospode to ni mnogo zanimalo. Kdor noče sam sebi dobro, tak se naj nikdar potem ne pritožuje, če mu ne gre, kakor bi mu vsaj primeroma moralo iti. vor, je li to človeško, je li to dostojno in gentlemansko, da socialisti celo pri deljenju podpor stavkarjem ne morejo zakriti in se ne morejo zdržati svoje politične zagrizenosti! Kdor bo le malo premišljal — odprlo se mo bodo oči...—n. po nekajdnevni neodločnosti pogumno stopili s svojo listo pred glavnega volilnega komisarja. -o- DEDŠČINA PO 100 LETIH. Iz Grossumstadta (Hesen-sko) poročajo, da se vršijo tam definitivna raziskavanja podelitve neke 100 let stare dedščine. L. 1816. je umrl v Ameriki Johann Emmerich iz tega kraja doma, potem ko je deponiral veliko vsoto dolarjev v neko banko z določbo, da jo naj izplačajo njegovim sorodnikom 90 let po njegovi smrti. S časom je ta dedščina zelo narastla, tako da je znašala pred šestimi leti že 100 milijonov dolarjev. Borba zanjo se vleče že 50 let, pa šele sedaj so začeli resno preiskovati, komu naj prav za prav pripada. V Ameriki živi okrog 250 ljudi, ki trdijo, da so z Emmerichom v sorodstvu, na Nemškem pa 200; otatfi so si ustanovili društva, ki naj bi strijo v tek. Sicer pa so prodajali precej razredčeno pijačo. Toda sedaj menijo drugače. Naj prvo udarijo po nedovoljenem kuhanju samogonke, potem- pa uvedejo suhi režim. Bomo videli, če se bo Stalinu ljubilo bosti se z opozicijo s te strani. Denar v Jugoslavijo brzojavnim potom? MI RAČUNAMO: PERPETUUM MOBILE. Vsakega, ki se je količkaj bavil s tehniko, je vedno zanimal problem večnega gibanja, tako zvani "perpetuum mobile". Švicarski časopisi poročajo, da je izumil neki urar v Neuchatelu uro, ki predstavlja princip večnega kretanja. Ura se giblje vsled sprememb temperature in pritiska zraka. Ker pa bodo-te zračne spremembe obstojale, dokler bo obstojal svet, bo morala njegova ura iti principielno do koqca sveta. Izumitelj je konstruiral že več ur po tem principu. Ena od njih gre brez navijanja že več mesecev. f Za ameriške dolarje i Za dinarje: * 5,00 $ 6.15 200 Din _____ $ 4.45 10,00 - , 11,25 500 Din____ 9.80 15.00 ....... 16.85 1000 Din____ 18.90 20.00 —i— . 21.45 1500 Din_____ 28.00 25.00 26J»5 2000 Din_____ 87.00 35.00 ........ 86.70 3006 Din____ . 55.40 50.00 ___ 51.90 4060 Din______ 78.50 75.06 ___.... 77.50 5000 Din 91.00 100.00 ...... 108.60 10000 Din ____ 182.00 200.00 ....... 204.50 15000 Din ____ 278.00 800.00 366*00 20000 Din 868.00 400.00 m-—... 407.50 80000 Din____ 543.00 500.00 ....... 509.00 40000 Din _____ 724.00 600.00 ....... 610.50 50006 Din______ 90&OQ 700.00 ........ 712.00 60000 Din_____ 1082.00 800.00 ___... 818.00 70000 Din ____ 1260.00 900.00 914.00 80000 Din___ 1441.00 1000.00 ---- 1015.00 90000 Din_ 1620.00 Za pošiljke po poiti se sprejea&a samo MoBi£ Osebnih čekov po poŠti ne sprejemamo. Nobenih drugih pristojbin in nobenih odbitkov t Evropi. Metropolitan State Bank 2201 WEST 22nd STREET, CHICAGO. ILL, Uradojetno: Dnevmo -od 9:00 sjutraj 4» 4x00 per poldne. Ob torkih in eobotih do 6:30 svoSv. KAPITAL IN PREBITEK: $300,000.00 PROMET IN VIRI NAD $3^00,000,00 j Stran 4 AMERI KANSK I SLOVENEC Sobota, 25. februarja 1928 IZ SLOV. NASELBIN (Nadaljevanje z 2. strani) Luzar, Frank Deželan. Po 25c so darovali: Louis Komelanc, Frank Radež, Martin Cešnik in Jakob Lekše. Skupaj $37.25. Joseph Gačnik, nabiralec. -o- KAKO SO SE IMELI PRED-PUSTOM V AMERIŠKI VRHNIKI. • Waukegan, 111. Preminul je za eno leto pred-pustni čas in ž njim so minile vesele zabave in prireditve. Pri nas smo jih imeli veliko. Vsako nedeljo je bilo kaj v naši šolski dvorani. Zdaj to društvo, zdaj ono. Tako je tudi društvo sv. Ane št. 127 KSKJ. imelo v nedeljo, 12. februarja maška-radno veselico, katera se je nad vse nepričakovano dobro obnesla. Zato gre hvala vsem udeležencem, ki so nam pripomogli do tako velikega finančnega napredka. Dobiček je bil namenjen ena polovica za šolo, druga pa za društveno blagajno. Zato gre tudi lepa hvala vsem tistim, kateri so pomagali delati na tej prireditvi. Ne bom vas vsakega posebej imenovala, ker bi vzelo preveč prostora. Zato se vam vsem skupaj lepo zahvalimo, ker ste nam tako lepo pomagali, da se je tako mirno in lepo obnesla I naša veselica. Pozdravljam vse slovenske rojake in rojakinje; širom Amerike. Vrlemu listu A. S. pa želim obilo novih na-> ročni kov! Uršula Jerina. KAJ JE NOVEGA V AURORI? Aurora, III. Tukaj so slabe delavske razmero. Delavci služijo komaj od o5 do 50 centov na uro. Mnogo jih je pa tudi brez dela. Naš rojak Mr. Fajfar je že tri t.'dne bolan za vročinsko boleznijo, vendar se mu zdrav-! je, hvala Bogu, že na boljše j obrača. 1 V soboto je imelo društvo sv. Janeza svojo letno maškarad-no veselico, katera se je prav dobro obnesla. Vkljub slabemu vremenu. Ohceti ta predpust pri nas ni bilo, pa tudi Štorklja je na nas pozabila. Pozdrav vsem čitateljem tega lista! Poročevalec. i -o- "POSLEDNJI MOŽ" OBIŠČE MILWAUCANE! Milwaukee, Wis. Mihvauške Slovence bo počastil s svojim prihodom "Poslednji mož". Kam in k^daj pride ? V South Side Turn dvorano 11. marca 1928. Dramatični odsek društva Lilija ga je angažiral za svojo prireditev. Pokazal se bo z vso svojo nenavadno močjo, -energijo, silo, natančnostjo in vsevednostjo, ki goni in žene, po njegovih mislih, kakor parni kotel, ves ustroj svojega družinskega življenja. Dal se bo spoznati v raznih štadijah svoje samoljubne, tiranske nadutosti. Resen bo, smešen, zadovoljen, vesel; razočaran, potrt in končno o-zdravljen. Kratko povedano, igra "Poslednji mož" je jako zabavna in obenem tudi podučljiva. — Marsikateri ata bo mogoče našel svojo fotografijo v poslednjemu možu in marsikatera mama, v njegovi boljši polovici, ali pa obratno. In če že to ne, igra je že sama na sebi vseskozi dovolj zabavna. Ni ni-kakšen skrpucali zmazek kakšnega lačnega študenta, kakor se to včasih sliši, ampak ima jedro, ki mora zanimati še tako razvajenega gledalca. In da bo igra dobro igrana, ni treba posebno povdarjati, k^jti igralci in igralke dramatičnega odseka društva Lilija dobro vedo, da se nahajamo ravno sedaj v dobi naravnega" preobrata med publiko. Pričela je posvečati^več pažnje prireditvam posebno še kulturnega značaja. Naj gre človek na to ali ono prireditev, povsod je to opaziti. Vsled tega se bo igralno o-sobje prav gotovo potrudilo zadovoljiti posetnike igre "Poslednji mož". Dvanajsto leto že teče, odkar je omenjeni odsek pričel z vprizarjanjem iger v milwau-ški naselbini. Preko štirideset iger se je vprizorilo med tem časom, med katerimi je bilo tudi precej lepih dram: Marjana, Gadje gnezdo, Mati, Testament, Dom, Veriga — saj se jih občinstvo dobro spominja. Mnogokrat je bila dvorana napolnjena do zadnjega kotička, in kako bi bil ta dramski odsek vesel in hvaležen, ko bi se zopet enkrat znašli pri igri "Poslednji mož" vsi njih nekdanji številni podporniki in prijatelji. Na dan torej, v nedeljo, 11. marca, pokažite, da znate še vedno ceniti trudapolno a-koristno delo, katerega vrše delavci na kulturnem polju v naselbini. "Stara sablja". istih, nam p«šta lahko ustavi list. Prosimo, dopisniki, zapomnite si to enkrat za vselej, da ne bo potrebno uredništvu to vedno pojasnjevati. Radi tega se tudi ne jezite, če se Vam take stvari Črta iz dopisov. Uredništvo se mora ravnati po postavah in zakonih Združenih držav. UREDNIKOVA POSTA. Vsem onim, ki so poslali za zadnjo petkovo številko dopise, poročam, da so dospeli prepozno. V sredo je bil praznik George Washingtona in pismo-noši niso pošte raznašali. To pošto smo dobili šele v četrtek ob pol 10. uri, kar je pa bilo za petkovo številko že prepozno. Drugi pot računajte na to. kadar so v tednu prazniki vmes. Vsem dopisnikom bodi ponovno povedano, da pošta Združenih držav ne dovoljuje pisati o kakem srečkanju ali srečkah. To spada pod zakon, ki prepoveduje loterijo in vsako tako igranje. Pod kaznijo je prepovedano pošiljati po pošti srečke, pa tudi časopise ali tiskovine, v katerih bi se pisale o srečkanju. Zato, če bi objavili dopise ali članke, kjer bi oglašali srečke in prodajanje POPRAVEK. V zahvali lasallskih premo-garjev v št. 35 našega lista se je vrinila neljuba pomota, in sicer bi se moralo glasiti, da so prejeli od chicaških Slovencev podpore v znesku $250.00, ne pa $220.00, kakor je bilo pomotoma poročano. Prosimo, da se vzame to blagohotno na znanje. Uredništvo. -o- NAJBOGATEJŠA ŽENA NA ANGLEŠKEM. Za najbogatejšo ženo na Angleškem smatrajo Ladv Houstonovo, posestnico 7 in pol funtov šterlingov. In kar je še bolj zanimivo, je to, da ne plačuje ta bogatašinja niti vinarja davka. Njen pokojni mož, znan brodolastniški mag-nat, je bil namreč naseljen na otoku Rokavskega preliva Jer-seyu, kjer davkov ne plačujejo. Angleška državna zakladnica se je trudila na vse mogoče načine, da bi našla kakšen trik za obdavčenje imetja Hou-stonove. Dosegla je "samo" to. da je bogata dama v navalu velikodušnosti ali srditosti podpisala ček, s katerim daruje zakladnici poldrug milijon funtov. Ček bi se moral izplačati 1. jan., a doslej ni dobila država niti ficka. Dar je namreč tako ogromen, da ga je bilo nemogoče pripraviti v kratkem času v gotovino. Ladv Koustonova je že od dosedanjih predmetnih naporov tako utrujena, da je morala s svojo jahto na odpočitek v bližin » Rouena. Vzdrževanje jahte jo stane tedensko 700 funtov. NAŠI ZASTOPNIKI. Ant. Jaksetic, potovalni zastopnik. COLORADO: Canon City. — Ana Susman. Colorado Springs. — M. Kapsch. Crested Butte, Martin Težak. Denver, — G. Pavlakovich. Leadville, — Rev. M. Trunk, John NEW YORK: Brooklyn. — Catherine Schneller, Veronika Rupe. Gowanda. — J. Zevnik, Karel Str nisha. Little Falls, — Amalia Furlan. New York, — Rev. Kerubin Begel. OHIO: Barberton, O. — Rev. A. L. Bom-Zeleznikar. Pueblo, — Rev. P. Cyril. O.S.B. T. Meglen. ILLINOIS: Argo, — John Poljak. Aurora, — M. Vesel. Bradley, — Rose Smole. Chicago, — A. Jclcnčič. W. Pullman - Chicago. — Frank Gabriel. Elmhurst, — Karoiina Milost. Joliet, — M. Blnth. Jos. F. Muhich John Kramarich. Rockdale, Joliet, 111. — M. Kostelic La Salle, — Annie Ovnik, Antor Strukel. Lockport, — John Koreltz* No. Chicago, — Joseph Drashlef. Peoria, — Mary Zabukovec, Math. Papich. So. Chicago, — Ant. Bakse. Waukegan, — Andrew Košir. INDIANA: Elkhart, — Mary Oblak. Indianapolis, — Louis Komlanc. Porter, — A. Kerznaritz. KANSAS: Franklin, — John Dobravcc. Frontenac, — Joseph Zorc. Kansas City, — Peter Majerle. Mulbery, Kans. — Mrs. B. Omahne. West Mineral. — Mary Plankar. MICHIGAN: Ahmeek, — J. Hribljaa. Detroit. — Rev. B. Ambrožich. Iron Mountain, — Kath. Hcnnr.. Calumet, — Jos. Sustarsich. Manistique. — Ana Schwab. St. Charles - Saginaw. — John liii- MINNESOTA: Aurora, — E. Smolich. Biwabik, — Mr. Frank Globokar. Chisholm, — B. Globočnik. Ely, — Mrs. V. Marn. John Otrin, Tos. Peshell. Eveleth, — Johana Kastelic. Frances Kvaternik, Antonia Nemgar. Gilbert, — Frank Ulčar. Greaney, — U. Babich. Hibbing in okolica, — Joe Zaic. McKinley, — A. Heeler. New Duluth, — M. Spchar. Redore, — A. Mlakar, Rice, — Rev. John Trobec. Sartell, — John Burgstaler. Soudan, — Frances Loushin. MONTANA: Anaconda, — Frank Sašek. Butte, — Marko Gornik. East Helena, — Frances Ambro. bach, Joseph Lckšan, A. Okoliš. Bedford, — Frank Stavec. Bridgeport, — L. Hose. Cleveland, — Jos. Grdina, Frank Suhadolnik. Newburg, — Rev. J. J. Oman, J. Resnik. J. Scrccl. Collinwood, — Mary Glavan, Ku-rol Skebe. Kenmore, O. — Alois Messer. Notingham, — Mary Mevzek. Noble, — Jennie Intihar. Lorain, — Mamie Perusek. West Park, — Jos. Grdina. PENNSYLVANIA: Aliquippa. — Ant. Habich. Ambridge, — Jennie SvcRcl. Beadling, — Nikolai Simonich. Braddock, — Joseph Lesjak. Bridgeville, — Elizabeth Gradishar Burgettstown, — J. Pintar. Bulger, — S. Tenko. Canonsburg, Houston, Strabane in okolica, — John Pelhan, Michael Tomšič. Durant City, — Frank Debcvc. Duryea, — A. Pirnat. Am. Suck. Farrell, — Anna Lumpert. Forest City, — Anna Grchman. Homer City, — Mary Gorichan. Imperial, — Paul Jamnik. Johnstown, — Andrew Tonicc, C Pristau. Moon Run, — Jacob Drašler. Morgan, — M. Dcrnovšek. Olyphant, — Mary Zore. Pittsburgh. — John Golobich, G. Weselich. G. Verbanc. Sharpsburg, — John Skoff. Steelton, — Anton Malesich, Doroteja Dcrnuš Ana I.opert. St. Mary's. — Marv Aufderklam. Vandling, — Frank Pancar. WISCONSIN: Kenosha, — Mr-. Mary Vidmar Milwaukee, — Marjr. Ritonia. Racine, — Martin Novak. Sheboygan, — Miohael Piogar. lolir. Udovich, Marie Prisland. Tioga, — Ludvik Perušek. Wauwatosa, — Ivanka Zavoduik. Willard, — Frank Pcrovshek. WYOMING. Kemmerer. Sublet, Diamondville,— Frank Ru-'i-nstcin. Rock Springs, Wyo. — Rev. .V So. Omaha, Nebr. — Ant. Krasovec. Renton, Wash. — Thomas Rihtar. Newark, N. J. — Jennie Mevzek. Helper, Utah. — August Topolovec. Valley, Wash. — Mary Swan. Thomas. W. Va. — John Lahajnar Pierce, W. Va. — John Jurca. RADA BI IZVEDELA kje se nahaja moj brat Franc Skubic, po domače Motezov iz Zagorja ob Savi, če še živi ali ne. Bival je 22 let v Ameriki, nazadnje v Hover, Mont. Če kdo ve kaj o njem, naj blago-li sporočiti ured. tega lista ali pa meni, njegovi sestri. MRS. ANA RANZ1NGER, Zagorje ob Savi, Slovenija, Jugoslavija. ; DRUŽBA SV. MOHORJA (ZDAJ) V CELJU izda za 1. 1929 sledeče knjige: 1. Koled ar za navadno leto 1929. '2. Večernic 81. zvezek. •>. Zgodovina slov. naroda. 1. Kako smo se ujedinili? -3. Življenje svetnikov. i dnina za te knjige stane en dolar 25 centov ($1.25). Članarina (ček ali money order) naj se pošlje do sredi marca na podpisanega, ki jamči za denar ozir. za knjigo. Doplačilo za knjigo ''Iz Kaire v Bagdad" je G5c. J. M. TRUNK, 424 West 2nd Street, Leadville, Colorado. Schitm t, v i c. !r. r.M'l.t Iv>t-k. \ ska- San Francisco, Calif. M K. Ce sar. Bridgeport, Conn. — Rev. M. J. G> lob, George Fercnchak. St. Louis, Mo. — John Mihelich. Kansas City, Mo. — Mathew Papich. I KAKO SEJE IZNE-BILA REYMATIZMA Vedoč po svojih lastnih izkušnjah, koliko ("lovk trpi. k:i*cri ima v vma tizem. ie M~s. lin--:, ki n. J0J. Ha\> Ave.. F-101. I'd- ..n-ir.Jt- 11. !!!.. tako hvaležna, da si prizadi va. kjer • mor-, -r drts.u:ii. trp ■ •:•! p vi dati. k: -ko se lahko izm'.ij '« h bolečin na čisto priprn>i način kar na voh m d<»-niL'. Mr- !ltir*t nima ničc-ir /:i prodati. Samo izrižite ta i>jrla« i;' p">lii*" ■/ \ a>im inienc.n in «:a>' ••, ni n;ci: ona bo prav v. ve-rlirtn po-dala p I trebna navodila či>to hrrzplarno. !':-šite taicoi. da ne pozabite. Bummrrrntmiir:.......T-i-i'i^TMiiir-irn—........■■■.■.■■•;■ ..,,..,,...,...... ................*• ~ • .......... BODO Chicago postaja bogatejša z vsakim dnem. Imate pa tudi Vi kaj dobička od tega? Chicago je narastlo fza milijon duš v sedmih letih. Zemlja, ki se je prodajala pred sedmimi leti po $1000 aker, stane danes po $1000 lota. Planjava, kakor n. pr. Berwyn, se je tekom par let spremenila v ugledno mesto s krasnimi stavbami. Praznota se napolnuje vse povsod in v nekaj letih bo Chicago štelo največ prebivalstva kar je mest v Ameriki, če ne na vsem svetu. Naseljevanje povzdiguje cene zemljišč. Kjerkoli se kakšna velika stvar dela, tja se ljudje tru-moma naseljujejo. Kjer je veliko ljudi in prostor lep, tam je tudi napredek. Tako priliko imate Vi danes. Mi smo odprli pred kratkim časom Zoological—Park— Subdivision, ki je poleg Forest Preserve parka in v bližini Riverside igrišča za golf in je samo dva do tri bloke do Zoo parka, ki bo eden izmed največjih na svetu. Zveri bodo na prostem in se poljubno gibale; tam bodo umetna jezera in hribčki ter na stotine raznih drugih stvari, ki bodo zanimive in bodo vabile ljudstvo v svojo bližino. To pa bo tudi znatno povzdignilo ceno teh zlata vrednih lot. Ne odlašajte! Kdor poprej pride, ta bo lažje fcbral in dobil kar želi po svojem okusu. Zagotavljam Vas, da bo v kratkem času vse razprodano. Zdaj se Vam nudi zadnja prilika. Kaj boste storili ? Ali boste zamudili ali spregledali, da Vas sreča išče. Če zamudite, boste v par letih druge videli, ko bodo delali velike dobičke z zemljo, ki je danes Vam na ponudbo. Velikanske stavbe se dvigajo v prijaznem sosednem mestecu Berwynu. Ne bo dolgo, ko bo vse zazidano — hočeš ali nočeš, drugam se ne bo moglo razširiti, kakor na tzapad — "next step" A. W. KOMAREK & CO. SUBDIVISION. Torej, če imate namen Vaš denar naložiti dobičkanosno, pišite po novi cenik, katerega Vam pošljemo brez vsake obveznosti. Ni še minulo dve leti, ko so Slovenci začeli kupovati lote od nas. Nekateri so takrat rekli: bi že kupili Vaše lote, a kaj, ko slišimo, da še 20 let ne bo tam vodovoda in podcestnega kanala! (sewer). Tem danes odgovarjamo, da je to že vse notri, pa tudi tratoar (sidewalk). Vse je na naših lotah in z zidanjem hiš se že pripravljajo nekateri, in sicer na 8 ave in 23 cesti, kakor se sliši, v kratkem jih bo več zidalo . Prva in 17 ave. je že tlakovana in nov most je narejen na 17 ave. Tudi 22 cesto nameravajo tlakovati. Nadalje lahko vidite, kako rastejo zgradbe v Zoo parku in več drugih stvari, katere ne bomo danes omenjali, temveč Vam jih bomo pokazali; ko pridete semkaj, da se na svoje oči prepričate. Naša glavna pisarna na 6029 West 22nd St., je odprta vsaki dan od 9. ure zjutraj do 9. ure zvečer in naš glavni zastopnik g. FRANK JURJOVEC Vam bo dal vsa potrebna pojasnila. Lahko ga tudi pokličete po telefonu — Berwyn 2283 J. — Mr. Jurjovec ima večletno skušnjo, on Vam bo šel na roko pri izbiranju teh krasnih lot, da boste v resnici zadovoljni. To ni nobena igra na karte ali špekulacija, ampak varno naiožen denar in največji dobiček ter najboljša investacija kar jih poznamo. Veliko ljudi pripozna njihovo dobičkanosno prihodnost skcizi NAŠE NASVETE. Zakaj tudi Vi nimate zaupanja v to začrtano pot napredka? Ni še sto let, ko je bila Chicago neznatna vasica, ki se je razvila v velemesto. Pa se še dobijo ljudje, ki dvomijo nad lotami v predmestju Chicage — Zoo parku. Na milijone dolarjev je že bilo izgubljenih na bankah, v gotovini in bondih, uničenih po ognju ali pa ukradenih. Vaše jzemlje Vam pa nihče ne more odnesti. To je dokazilo, da je tu najbolj varno naložen denar.Naš glavni zastopnik, Mr. Frank Jurjovec ima tu v A. W. KOMAREK & CO. SUBDIVISION sam čez 30 lot, ravno tako tudi vsi drugi naši zastopniki lastujejo tukaj veliko lot. Zakaj bi tudi Vi ne imeli zaupanja. gs O v* fipt* V^i spodaj imenovani zastopniki Vam zamorejo dati vsa potrebna pojasnila glede orne-njenih lot: I' t^Mi - „ MR. JOHN JERICH. 1925 W. 22nd PL;.MR. ANDREW JELENCICH, 1853 W. 23rd St.; MR LEO JURJOVEC, 1840 W. 22hd Pi; MR. FRANK HORWATH, 2218 So. Leavitt St. in MR. JOSEPH ZUPANCICH, 1824 W. 22nd Place. FRANK JURJOVEC 1941 SO. CLINTON AVE. BERWYN, ILL. Phone: Berwyn 2283-J Glavni zastopnik. SHRANITE TA OGLAS, KER JE VELIKEGA POMENA! , Sohota, 25. februarja 1928 AMERIKANSKt SLOVENEC Stran 9 ŽENSKI SVET t i _Urejuje Mrs. Fannie Jazbec.______ FINANČNO POROČILO S. Ž. ZVEZE ZA JANUAR, 1928. Preostanek dne 31. decembra, 1927 ....................-......................-........... $ 1,279.75 DOHODKI MESECA JANUARJA. Podr. Število štev. Mesečnina Članarina Knjige Skupaj članic 1. $14.25 $1.00 $0.30 $15.55 54 2. 18.50 .50 .15 19.15 74 3. 7.00 1.00 —.— 8.00 25 4. 7.25 —.— —.— 7.25 29 5. 9.50 —_— —.— 9.50 38 6. 4.50 .50 .90 5.90 18 7. 10.25 —.— —.— 10.25 41 8. 5.00 —.— —.— 5.00 20 9. 0.25 1.50 —.— 7.75 25 10. 47.25 18.00 4.50 69.75 18S 11. 10.75 2.00 —.— 12.75 43 12. 8.75 4.00 4.35 14.10 35 13. r.on .50 3.75 10.25 24 14. 1 ".75 3.00 —_— 18.75 63 15. 13.50 3.00 —.— 16.50 52 Skupaj $184.50 $35.00 $10.95 $230.45 729 Skupni dohodki v Skupna blagajna .. januarju .................................................................. $ 230.45 STROŠKI V JANUARJU. Poštnina glavne prcdscdnice ......................................................... $6.58 Poštnina glavne tajnice .................................................................... 9.90 Blagajna 31. januarja ............................................................................. $ 1,493.72 RAZDELBA PREMOŽENJA: ( Sklad za pogrebne stroške ........................................................................... $ 425.00 Kf/crvr sklad .................................................................................................. $ 1,068.72 Julia Gottlieb, gl. tajnica. IZ URADA TAJNICE KNJIŽEVNE MATICE S.2.Z. Huda bitka za prvenstvo se sedaj bije med podružnicami S2Z. Gre se namreč za to, katera podružnica bo nabrala največ oglasov za našo knjigo "Ameriška Slovenka". Naša gl. predsednica Mrs. Marie Pris-land poroča, da imajo za podružnico št. 1 nabranih oglasov v svoti čez $100.00. Pravi, da ne bo mirovala popred, da "bita" Chicago. Mi v Chicagi pa pravimo, da se ne podamo tako zlepa. Ako drugače ne bo slo, bomo pa napravile po sistemu Mr. Anton Grdine iz Clevelanda. Ako pa hočete vedeti za ta sistem, morate njega vprašati. Seve Mrs. Prisland ima korajžo nad Chicago, ni pa omenila, kaj misli o Cleve-landu. Podružnica v Notting-hamu je sedaj na drugem, Col-linwood pa na tretjem mestu. Ne zaostaja pa podružnica v Barbertonu. — Ta podružnica ima čast, da je prva poslala denar za nabrane oglase. To je nad vse hvalevredno, da se denar takoj kolekta, kajti stroške radi knjige imamo že sedaj. Ta podružnica naj bo za vzgled tudi vsled tega, ker so nabrale oglase med tujerodcem, kajti da se nisem mogla te zabave udeležiti tudi jaz. Kajti št. 13 je tudi meni prinesla nesrečo. • 13. januarja sem hitela po stopnicah, nesreča pa je hotela, da mi je izpodrsnilo in padla sem tako nesrečno, da sem si levo nogo zelo poškodovala. Pet tednov nisem mogla stopiti na nogo. Med tem časom pa me niso pozabile moje prijateljice in vrle članice naše podružni ce. Prav pridno so me obiskovale in mi lajšale moje stanje Zato pa se vsem tistim tem potom najprisrčneje zahvalim. Ohranila vas bom vedno v spo minu. Rojakinje, ki še niste pri Zvezi, storite same sebi dobro in pristopite. Kako dobro dene bolni ženi ali dekletu, ko prihitijo sestre članice na obisk. — Vsaka po svoji moči si prizadeva lajšati gorje bolnice. Da, prava sesterska ljubezen je v njih. Torej še enkrat, prav lepa hvala! Ne smem pa tudi pozabiti društva katoliških mater in $ 1,510.20 žena. Iskreno se zahvalim članicam, ki so me obiskovale in s tem izkazale meni naklonjenost. Iz hvaležnosti me veže dolžnost, da tudi to društvo priporočam ženam. Tem potom tudi naznanjam, da nameravamo članice naše podružnice prirediti razstavo ročnih del, in sicer mesega maja ali začetkom junija. Ker je pri naši podružnici veliko takih članic, ki znajo fina ročna dela, in šivilje, se bo dalo kaj lepega ukreniti. Slovenke ne smemo biti nikjer zadnje, mora se nas upoštevati, zato je treba, da se pokažemo v javnosti z našim delom. Naznanjam tudi, da se bo vršila naša prihodnja mesečna ponosom odgovorile, da smo j nice SŽZ. Torej članice in so- 16.48 zavedne ameriške Slovenke. Torej, članice podružnice št. 5, na svidenje v pondeljek na seji. — Prisrčni pozdrav! Annie Koren, preds. -o- ZAHVALA. Nottingham, O. Podružnica SŽZ. št. 14 je imela svojo prvo veselico dne 11. februar/a pri sestri Antoniji Lapuh na 200 Arrowhead Ave. Uspeh je bil lep, dvorana j^ bila polna naših prijateljev in prijateljic. V imenu društva se vsem prav lepo zahvaljujem. Prosim še zanaprej, ko bomo kaj sličnega priredile, da nas boste zopet obiskali. Zahvalim se v imenu podružnice vsem udeležencem. Prav lepa hvala članicam .podružnice št. 10 iz Collinwood, ker so nas obiskale. Hvala tudi godcema Leo Križmanu in Majku Pok-larju, ker sta igrale poskočne polke in lepe valčke. Prisrčna hvala članicam za delo, ker ste toliko pomagale, da smo ifrišle I kar ne vržejo proč, temveč dado tako lepega uspeha. Hva-Ia |jo taki članici, ki lista ne dobi-tudi vsem tistim ki so kaj daro- sestre, polje naše je veliko in potrebuje rite utrudljivih delavk. Na delo! Vsaka naj pripelje na prihodnjo sejo kakšno prijateljico, da bo pristopila #k podružnici. Aprila meseca nas mora biti pri seji vsaj četrtino toliko, kolikor jih je v Collin-woodu, Ohio1. Slovenske žene*so po ameriških naselbinah že veliko dobrega storile. Vse, kar jim kdo svetuje koristnega za ameriške Slovence, "to store, ne da bi se kaj obotavljale. Ker pa se je že neštetokrat pokazalo, da je baš naša ženska organizacija za nas koristna, zato pa podružnice tako dobro napredujejo.Članicam pri naši podružnici še enkrat polagam na srce. naj se poprimejo dela, da bomo dosegle, kar sem omenila zgoraj. Priporočam tudi, ne samo za našo naselbino, temveč vsem podružnicam, da članice, ki prejemajo Glasilo, naj ga m- vali za napredek naše blagajne. Drage sestre, kakor vidite, zanimanje je veliko, zdaj pa le na delo, da bomo pridobile več članic. V naši naselbini je veli- va. To pa zato, ker je potrebno, da so vse članice vedno c vsem poučene, kaj se godi po naselbinah pri drugih podružnicah. Pa tudi 00<><>00<><>0<><>0000-000<>0<>0-0-0<>0-00'0'00<^ ' Rojakom v Waukeganu in No. Chicago Ze nad LET služi ta banka zanesljivo in pošteno vsem, ki potrebujejo njene službe in oprezno investirajo; prihranke od tisočev vlagateljev ji poveri denar, ki znaša več milijonov dolarjev. Naj se tiče kakršnihkoli načinov vlaganja vaših prihrankov, prepričajte se kakšne ugodnosti dobivajo oni, ki poslujejo s to banko. KASPAR AMERICAN STATE BANK f ■ VOGAL ZAP. 19. CESTE in BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL. NAJVEČJA SLA VENSKA BANKA V AMČRIKI. Uradne ure; od 9. ure zjutraj do 4. popoldne, v ponedeljek in soboto od 9. ure zjutraj do 8. zvečer. ZA VELIKONOČNO POTOVANJE V JUGOSLAVIJO SE PRIJAVITE PRI NAS. priporočam svojo veliko zalogo jesenskih in zimskih oblek, sukenj, kakor tudi vsake druge vrste oblačila. Posebna izbera trpežnega spodnjega oblačila takozva-nega slovečega "Coopers" izdelka, kakor tudi vse vrste praznične in za na delo sraj-se. ZIMSKA OBUVALA vseh vrst dobite v naši trgovini. CENE ZMERNE, BLAGO PRVOVRSTNO, POSTREŽBA TOČNA! Se priporočam za poset! Frank Opeka 502 — 10th STREET, Waukegan, 111. t Illington Studio JOHN F. GLOMB, Prop. - FOTOGRAFSKI ZAVOD - 2006 West 22nd Street (Near Robey St.) Phone: Canal 1807. Izdeluje vsakovrstne umetniške slike, ročno slikanje in povečanje. kruhom na mizo. Špinačina juha. — Deni v kožico na štedilnik žlico masti, zarumeni v njej žlico drobno zrezane čebule, prideni še žlico presnega, masla, malo drobno zrezanega peteršilja in štiri žlice moke, ko ta nekoliko zarumeni, prideni devet unč kuhane ter fino sesekane špinače] in osminko kvorta sveže smete tane; nadalje prjjij polagoma pol kvorta mleka in dva k\ or-ta vrele, slane vode in malo popra, ko dobro prevre, je juha gotova. Vlij jo v juhni lonec, v katerem si že prej zmešala dva rumenjaka ali en ) jajce, prideni opečenega kruha in daj na mizo. Karfijolna juha. Eno veliko ali dve majhni karfijoli rčiz-reži na drobne koščke ler v> oh-ko skuhaj v dva in pol k v or tu slane vode. Deni v kozo dve žlici presnega masla: ko se ^peni, prideni malo drobno zrezanega zelenega peteršilja in tri žlice mok*». Ko malo zarumeni. zalivaj s karfijolno juho ter mešaj, da bo gladko, potem 7lij h kuhani karfijoli. V juho daš lahko na kocke •00000000000<)000000000000<>0<>0<^^ Dobrd meso - Dobra postrežba * se dobi le v dobri mesnici. Pri nas dobite Vedno najboljše sveie, kakor tudi prekajeno meso. Izdelujem prave kraiyske domače klobase, nv rejene po domačem receptu. — Se priporočam v naklonjenosti MATH KREMESEC SLOVENSKI MESAR Phone: Canal 6319. Chicago, UL obliko rožička. Tako stori z vsemi. Peci jih najprej v ohlajeni pečici, najbolje čez noč, da se tako bolj sušijo kakor pečejo. Le ko so že popolnima suhi, jih postavi v nekoliko bolj toplo pečico, da počasi bledo zarumene. prakticnimTgljaji. Brez dvoma najtežje je odpraviti iz obleke madeže črnila. Potresi madeže s soljo, namoči s sokom limone in izpiraj v topli, ne vreli vodi. * Koža ostane mlada. Zmešaj v novem prstenem loncu belega voska, čebulinega soka, čistega medu in sok belih lilij — od vsakega enako. Pristavi lonec k žerjavici in mešaj, doklej-se ne stopi vosek, potem odstavi in mešaj, dokler se ne ohladi. Tega mazila vteri zvečer in obraz, zjutraj se zdrgni s str; • flanelo in umij potim z ml v • no vodo. Stara pomoč za lene roke bila čebula bele lilije. Č ebul1 j se olupi in zriblje ali zmečk i. Dobra je tudi čebula pisanih lilij. Sok, listje in cvetje bi'Ie zrezane m v presnem masiui,.... .'lilije so davno znani kot po- pražene zemlje ali pa vkuhaji četrt kvorta riža. -o- moč za pege, lišaje, kraste in , druge nečednosti na obrazu, j Sok se iztisne ali pa se namoči i lilija v vinskem cvetu. Zelo preprost način umivanja posode, v kateri se je kuhalo mleko, je, da posodo koj pokriješ. k<» si mleko c«?Mila. Sopara odloči vse, kar jo strjenega in ko se je posoda shladila, pomij kot navadno. Vaš jezik \m pove! Jezik jf ogledalo vasema že!«>do i Li\Ji Lešnikcvi hiebčki. Naredi !■', treh beljakov trd sneg, zmešrif vanj devet unč sladkorja z v:i-nilijo, primešaj še clevet unč drobno zrezanih in z enim beljakom stoičen ih lešnikov. Nato mešaj pol ure. Deni testo v brizgalnico s cevko ter naredi na z voskom pomazano pločevino majhne hlebčke, položi n i sredo vsakega en olupi jen lesnik. potresi vse s sladkorje""' ter speci v ne zelo vroči pečici. Mandeljnov* rožički. Narer".? snega iz štirih beljakov, zamešaj vanj osem unč sladkorja • limonovimi lupinami, že prt;j pa olupi in na listke ali n:i drobno zveži enajst unč mandeljnov. zmešaj vmes dve um-i sladkorja in malo limonove lupine. Potem zajemi in deni na mandeljne pol žlice snega in------------- ga povaljaj rahlo v njih z I>! KuP°n za brezplačni vzorec senim nožem. Nato ga pologi r , 1 i I mc ............................................................... na z voskom pomazano pločevino ,in si pri tem pomagaj se( Naslov ....................................................... z drugim lesenim nožem. Naj pločevini ga okroži, da mu daš Mesto ......................................................... Ako je žclodec iz reda. ;iki> -zabasana ali vnela, jezik vam ve in potem veš1.«:, da je ji crev-i robno v redit i želodčno nerednu.-t s Triner-ievini grenkim vinom. Od leta lSVfs zdra\ ilo slovi k >l naizaiM -diive/'.i. (b-aj:;!'!« tonika v »lučaju nepreb ' -'Mi. zaprtnice. *'ubega apetita in V vseli Irk.-.rnab. Pi-ite na i«-s. Triner ("<>.. 1333 S. Ashland Ave.. Chicapo. III.. po URICZPL.U Xf YZORKC. priložite 10c za pošiljatv-.-:ie lroške. PALACZEV P0GREBNISKI DO FRANK E. PALACZ Direktor. 1016 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Privatna ambulančna postrežba. — Avtomobili za vse slučaje. Mrliče odvažamo iz vseh delov mesta in iz dežele v našo mrtvašnico. To je v nsšem načrtu, da cena pogrebu ni previsoka, ker tudi ničesar ne računamo za vporabo mrtvašnice. PROSTA UPORABA . MRTVAŠNICE. Telefonska služba noč in dan: Canal: 1207 — Stanovanjski: Rockwell: 4882 in 8740. LOUIS J. ŽEFRAN Embalming Apprentice. 1912 West 22nd St. gjj 1609 W. 19th St., Res. 1847 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone Roosevelt 4397 HJ % SHEET METAL WQRKS — FURNACE AND VENTILA- Jfj TING SKYLIGHTS & GUTTERS EDINO SLOVENSKO KLEPARSKO PODJETJE »SI Izdeluje vsa v to stroko spadajoča dela po zmernih cenah. — lU Točna postrežba. Mj| \ L WENCEL'S DAIRY fjriA Ml L K 1 •M Slovenska mlekarna. pasteurized Milk and Cream WHOLESALE and RETAIL 1813 W. 22nd Str., Chicago, 111. Phone Roosevelt 3673 Steklenica MLEKA pomeni steklenico dobrega zdravja. Našo mleko je iz Elwood farm, kjer so krave preiskane od živinozdravnikov, kakor zahteva zakon. Ni zdravejse pijače na svetu, kakor je mleko. Posebno sveže mleko za dojenčke od "Guernsey*' krav, ki so pomolzc-iie zjutraj, opoldne se že mleko prodaja. Naša specijaliteta: DOMAČE SIROVO MASLO in SIR. Stran AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 25. februarja 1928 POTOP HENRIK S IENKIE WICZ Iz poljščine prevel Dr. Rudolf Mole. Poslanca, o. Benedikt Jaračevski in o. Marcel Tomicki, sta šla iz obzidja, ostali pa so čakali s trepetajočim srcem v refektoriju, zakaj te menihe, nenavajene vojne, je vendar bilo strah ob misli, da je ura odbila in prišel trenutek, ko jim je bilo izbirati med dolžnostjo ter jezo in maščevanjem sovražnika. Toda preden je minilo pol ure, sta se oba očeta zopet prikazala pred zborovalci. Glavi sta imela povešeni na prsi. na bledih obrazih se jima je brala žalost. Molče sta dala o. Kordeckemu novo Vreščovičevo pisitio, ta pa ga jima je vzel iz rok in glasno prečital. Bilo je osem toček kapitulacije, pod katerimi je pozval Vreščovič redovnike, da podajo samostan. Ko je prednik prečital, je dolgo gledal zbranim v obličja, naposled pa je rekel s svečanostnim glasom: ■ "V ime Očeta in Sina in svetega Duha! V ime prečiste in presvete Bogorodnice! Na obzidje, ljubljeni bratje!" 'Na obzidje! Na obzidje!" se je oglasilo kakor en glas v refektoriju. Ore z en hip potem je jasen plamen ofivetV.l podnožje samostana. Vreščovič je ukazal zažgati poslopja pii cerkvi svete Barbare. Požar, ki je objel stara poslopja, je rasel vsak hip. V kratkem so se dvignili stebri rdečega dima proti nebu, med katerimi so so svetili iskreči ognjeni jeziki. Naposled se je po oblakih razlil en sam požar. Pri blesku ognja so so videli oddelki voja-kov-jezdecev. ki so se naglo premikali s k j raja na kraj. Začele so se navadne vojaške svo-jevoljnosti. Jezdeci so izganjali iz hlevov govedo, katero je prestrašeno begalo, okoli in polnilo ozračje z žalostnim mukanjem; ovce, stisnjene v kupe, so silile na slepo k ogniu. Smrad po zažganem se je širil na vse strani in dosegel višino samostanskega zidovja. Mnogo obležencev je prvič videlo krvavo o-bličje vojne in njihova srca so drgetala od strahu ob pogledu na ljudi, ki so jih vojaki preganjali in sekali z meči, in ženske, ki so jih vlačili za lase. In pri krvavem blesku požari a se je vse videlo kakor na dlani. Krik in celo besede so prihajale razločno do ušes obležencev. Ker se samostanski topovi do takrat še niso oglasili, so jezdeci poskakali s konj in s-? približali do samega podnožja ter potresava-li z meči in mušketami. Vsak hip je prilomastil kak orjak, z žol-tim ovratnikom, položil roko k ustam, lagal in grozil oleženc-em, ki so ga potrpežljivo poslušali, stoječ pri topovih in prižganih luntah. Gospod Kmitic je stal poleg gospoda Čar-neckega baš ob cerkvi ter videl vse natančno. Na lici mu je stopila silna rdečica, oči so bile podobne dvema svečama, a v roki je držal izboren lok, ki, ga je dobil po <5fcetu. ta pa ga je uplenil pod Hočimom nekemu slavnemu agi. Slišal je t^rej grožnie in izmišljotine, naposled pa. ko je ogromni jezdec stopil pod skalo in začel vreščati, se je obrnil gospod Andrej k Černeckemn : "Za Boga! Najsvetejšo Devico zasramuje.. Jaz razumem nemško. . . zasramuje strašno! . . . Ne morem zdržati!" In znižal je lok. toda gospod Čarrtecki je udaril po njem z roko. "Bog ga bo kaznoval za zasramovanja," je rekel, "toda o. Kordecki je prepovedal, da streljamo mi prvi, razen če oni začno." Jedva je skončal,- ko je jezdec dvignil kopito muškete k obrazu; strel je počil, a krogla ni dosegla zidovja in izginila nekje med skalami. "Ali sedaj smem ?" je kriknil Kmitic. "Da !" je odgovoril Čarnecki. Kmitic se je kot pravi vojak takoj umiril. Jezdec je zaslonil z dlanjo oči, da bi videl sled svoje krogle, on pa je nategnil lok, po-gladi s prstom tetivo, da je zašvigotala kakor lastovka, potem se pa dobro nagnil in zakli-cal: "Je že na tleh!" Obenem se je zaslišal švist okrutne streli-ce. Jezdec je spustil mušketo, dvignil obe roki kvišku, se zgrabil za glavo in se zvalil vznak na tla. Nekaj časa se je premetaval kakor riba, ki si jo potegnil iz vode, in kopal zemljo z nogami, toda kmalu se je iztegnil in obležal nepremično. "To je prvi!" je rekel Kmitic. "Naredi si vozel na vrvici!" je rekel go-' spod Peter. "Vrv v zvoniku ne bo'zadoščala, ako Bog da!" je kriknil gospod Andrej. Vtem je pristopil k truplu drugi jezdec, hoteč pogledati, kaj mu je, ali pa morda vzeti moSnjo, tocfa serelica je Švignila vnovič in drugi je padel na-prsi prvega. airite "Amer. Slovenca"! - C7 -ff. - ■V tem času so se oglasili poljski topovi, ki jih je pripeljal s seboj Vreščovič. Z njimi ni mogel razrušiti trdnjave, kakor tudi ni mogel misliti, da bi jo dobil, ker je imel s s^boj samo konjenico, toda vendar je pustil streljati, da bi prestrašil redovnike. Kolikor toliko začetek je bil dan. O. Kordecki se je pojavil pri gospodu Čar-neckem, z njim pa je šel o. Dobroš, ki je v mirnih časih nadzoroval samostansko topništvo in je streljal ob praznikih; zato so ga imeli za prvega puškarja med redovniki. Prior je blagoslovil top in ga pokazal o. Dobrošu. Tu pa si je zavihal rokave in začel uravnati v vrzel med dvema poslopjema, kjer se je premikao nekaj jezdecev, a med njimi oficir z mečem v roki. Dolgo je meril o. Dobroš, ker je šlo za njegovo slavo. Naposled je vzel lunto in prižgal. Strel je stresel ozračje in dim je zakril razgled. Črez hip pa ga je veter raznesel. V vrzeli med poslopjema ni bilo nobenega jezdeca več. Nekaj jih je ležalo s konji vred, drugi so izginili. Redovniki so začeli prepevati na obzidju. Tresk padajočih poslopij pri sv. Barbari je spremi je val petje. Postalo je temneje, le neprestani roji isker, ki so se razpršile vsled padca brun, so se dvigali v zrak. Trombe so se zopet oglasile v vrstah Vreš-čoviča, toda njihov odmev se je začel oddaljevati. Požar je pojemal. Tema je objela podnožje Jasne Gore. Tu in tam se je oglasilo rezgetanje konj, a vedno bolj daleč, vedno slabše. Vreščovič se je umaknil proti Kre-picam. O. Kordecki je pokleknil na zidu. "Mruija! Mati Boga edinega!" je rekel s silniiT: glasom, "naredi, da bo oni, ki pride za njim. ravno tako odšel s sramoto in s praznim srdom v duši." Ko je tako molil, so se naenkrat pretrgali oblaki nad njim in jasni blesk meseca je pobelil stolpe, klečečega priorja in pogorišča poslopij pri sv. Barbari. » XIV. \ Drugi dan je zavladal pod Jasno Goro mir, kar so izkoristili redovniki in se še bolj oprijeli za obrambo. Delali so poslednje poprave na zidovju in ograjah, pripravili so še več orodja, ki bi imelo služiti pri odbijanju napadov. * Iz Zdebova. Krovodže, Lgote in Grabovske se je vnovič zglasilo nekoliko kmetov, ki so služili svoj čas pri pehoti. Te so sprejeli in jih pomešali med branitelje. O. Kordecki je delal za dva, za tri. Vršil je službo, božjo, se udeleževal posvetovanj, ni opuščal dnevnih in ponočnih skupnih molitev, a v presledkih hodil po zidovju. se razgovarjal s šlahto in vaščani, poleg tega pa je imel na obrazu in vsej postavi tak mir, kakršnega imajo res le kremeniti značaji. Če si pogledal v njegovo od skrbi obledelo obličje, si lahko mislil, da spi ta človek v sladkem in lahkem snu; a liha resignacija in nemala veselost, ki je odsevala iz njegovih oči, ter-ustnice, ki so se premikale v tihi molitvi, so dokazovale, da bedi in moli in se žrtvuje za vse. Iz te duše, ki je hrepenela iz vseh moči k Bogu. je plula vera v mirni in globoki struji; vsi so jo pili iz nje s polnimi usti in kdor je imel bolno dušo. ta je ozdravil. Kjer se je prikazal njegov beli habit, tam so se razvedrili človeški obrazi, oči so se nasmehnile, a usta so ponavljala: "'Oče naš dobri, tolažnik, branitelj, nada naša." Poljubovali so mu roke in njegov habit, on pa se je smehljal kakor zarja in šel dalje, a okoli njega, nad njim in pred njim sta šla upanje in dobra volja. Vendar tudi posvetnih sredstev ni zanemarjal ; očetje, ki so hodili v njegovo celico, so ga našli, ako ne na kolenih, pa pri pisanju pisem, ki jih je pošiljal na vse strani. Pisal je Wittembergu, glavnemu poveljniku v Kra-kovu, proseč ga usmiljenja nad svetim mestom, in Janu Kazimirju, ki je v Opolu delal zadnje poizkuse, da bi rešil nehvaležni narod ; in gospodu kijevskemu kaštelanu, ki se je držal, kakor se je sam izrazil, kakor na verigi v Sievežu; in Vrešcoviču in polkovniku Sadovskemu, Čehu in luterancu, ki je služil pod Mueller jem, a imel plemenito dušo in poizkušal strašnega generala odvrniti od napada na samostan. Dva svetovalca se pri Muellerju borila med seboj. Vreščovič, razdražen po uporu, ki ga je doživel osmega listopada, se je trudil na vse kriplje, d« bi pridobil generala za pohod; obetal mu je kot dobiček neizmerne zaklade ter trdil, da je na vsem svetu kaj malo cerkev, ki bi se mogle primerjati glede bogastva s čenstohovsko ali jasnogorsko. Sa-dovski pa je odgovarjal na sledeči način: <>000<>00<><>00<>{KKKXKK>00^ PiSAN0 POLJE ■oooooooooooooooooooooooooooooooooooooo Kanonik Žlogar: PROSTOZIDARSTVO. (Dalje.) Pod velemojstrom vojvodo Orleanom je prostozidarstyo imelo nekako tri skupine: a) plemiški (navidezni) zidarji, za katerimi se je loža skrivala n ki so kot lojalni odvračali sum pri vladi, dasi niso ni slu-jtili, kar se je v resnici za kuli- DOBILI SMO Nove slovenske plošče KATERE SO IZDELALI PEVCI ADRIJE. IN S KATERIMI VAM LAHKO TAKOJ POSTREŽEMO. sami godilo; b) velika masa meščanskih zidarjev, ki so vi zmislu proticerkve dosledno d) Toda vojne grozote in I brezobzirnost Napoleonova so presedale Evropi. Ljudstvo in njih vladarji so se vzdignili zoper Napoleona in sledil je njegov padec. Prostozidarski maršali so hitro obrnili svoj plašč po vetru — se podvrgli Bour-bonom; a ko se je Napoleon vrnil s pregnanstva na Elbi, so presedlali zopet na njegovo stran ter ga spremljali v bitko pri Waterloo-u, kjer so ga po nesrečnem izidu zopet zapu- i i«, , <: „ i „„„ -stili ter se uklonili Bourbonom. delovaji za od stran,] en je mo-j [narhije in dinastije; c) vele-' mojster vojvoda Orleanski in 1 njegovi pristaši. Orhans je sam hrepenel po kroni meneč, da mu bodo prostozidarji pomagali slično, kakor je Anderson ova proticerkev na Angleškem povzdignila na tron hišo 68923 68924 80332 80333 Ženitovanje, 1. del. Ženitovanje, 2. del, 12 inčev, cena $1.25-Romanje k Materi Božji, 1. del. Romanje k Materi Božji, 2. del, 12 inčev, cena $1.25. Amerikanec na obisku v stari domovini. Amerikanec se poslavlja od rojstnega kraja, V krčmi, 1. del. V krčmi, 2. del, cena 75c. cena 75c hanoversko. — Prva skupina ni imela upliva. a zadnji five sta pospešili revolucijo, s katere pomočjo je mislil vojvoda Orleans, ki se je imenoval Ega- i lite, priti do vlade in se ie tako i | daleč spozabil, da je glasoval I za smrt kralja Ludovika XVI. ; Prišla je "grozovladu" .i: ko-1 bincev — skoro vsi prostozi- ' i t: r i i ki -o se tudi sar u med j seboj morili in 1. 1703 -:;di \e-lemojstra Orleansa u mrali. č) Tako je prostozidarja! >rotJii;_.' anda \ profane m svetu, pripravila revolucijo ! 178*3 in j Romanje k Materi božji je nekaj, kar Slovenci do sedaj se j d'.vedla k izbruhu. I-Iiia i po-! nismo imeli. Če povemo, da je govornik te plošče sloveči sloven- iskus k realizaciji ali u ie.j-i.vo-1 ski misijonar, Rev. Odilo Ilajnšek, OFM., bo lahko vsakdo na- - ;miu pr< -tozidarskih naukov.! Vsaka izmed teh plošč je nekaj posebnega. Slovenska j "ohcet" s krasnim petjem, lepih narodnih pesmi, kakor jih znajo zapeti samo pevci Adrije, nudi poseben užitek zase. t Nižji prostozidarji, ki so pod ■ Napoleonom ostali praznih rok, so bili kot demokrati gore-i či zagovorniki enakosti, a tudi : od vrnivših se monarhistov niso imeli kaj pričakovati. — Oboji so se bolj potuhnili* a pod pepelom je še tlela žrjavica. Delali so naprej za padec monarhije, kakor prizna sama "Acacia" (1908 Št. 40">) pišoč: "Vklnib lojalnemu mišljenju svojih vodij je bil veliki orient med restavracijo Bourbonov ognjišče liberalne stranke, čije vodje so pripadali orientu." e) Po smrti Ludovika XVIII. (1. 1824) je zasedel francoski prestol njegov brat Karel X. Ker je bil ta vladar katoliškega mišljenja, je l il prostozi-darstvu tern v očeh, zato sklenilo kraljestvo Bourbonov odstraniti. Tu se je zopet zvezal vojvoda Orleanski br. Louis redil sodbo o tej plošči in je takoj naročil. Ostali dve plošči sta nad vse zanimivi, in vsakdo jih bo brezdvomno hotel imeti, in se .naslajati ob zvokih krasnega u-branega narodnega petja. / Pa«še eno novost imamo. Jolietski, Dietchmanov orkester ,]e izdelal dva plesna komada. Kdor se hoče prepričati. <"e je ta godba res dobra, naj jih takoj naroči. 60331 Izgubljena pesem — Jolietska Slovenka 30334 Gozdni zvok — France polka................... . i .75 NAJNOVEJŠE SLOVENSKE PLOSCE. 79483 Nagajivka Mazurka — Coklarji, bmarj-.mka, slov. godba .75 79484' Vesela Gorenjka — Korajža velja, ^olka. s!"v. godba.........75 80059 Napitnica — Srbska himna, mo.iko \ ijc ...............................75 80061 Malo ko!o — Veliko kolo, tainburica ........................„...........75 80082 Ženina volja — Zaljubljeni Ciro. hrvatska scena in petje .75 80085 Duna Csardas — Drava Csardas, lamburica .........................75 80100 Don-Bon, valček — Eoorn-sti-dri, polka, orkester.............75 80183 Nova stara pesem—Oj, ts zakonski stan, slov. sccna s pet. .75 80184 Radi kotla v keho — Ravbar na gauge, smešna scena s pet. .75 SLOVENSKO PETJE. . 67979 Slovenske zdravice — S\*arjenie............................................$0.75 69317 Tolažba — Veselja dem .......................................................... .75 69698 Sveti večer — Tiha noč ______________________________________________________ .75 69802 Ne bom se možila — Ljubca pevej.........................................75 72206 Al me boš kaj rada imela — Oj ta Pclončica....................... .75 72207 Ljubca moja — Otok Bleski...................................................... .75 72208 Oj ta vojaški boben — Pobič sem star šele 18 let.................75 72210 Slepec — Mila mila lunica..................-.................................... .75 72231 O j zlata vinska kapljica — Povsod me poznajo______________ .75 72232 Sem slovenska deklica — Bom šla na planince.................... .75 72327 Zapoj mi ptičica — Po gorah grmi..........................................75 72364 Na gorenjskem je fletno — Ptiček in TiČka......................... .75 72399 Razpodite se megličice — Tam kjer lunica........................... .75 72429 Krščenici — Angel ji sveti ...................................................... .75 72472 Na planincah — Barčica ..................................... .75 72514 Odpri mi kamr:co — Prišla bo pomlad.................................. .75 72527 Moj dom — domovini ______________________________________________________ .75 72707 Naprej! — Vse mine .................................... ..................... .75 73721 Micka na šrauf — Na maškaradi ________________________________________75 73725 Na Vršacu — Sladko spavaj_____________________________________________________75 77422 Neža in Pavel — Deset zapovedi..........................................75 77490 Vabilo — Pastirček _______________________________________________________ .75 77651 Sezidal sem si — Slovenec Slovencu..................................75 77746 U boj, u boj! Garavuša ..................................................._......... .75 77897 Strunam — Sirota .................................................................. .75 77898 Sveta Lucija — Planinarica ................................................75 77912 Ko gremo (La Poioma) — Sonja (opera).............................. .75 78176 Dve utvi — O j večer' je že_________________________________________________ .75 78182 Nove harmonike — Sentklarski paberki.................................. .75 78313 Knefra in vagabundi — Kako je bilo......................................75 78348 Božična — Sveta noč........................................................75 78408 Jadransko morje — Cuj Micika________________________________________________75 78554 ^Jovenec sem — Pogled v nedolžno oko_______________________ .75 V zalogi imamo tudi gramofonske iglice, in sicer: Zavojček jeklenih iglic (100 kom* do v) ....................................................10- Škatljica "tungs-tone" iglic (8 komadov, vsaka iglica igra 100— 300 plošč) ____________________________________________________ ________25c Va Tllftf - ^ vsakim, naročilom pošljite potrebno svoto. T dAllUt " pr; naročilu od 5 plošč ali več, plačamo poštnino mi. Ako je pa naročilo manj, kakor 5 plošč, potem pošljite za vsako ploščo 5c. več za poštnino. * Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET CHICAGO, ILL. The New W r # ^ *-*-A/lctrola A ta revolucija je prišla prezgodaj. francosko ljud-ivo Vj m bilo dosti pri j Ta vi I no. tak«, priznavajo celo masonski viri. Republika je stopila na mesto monarhije. A ob grozovladi se tudi tramasoni niso čutili var ne: "veliki orienl" je bil raz- ousčen. Le v armadi prejšr:.Tn kraljevskih polkov so se prostozidarji še ohranili, a so zdaj k'»t republikanski vojaki postali tudi revolucijonarni. Leta 1795 sta br. Roettiers in St. Leonard. H sta bila masi nske arhive rešila, zopet o-snovala veliki orient, osobito s pomočjo vojaških zidarjev — toda ob čisto novem položaju. Legitimna monarhija je bila zrušena, a lionaparti so se že cedile sline po kroni; mesto slabiča Ludovika XVI. nastopi vcleum Napoleon. 1 rostozidarstvo je moralo zopet s svojim prosvetljeva-njem začeti — in temu delu se je posvetilo celo XIX. stoletje. Napoleon sprva ni zaupal prostozidarjem. A ti so se s svojo ' Filip z zidarskimi vodji libc-1 ralcev za odstranil ;v svojega i kraljevega sorodnika. A pro-j stozidarji so zdaj ljudstvo na I drug način pripravljali. Spise I Voltairjeve in "liciklopedistov j so povsod razširjali in tako ne-! razsodno ljudstvo zastrupljali, j da je bilo zrelo za prekucijo, ki ' je res pregnala kralja, kateri se ie odpovedal v korist svojega vnuka Hemika ki je znan pod imenom grof Cham-bord. Ta je umrl pri Dunajskem Novem mestu. Karl X. pa je, zapustivši Fr. ncijo, umrl v Gorici ter tam pokopan na Kostanjevici v grobnici pri oo. fra nčiškanih. S tem preobratom je bilo prostozidarstvo za zdaj zadovoljno. Na republiko še ni bilo misliti, tem manj, ker je bil "meščanski" kralj sam niih zaščitnik. a bližali so se pa le svojemu cilju — uničenju monarhije in ločitvi cerkve od države. V ta namen je loža po tihem naprej rovala in pripravljala 1. 1848. f) Celo masonski pisatelji priznavajo, da "so bili voditelji , , , . .. jta.inih društev povzrociteln te lokavo taktiko znali zavarova- : ...... v . ' revolucije. Loža je postala go- ti. Veliki orient je izvolil Josipa Bonaparta, poznejšega kralja v Neaplu. za velemojstra, in princa Murata, svaka cesarjevega, ter kneza Cambecere-sa, velekancelarja, za njega 1 namestnika. Vobče pa je veliki orient obstal večinoma iz dostojanstvenikov vseh stanov novega režima, ki so bili splošno stari revolucijonarji. Ko je Napoleon začel boj proti papeštvu, iskal je podpore — v prostozidarstvu. Vse delovanje se je preneslo bolj v inozemstvo. Pri vseh prevratih po srednji Evropi je imelo prostozidarstvo veliko ulogo. Ne-nasitljivo častihlepje NapMeo-na I. je izzvalo neštete vojske in v teh je prostozidarstvo pomagala pri spremembi Evrope. Polkovne lože so poiskale vse liberalce dotičnih mest in vse one, ki jih je revolucija prešinila. Vsi taki so "sprejeli luč" ali .pa so bili povišani v višje stopnje. In če je potem vojaška loža s svojim polkom odšla, zapustila je tam tajno ložo, čije člani so že bili poučeni v naukih revolucije. O takem razvoju prostozi d arstva se bomo pozneje prepričali v drugih državah. 'spodar položaja in je najbolj juplivala na sestavo nove vlade po begu "meščanskega" kralja. ki je postal žrtev tropičnih bratov. Židovski br. Cresnieux, eden izmed glav škotskega obreda, je bil duša nove vlade. Vendar med "njimi ni bilo pravega soglasja — prišlo je do vojaške diktature in slednjič do predsedstva Louis Napoleona. — Kmalu je bilo konec II. republike. (Dalje prih.) NA PRODAJ Prisiljen sem prodati XOYO 5 sob zid. bunjr, CENEJŠE kar me-r.e stane, ker potrebujem $3,000 gotovine. Boljšega ni na South za $6.500. — 12407 S. Racine Ave., Chicago, 111. M8-m PREVOZ - DRVA - KOLN Rojakom se priporočamo za naročila za premog — drva in prevažanje pohištva ob času selitve. Pokličite Telefon: Roosevelt 8221. LOUIS STRITAR 2018 W. 2ljt Place, Chicago, I1L