16. Številka.
Ljubljana, v petek 20. januvarja 1899.
XXXII. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Tihaja vsak dan mvčmr, iaimAi nedelje in praznike, ter velja po po&ti prejetnan za av s tr o-o gc r ak o deželo za vse letu 19 gld , za pol leta 8 gld.. za Četrt leta l za jeden mesec 1 gld. 40 kr.
Za Ljubljano brea poiiljanja na dom aa vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gl<l 30 kr, sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na <l>in računa se po lO kr. na meso-, pa 80 kr za Setrt Ista, — Za tuje delete toliku več, kolikor poštnina znaša. Na naručbe, brez istodohrie vp'jJiljatve naročnino, se ne ozira — Za oznanila plačuje ae od Stiristopne potit-vrate po Q kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr, če so dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat ti.ika. — Dopisi naj se izvole frankovati. - Rr>k<jpisi se ne vračapi — Uredništvo In upravnistvo je na Kongresnem trgi St. 12. Upravni Stv u naj ho blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j vse administrativno stvari   - Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice at. 2, vhod v BpfmvniltVO pa s Kongresnega trga It 12
Klerikalen izbruh.
„Vaterland", najslabši vseh dunajskih listov, ki se ne odlikuje po ničesar druzem, ka kor po svojem silnem sovraštvu do francoske republike in po svoji smešni zaljubljenosti v papeževo posvetno vlado, je priznano glasilo tistih fevdalnih aristokratov, kateri s hlinjeno pobožnostjo hočejo delati pokoro za svoje grehe izza mlajših let, in pa tiste nemške klerikalne stranke, katera se je Slovanom obesila na suknjo in katera v polni meri zasluži tisto sovraštvo, ki je zanjo goje" vse druge nemške stranke Ta „Vaterland", ki v svoji redakciji sliši travo rasti, je že dolgo let posredovalec mej kranjskimi klerikalci in nemškimi fevdalci, kajti naša kranjska klerikalna stranka, ki doma 8 krščanskim socijalizmom nepoučeno ljudstvo slepi, hoče ob jednem v krogih fevdalnih aristokratov in prelatov veljati za strogo konservativno stranko. Ta „Vaterland" torej je priobčil te dni kukavično jajce, katero je zanesel vanj tonsuriran kalin. Priobčil je dopis, v katerem na nečuven način napada dr. FerjanČiča, ki je vendar kot zaupnik cele .Slovanske krščansko narodne zveze" in cele desnice bil izvoljen podpredsednikom poslanske zbornice, in kateri na noben način ne zasluži, da ga organ desnice, organ v desnici združenih fevdalcev in Dipaulijevih klerikalcev, izpostavlja posmehu in ga žali.
„Vaterland" pravi povodom Ferjanči čevega govora v Škofji Loki v dopisu iz Ljubljane, da so različni, večinoma liberalni listi v daljših ali krajših izvodih priobčili Ferjančičev govor in ga deloma tudi glosi rali, ter nadaljuje potem: „Pri nas tega ne moremo prav umeti. Kaj gospod Ferjančič stori ali govori, to je za smer slovenske politike popolnoma brez pomena. Naj torej dr. Ferjančič trobi v bojno trombo ali kliče na mir, to je vse jedno. Živa duša se pri nas ne briga za nazore dr. FerjanČiča, iz-vzemši redko sejane pristaše „Narodove" klike, katera pa v tem oziru ni jedina. Razgrevanje glede posamičnih izvajanj tega poslanca je torej popolnoma nepotrebno. Klika ^Slovenskega Naroda", h kateri on
LISTEK.
Skrb za zdravje.
„Zdravo telo — najdražje blago", pravi pregovor, in menili bi, da se naj kot tako tudi ceni in varuje. A kolika zmota! Noču veno in neverjetno je, kako malo se nanj pazi. Seveda, ko je izgubljeno, tedaj se tarna, pa — „po toči je prepozno zvoniti". A niti tedaj se ne skuša, da si pribori zopet Čim preje. Kar na slepo srečo se poskuša to in ono zdravilo in mazilo. Ker je sosedovega brata sin pred 15 leti imel slično bolezen, proti kateri je rabil to sredstvo, pomagati mora tudi danes. — n^og varuj, kaj pa počnete", — vsklikne stara kova-čica, in takoj se zavrže „zdravilo" in prične z drugim.
„Bog je človeku odmeril dolgo življe nje, a ta si ga krajšujo sam s svojo neumnostjo in s svojimi pregrehami", je rekel slavni učenjak Hyrtl.
Povsem nerazumno je, zakaj si tako malo prizadevajo za izpoznanje telesa, funkcije organov in zdravoslovna načela, dola tu zanemarja svojo glavno zadačo. V „bar barski" Rusiji se poučuje o tem, v nalih »kulturnih* deželah pa je ves ta nauk piikav — ako ga je sploh kaj. In vender )• „človek najdragocenejše blago države",
pripada, je izgubila vsak upliv na smer celokupne slovenske politike Popolno izbac-njenje rečene klik« je pokazalo tudi ustanovno zborovanj«; velikega odbora društva „Naša straža,", pri kateri priliki je dr Fer j anč ič nastopil kot govornik „Narodove" klike in a svojimi izvajanji obudil občno ogorčenost. Klika je popolnoma dogospodarila".
Tako „ Vaterlandov* dopis. Daje„Va-terland" ta dopis priobčil, je skrajna predrznost. Kako pride organ desnice, organ Dipaulijeve stranke in fevdalnih kavalirjev, ki o naših razmerah toliko ve, kakor star škorenj o krščanskih tajnostih, da se na tak način zaleti v dr. FerjanČiča? Dr. Fer-jančiču mora Vsakdo, prijatelj in neprijatelj, priznati, da je jako takten in obziren politik. Pri vsaki priliki upliva v pomirljivem smislu. Vedno in povsod se trudi, da ublaži mej narodno in mej klerikalno stranko obstoječe nasprotstvo, da prepreči vsak razpor in vsako razburjenje in se zaradi ljube sloge le prepogostokrat proti svojemu boljšemu prepričanju uklanja klerikalcem.
Zlobnost in neumnost „ Vaterlando-vega" napada na dr. FerjanČiča se spozna najbolje iz tega, da je organ desnice šel v boj proti moža, ki se z vso vnemo poteza za ohranitev desnice, zato, da fevdalci in nemški klerikalci ostanejo na krmilu, dočim se kranjski klerikalci, in ne šele od včeraj, po svojih močeh trudijo, da desnico razderejo. Narodna stranka vzdržuje z velikim samozatajevanjem zvezo z nemškimi klerikalci, dasi bi, ako bi jo vodili stran karsko egoistični nameni, morala tej zvezi nasprotovati, dočim se klerikalna stranka silno prizadeva, da to zvezo razbije.
Poleg napada na dr FerjanČiča nahajamo v dopisu tudi tiste smešne fraze, katere naši klerikalci kaj radi trobijo v svet, da bi ta svet mislil, da imajo klerikalci v kranjski deželi Bog ve koliko upliva, da imajo prvo in zadnjo besedo, da so oni jedini odločilni faktor, vse drugo pa, da ne šteje nič
A kako je v resnici? Kje pa je ta klerikalni vpliv?
kakor je izjavil ranji cesarjevič, ki gotovo pri tem ni mislil samo na vojake.
Ker torej ogromna množica (tudi mej naobraženci) nima niti najmanjega pojma o sostavi svojega telesa., o njegovem bitju in žitju, — ne sinemo se čuditi, daje tako lehko-miselna in praznovorna glede na zdravljenje.
Ako si hoče kdo kaj omisliti, česar sam ne razume, no poprašuje sveta pri starih dedcih in babnicah, temveč si poišče izvežbanca, kateremu poveri delo Niti na misel mu ne pride, da bi ga v tem nad zoro val ali mu segal v delo. Le ako — največ že zaradi lepšega — kliče zdravnika, tedaj on sam in vsa soseščina šušmari vmes,
— a odgovornost za to, kar pokvarijo, naj prevzame jedino-lo zdravnik.
Ni je bolj nehvaležne naloge, nego zdravnikova. Ako bolnik okreva, po vsem prizadevanju in trudu zdravnikovem obično nikdo ne vpraša. „Narava mu je pomagala".
— Ako umrje, bodisi da je to zahtevala bolezen sama, bodisi da je k temu pripomogla lastna kri vda — tedaj pa je bil zdravnik nevedne*, ki ni bil kos svoji nalogi 1
Ako zdravnik določi to in ono, — vse so le sitnosti in nepotrebnosti, ki se le na videz ali celo nič no izvrše. Ako napiše mnogo zdravil, skrbi le za lekarnarja; ako vidi, da so brezuspešna in nepotrebnu ter jih zato opusti, je nemarne*!
Ali je morda v delegacijah ? Ali kranjski klerikalci morda odločujejo v zunanji politiki? Ali so morda kranjski klerikalci odločilen faktor v državnem zboru? Nam se dozdeva, da igrajo tamkaj jako klaverno ulogo. in da v celem parlamentu ni dobiti poslancev, ki bi imeli tako malo ugleda in tako nič upliva, kakor kranjski klerikalci. In če se slovanska krščansko-narodna zveza nekoliko upošteva, je to zasluga nekaterih mož, ki .so jih poslali v zbornico z u naj kranjski Slovenci in pa narodna stranka kranjska
ln na Kranjskem V Ne samo v „Vater-landu", tudi v nekaterih slovenskih listih čitamo včasih zatrjevanje, da je klerikalno stranka na Kranjskem vse vzela v zakup, da ona odločuje, vse drugo pa da ne pride v poštev. Slaba tolažba! Poglejmo vendar malo okrog sebe! Kako pa je s to kranjsko klerikalno stranko? V deželnem zboru ne šteje nič! Klerikalni poslanci so v deželnem zboru brez podpore narodne stranke uboge reve, ki nič ne veljajo, ter so zaradi svoje onemoglosti uprav obžalovanja vredni.
Istotako je v dež. odboru in tudi drugače v d-želi. Vse mestne občine upravlja narodna stranka, poleg teb pa je še mnogo druzih Vsi večji denarni zavodi so v rokah narodne stranke, kakor sploh vzdržuje ta stranka vsa društva, vse kulturne; naprave, kar jih imamo, dočim klerikalna stranka zanje le bore malo prispeva ali pa čisto nič.
Kaj pa je v klerikalnih rokah ? Pokažite vendar, kaj ste storili, kaj ste ustanovili! Ustanovili ste nekaj konsumnih društev, kjer ravno najrevnejše sloje zapeljujete k pijančevanju in zapravljanju, in pri katerih pride čas, ko se bode z računi bavil državni pravdnik. Ustanovili ste nekaj malih posojilnic, ki revno životarijo, in pri katerih vlada tak nered, da poj de marsi-kaka kmetija na boben, kadar bo treba napraviti obračun. In poleg teh konsumnih društev in posojilnic ste napravili ftenekaj društvic, v katerih krščanskosocijalni pi-jančki rogovilijo, in se revnim ženskam izvabljajo težko zasluženi krajcarji za sv.maše
Gotovo je mej zdravniki marši kak ne-vednež ali celo slepar, vender v obče so znanstveno izobraženi in požrtvovalni možje, in malo kateri stan se more ponašat i s tako vzglednimi členi, kakor baš zdravniški.
Seveda lajik hitro sodi ali celo obsodi zdravnika, in ne pomisli, da v to največkrat ni niti najmanje opravičen. Posrečeno zdravljenje še ne priča o dobrem, neuspeh o slabem zdravniku. Činite ji, ki to provzročijo, so množici povsem neznani.
Veliko škode so provzročile tudi razne „poljudne* razprave o boleznih. Marsikdo čita v „leksiku" ta ali oni pojav, ter sklepa iz njega na bolezen in zdravljenje, a ne pomisli, dti imajo dostikrat najrazličnejše bolezni iste ali vsaj slične pojave, da iz jed nega samega, ki ga slučajno pozna, ne sme sklepati na bolezen, ker mu ostane mnogo drugih, morda najvažnejših, neznanih ali pa prikritih.
Zadnja leta, ko je zaslovel Kneipp, so njegove knjige in zdravilne metode postale skoro narodova last. Sam poznam mnoge, ki gredo k zdravniku le, da jim pove diagnozo, potem pa vzamejo Kneippovo knjigo v roke in prično z vsemi predpisanimi procedurami, ne da bi pomislili, da to ni za vse in za vsakega.
In k temu pridejo Še politične mahi-nacije. Zadnji čas se zlasti dunajsko anti-
Vse. kar so klerikalci v deželi usta novili, je borno in malenkostno, dočim so vse važnejše, vse večje, vse cvetoče narodne naprave v rokah naše stranke.
Takšen je klerikalen upliv, takšna je klerikalna /eljava v deželi kranjski! Stranka, ki tako malo šteje, ki rnora pobirati, kar je bilo iz druzih strank pometeno, ki nirna na razpolaganje niti najskromnejših talentov ter mora v svoje prve vrste postavljati nevedneže, taka stranka pač nima nobenega vzroka se ponašati, in je samo smešno, če trobi v svet da je ona v kranjski deželi odločilen faktor.
Koncem „Vaterlandu-ovega dopisa se omenja tudi „Naša straža". Pripoveduje se, da je bila vsa na prvi odborovi seji zbrana družba ogorčena, ker je dr. Ferjančič v naj-milejši obliki zahteval moralnega zadoščenja za žaljenje, katero se je povodom ustavnega zbora tega društva storilo narodni stranki, in dalje so pripoveduje, da je bila narodna stranka na tej seji „aus-rangiert", to se pravi vun vržena. Ako je bila vsa družba ogorčena radi Ferjančičevih besed, in ako je bila narodna stranka tedaj „ausrangiert", zakaj pa potem lazite okrog nas in beračite pri nas, naj bi kaj storili za to družbo, ki nima druzega namena, kakor na narodove stroške delati klerikalno politiko in polniti klerikalne bi-sage? Ako nas ne potrebujete in nas ne marate, čemu nas potem vabite? Ali morda sami uvidevate, da društvo, ki je postavljeno na izključno klerikalno podlago, ne bo uspevalo? Koliko ste pa že zbrali? Par beraŠkifa groŠOV, tako malo. da Vas je lahko sram. ker ti groši spričujejo. da je mej Vami sicer vse polno koristolovcev, a vražje malo takih ljudij, ki tudi kaj žrtvujejo. In ker mi že itak omagujemo pod bremenom narodnega davka, ker vzdržujemo vse polno društev in naprav. Vam od srca radi prepuščamo 0Našo stražo". Nameravali smo jo pustiti pri miru, ali vsled neprestanih izzivanj izrečemo danes brez ovinkov, da 8 tem društvom nečemo nič opraviti imeti. Imejte ga sami in delajte ž njim, kar hočete '
semitsko časopisje odlikuje s svojo gonjo proti zdravnikom Povsem prav je, ako se za posamezen pregrešek zahteva preiskava in oziroma kazen, — povsem napak, ako se kar iz slepe strasti napada in uničuje ves stan. Zato pa se širokoustijo možje, ki so morda sicer vse časti vredni, a v tem največji ignoranti. Prof Sohlesinger, učitelj poljedelstva, spisuje članke proti cepljenju koz. Nikdar še nisem čul ali čital o možu, profesorju na visoki šoli, možu, ki se hoče torej prištevati najbolj izobraženim krogom, — da bi na polju, kjer je povsem tuj, nabral toliko ignoranoe in aroganoe v svoje spise, kakor je ta v svojih člankih v „D. V.a — Ako mi mati, kateri jo otrok par let po cepljenju koz ohromel, to sporoči in išče temu vzrok v cepljenju, mislim si: re-vica je, nevedna je, kaj bi ji zamerili A tako pismo razglaša on kot sijajni dokaz svoje trditve o škodljivosti cepljenja. Statistik vseh dežel, ki so dokazale, da je obolelost in umrljivost vsled osepnic upadla in skoraj povsem prenehala po cepljenju, so mu le slepilo.
Navedel sem morda ekstreme; a ker so ti ekstremi tako pogosti, je gotovo potrebno, da se jih ožigosa. Ako se hočemo nadejati poboljšanja, moramo naj preje poznati napake. In teh je v našem zdravstvenem mišljenju in delovanju le preveč.   ^,
Mtdlou
V IJ uhlju ni. £*> januvarja. Opozicijske stranke.
„ Pester Ll-'vd* pOfOfla, dl izdela spomenico,   v   kat i ti   bodo  izražene   želje in pritužbo   Nemcev,   p« >sl. ilr. pl. 11* >ehenhur-ger.   Spomenica se hode dala tiuli v tisk Pogajanja načelnikov   opozicijskih strank, da se določi  skupen  program   /.a vse ter. Al se sporočv vl.i li in desnici skupne težnje, niso ostala brez vspeha.   Vendar pa sklepi načelnikov   še   ni<o obvezni, dokler se ne sprejme tudi v klubih. Listi dvomijo, da bi se zgodilo tudi to gladkim potom. Kriza na Ogerskem. Mirovna pogajanja mej vlado  in opo zicijo se nekam krhajo, G lavni vzrok temu je, da je  prevzel   vodstvo   pogajanj baron BantTv ter da se je vmešala tudi magnat-ska zbornica.   Vlada zahteva,  da je pred-sedništvo zbornice liberalno, in da se opra-vilnik korenito  popravi,   ker  se tehnična obstrukcija  ne sme  nikdar  več ponoviti. Tem zahtevam se opozicija odločno ustavlja, vendar pa noče pretrgati po.uajanj. ker noče doživeti  očitanja,  da je nespravljiva in da ji je obstrukcija princip. „Reiehsvvehr" prijavlja iz Budimpešte brzojavko, da so se pogajanja povsem razbila,  da je mir ne-možen, ker  vztraja vlada  pri  zahtevi, da se ohrani carinska zveza s Cislitvanijo ter da se spremeni opravilnik zbornice po želji r.anrlvja, in sicer še prodno odstopi sedanje ministerstvo. — Ako poroča brzojavka, res-ttico, mora razpustiti vlada parlament, ter razpisati nove volitve.
Shod treh drž. šefov. Iz Peterburga poročajo, da se snidejo • •ar Nikolaj II., cesar Viljem in predsednik Faure. Sestanek bo v marcu na Rivieri. I.isti ugibajo, da bode imel sestanek v očigled Nemčiji ugodnim glasovom v Franciji in radi sovražnosti Francije do Anglije velik političen pomen.
Razoroževalna konferenca. Iz Peterburga javijo jo. da je rusko zunanje ministerstvo izročilo 12 t. m. cirku-larno noto s programom za razoroževalno konferenco vsem pri peterburškem dvoru priglašenim zastopnikom vlaatij Razoroževalna konferenca se bode torej res vršila; želeti je le, da se ne konča s takim Baskom kakor konferenca proti anarhistom Konft renca se bo vršila baje aprila meaeoa v Bruslju (Belgija) Francoski poslanik v Londonu. Cambon. je te dni izjavil, da si francoski narod ne Seli z nikomur vojne Cambon je prepričan, da žele vsi evropski narodi mir, zato pozdravlja' navdušeno carjev pr-d-log, a se boji, da se njegova plemenita namera še dolgo ne uresniči.
Za ruske kmete. Ruski finančni minister, \Vitte, je predložil   carju poročilo,  ki  vsekakor izboljša ruskim  kmetom sedanji  v marsikaterem oziru skrajno neugodni položaj. 86 milijonov rubljev  se je lani  porabilo  za stradajoče kmete.  Vzrok uboštva je večinoma neved nost in brezpravnost kmetov. Rusko gospodarstvo more dvigniti le večja omika in večja svoboda kmetov. Zato poživlja \Vitte carja, naj stori  kar more za socijalni, moralni in materijalni prospeh kmetov. Esterhazv v Parizu. Bivši major Esterhazv se je vrnil iz Londona v Pariz, da bo zaslišan pred ka sacijskim dvorom v Dreyfus-Picquartovi za devi. Baje hoče Esterhazv izjaviti, da. je sam spisal bordereau, in sicer na povelje svojih predstojnikov, polkovnika Sandherra in pol kovnika Henrvja, ki si je v preiskovalnem zapora z britvijo prerezal vrat.
Nemci in Zjedinjene države.
V Zjedinjenih državah vlada velika ogorčenost proti Nemcem, katerim se v severnoamerikem časopisju očita, da podpihujejo Tagale na Filipinih proti Amerikancem. Nemško časopisje protestira proti takirn, baje neopravičenim očit kom. in „New York Herald" je dobil inspiriran članek, v katerem se „najavtentičnejše" zagotavlja, da je ostala Nemčija vodno nepristranska, da nemški trgovci nimajo zvez s Tagali, nego da so vneti za ameriško vlado. Nemška vlada upa, da bo sedaj razburjenju v Ameriki, ki škoduje ondotnim Nemcem, konec.
V varstvo trgovine.
Iz Cern i kovice, 18. januvarja Trgovci   sodnega okraja cerkniškega so  na trgovinsko zbornico vložili podobno prošnjo,   kakor   trgovci   iz   Metlike in Črnomlja. Podpisali so jo sledeči:
Franc Premrov, Karolina \Verli, Franc hVmžuar, Anton Sega, Jože Šega, Ivan Fatur, Anten Kravanja, Alojsfj Pogačnik, Josip Sterguloo. GfsgOf (Jrbes, Jakob Obreza, Ivin Švigelj. Alojzij Domicelj. Tomaž Keber, Franc Gnezda, Tomaž Milauc, Anton de Stehtava, Franc Tratnik, Jera Sorta, Lovro One/da, Ivan Stergulee, AntOti Bonač, Vineenc de Toni, Ivan Ponikvar, Jože Bavdek, Karel Primožič. Janez Ogrinc in Maks Gliba.
Skrajni čas je res že, da so pričeli v zadevi konsumnih društev in gospodarskih zadrug tudi trgovci oglašati se in hvaležni moramo hiti ravno trgovcem iz Grnomlja in Metlike, ki so prvi sprožili misel do take prošnje, in upajmo da nobeden okraj, tudi taisti, kateri do sedaj taeih drUSterf ne posna, ne zaostane L*> na ta način je morda še mogoče vsaj nadalje zapreči ti, da ta drnltva ItS bodo kakor kuga razširila po celi deželi ter ves mali in srednji trgovski stan uničila Namen teh društev se v resnici le na podlagi uničenja trgovcev doseže in če bi tega ne hotela bi ne uporabljala takih sredstev, kakor jih sedaj uporabljajo, da nalove udov.
Gospodje kapelani ne štedijo v to svrho ne časa, ne denarja, plačujejo po raznih gostilnah za vino in za smodite, in na ta način jim je priložnost dana, ljudi za pristop k društvu pridobiti. Pri tem pa seveda hvalijo svoje blago strastneje, ko vsaki žid (od kojih tudi sploh svojo robo kupu jejo, tako da so konsumna društva prav za prav čifutske filijalke,") zraven pa se ne Spodtikajo nad prav debelimi lažmi, katere svojim poslušalcem pripovedujejo. Hodijo tudi od hiše do hiše ter na vse načine prigovarjajo gospodarjem, da se vpišejo; ako jim pa ni sreča dana svoj namen do seči. najdi na ženo; taista se pa že toliko časa obdeluje, da se radi ljubega miru uda in ker bi tudi znali gospod drugače jezen postati, duhovniku se pa seveda ni dobro zameriti, to ve in upošteva kmet, četudi v svojo škodo. Naj trgovec še tako dobro in ceno robo prodaja, mu to ne pomaga nič, ker voditelji teh društev pazijo strogo na vsakega uda, da ne zagazi na „napačno pot14, če pa to stori, dobi pa tudi svoj ,žegen", tako da v drugič tega greha ne
stori več.
Čas, kdaj bode na ta način ta ali oni trgovec na deželi uničen, se da Že prav lahko določiti
Potem pridejo na vrsto gostilničarji, kajti oni so kakor trgovci večinoma liberalni, torej ob tla ž njimi. Koliko se Že sedaj po konsumnih društvih pijančuje. se pri nas pač lahko opazuje; pivcev nihče ne moti, seveda tudi gospoda kaplana ne, če je tudi dve ura čez polnoč, ker se sklicujejo na to, da so v društvenih prostorih prosti vsake policijske ure, ako-ravno je morda polovico navzočnih pivcev tacih, ki še niso udje in katerim se šele limanice postavljajo, ker na kaplanov ali kacega uda račun slastno vince pijejo. Kadar se ga je mož do dobrega nalil, pa pravijo; „Ga že imamo".
Tako se sedaj tukaj godi in tako se bode vsem godilo, ako se ne naredi kmalu konec tej kugi, katera nobenemu ne koristi in kmeta le pod duhovniškim vodstvom zapeljuje k pijančevanju in zapravljanju.
Občinski svet ljubljanski.
v Ljubljani, 18. januvarja.
(Konec.)
O predrugačenju odredb glede prodaje premoga je poročal obč. svet. Plantan, kateri je opozarjal, da plombovanje vreč se je izkazalo kot nezadostno varstvo občinstva, ker so prodajalci premoga plombe snemali, kakor so hoteli.   Predlagal je, da morajo vozovi imeti napise z imenom pro dajalca in zapisano ceno  premoga; da se sme voziti le jedna vrsta premoga; da je prepovedano premog škropiti; da mora na vsakem vozu biti plahta, da se ž njo pre mog pokrije; da morajo vreče biti plombi rane,  in sicer tako, da se plombe ne morejo snemati;  nego se mora motvoz prerezati ; da sme magistrat trgovcem prepovedati, da vzerno v službo hlapce, ki so bili že kaznovani radi pijanosti ali golju fije. Trgovec mora vsacega hlapca predeta viti policiji, a kdor vzame v službo hlapca, glede katerega je policija odločila, da se ne sme za ta posel rabiti, zapade kazni. Kazen naj se določi od 1 gld. do 100 gld., osi roma na primerni zapor.
ObČ. svet. dr. Tavčar je menil, da bodo morali trgovci s premogom biti odslej sami doktorji, ako se bodo hoteli ogniti vsem zanjkam, katere so se jim nastavile. Opozarjajoč, kakšne šikane bodo mogoče po redu za prodajanje premoga, je predlagal, naj se globa določi od 50 kr. do 2o gld.
Obč. svet je sprejel odsekov predlog brez premembe.
O magistratovem nasvetu, da se upelje po ljubljanskih hišah zaporna ura in ukaže razsvetljevati veže in stopnišča, je poročal obč. svet. Zabukovec, kateri je pred lagal, naj se določi, da se morajo hiše ob 10. uri zvečer zapreti, do te ure pa da morajo biti vse veže razsvetljene Odgovoren za to naj bo hišni posestnik, ki zapade kazni, ako se ta določba ne izvršuje.
Proti temu predlogu se je izrekel obč. svet. dr Stare, kateri je dejal, da se nekako vidi namen, postaviti vsakemu hiš nemu posestniku policaja za hrbet. Rekel je, da imajo stranke v vseh hišah ključe hišnih vrat, da pa je le v malokateri hiši poseben hišnik, ki bi mogel gledati na to. da bi bila vrata vedno zaprta. H išni posestnik vendar ne more vso noč stati na straži in paziti, da stranke ne puste vrat odprtih.
Podžupan dr. vit Blei\veis je zavračal očitanje, da obč. svet hišnim posestnikom kake posebne sitnosti in. nadloge dela.
Obč. svet. dr. Tavčar se je odločno izrekel proti temu, da bi se vsaka stvarica de vala pod policijsko kontrolo. Stavljeni predlog je popolnoma nepotreben in sposoben, da prouzroči hišnim posestnikom velike sekature. Kadar se s takim predlogom pride pred obč svet. je pred vsem potrebno, da se dokaže, da sedanje razmere ne zadoščajo, in da je prememba potrebna. V tem slučaju se potreba ni čisto nič dokazala. Kar nastane hišnemu posestniku novih stroškov, ki so vsled tega predloga neizogibni, zvalil jih bo vse na stranke. Go vornik je konstatira!, da ta predlog ne bo imel druzega uspeha, kakor sekature, in to prav za posestnike manjših hiš. Kar je v Ljubljani boljših hiš. je malone v vseh preskrbljeno za vse to, kar se sedaj zahteva. Z nasvetovanim predlogom bi bili pred vsem zadeti posestniki v Krakovem. v Kravji dolini itd., torej posestniki tistih malih hišic, kjer do zdaj razsvetljave vež niso poznali. Govornik je predlagal, naj se preko magistratovega predloga prestopi na dnevni red.
Ta predlog je bil sprejet. Podžupan dr. vit. Bleiweis-Trste niški je poročal o oddaji vožnje z mestnim vozom za ujetnike in odgonce in je pred lagal, naj se vožnja odda za 500 gld. naj cenejšemu ponudniku Josipu Turku ml. za dobo jednega leta. Sprejeto.
Obč. svet. Plantan je poročal o prošnji dimnikarjev, da se prenarede nekatere določbe dimnikarskega reda, in je obč. svet po njegovem predlogu to prošnjo kot neutemeljeno zavrnil.
O ponudbi tvrdke Miiller v Berolinu glede dobave šolskih klopij je poročal obč svet. Šubic in je bila ponudba odklonjena Fran Jožefova ustanova letnih 50 gld., namenjena učencem tukajšnje realke, je bila po poročilu obč. svet. dr. Po zarja podeljena petošolcu J. Verovšeku.
Fran Jožefovi ustanovi letnih 50 gld za učence tukajšnjih  obrtnih strokovnih šol sta bili po poročilu obč. svet. Dim nika podeljeni Teodorju Sartoriju in Josi-pini Sire«!,
Po poročilu obč. svet. Dimnika so bili odobreni računi vodstva ljudske šole na Barju o porabi obrestij Matevžetove ustanove in je bila odklonjena zahteva deželne vlade glede prispevka za napravo ograje in shrambe pri vrborejnih nasadih obrtnih strokovnih šol.
0 presaditvi plantan s cesarja Jožefa trga je poročal obč. svet. dr. Požar in je predlagal, naj se vsaka druga plantana izkope in s tistimi vred, ki stoje poleg „Mestnega doma", presade na dvorišči pe hotne in topničarske vojašnice, ako ta dela izvrše vojaki. Zajedno je predlagal, naj se okolu vodometa na cesarja Jožefa trgu na sadi rastlinje.
Obč. svet. Suhi c je dejal, da ta vodomet mestu ni v olepSavo in je predlagal, ker bo to klobaso prej ali slej prevaliti ali temeljito prenarediti, naj magistrat to vprašanje Studira, proti kateremu predlogu se
je oglasil obč. Vel k <* vrh, češ da bi to
povzročilo preveč stroškov.
Sprejeta sta bila oba predloga. Ostale točke dnevnega reda so se rešile v tajni seji
Dnevne vesti
V Ljubljani, 20 januvarja. — Dvomljiva kupčija. Klerikalna posojilnica v  Ljubljani je — kakor se nam poroča — kupila grajščino dr. viteza Sa vinschegga v Metliki.   Pravijo, da je posojilnica dala zanjo 80000 gld    Ako je to resnica, potem je posestvo preplačala. Kajti nemški  vitez S ivinsehegg,   ki je s klerikalci tesno zvezan izza zadnjih dežel no-zborskih  volitev,  je bil  najboljši svet že prej od prodal in je čisto gotovo, da se bo posojilnica   pri  parceliranju grajSčinskega sveta močno urezala, kajti svet ni dosti vreden in se bo  slabo prodal, če ga bo sploh kdo kupil.   No, pa posojilnica bo to izgubo  že prenesla,  saj jej ostane Savin scheggova grajščina.   Ta leži  sredi metli škega mesta in je lepa in prostorna, povrh pa se je v njej dosti popravilo, ko se je adaptirala za sodišče. Da nemški vitez Sa vinsehegg te  grajščino  ni   privoščil svoji rojstni občini, Metliki, ampak da jo je pro dal nekaterim klerikalnim spekulantom, ki skrivajo    za   firmo    katoliške poso jilniee   v Ljubljani,   mu  ne   dela časti Kupcem ne more grajščina dosti koristiti, občini pa bi bilo ž njo znatno pomagano kajti zavarovana bi bila za stoletja pred eventuvalnostjo, da bi morala zidati novo uradno poslopje.  Tako pa se lahko zgodi da klerikalni kupci grajščino prepustč kakemu redu. in da iz nje  napravijo samo stan. V Beli Krajini ni nič takih institutov in zlasti meščanstvo je ponosno in zavedno, ter ne da vsakemu mladeniču v duhovski suknji, da bi mu zapovedoval.  Mogoče je torej, da se nasele v grajščinskem poslopju redovniki katerekoli vrste, in ti bodo brali maše  za dr viteza Savinschegga,  da ga potolažijo, ako bi mu vest kdaj očitala, da I ni lepo ravnal napram svojemu domačemu kraju, ko je grajščino prodal tujim spekulantom. Ti pa se bodo za denarno izgubo tolažili z zavestjo, da so ustvarili novo kle 1 rikalno trdnjavo v deželi ter zopet storili korak, da postane Kranjska podobnejša — Španski.
— Rogoviljenje italijanskih državljanov v Avstriji. Proti ustanovitvi hrvatske gimnazije v Pazinu ne rogovilijo samo avstrijski Italijani, ampak tudi italijanski državljani, kateri so prišli na Primorsko kruha iskat in nimajo prav nobene pravice, se vtikati v avstrijske zadeve. Glavarstvo v Pulju je te dni poklicalo 72 italijanskih državljanov na odgovornost, ker so sodelo vali na shodu v Pulju, na katerem se je hrupno protestovalo proti ustanovitvi hrvatske gimnazije v Pazinu. Na ,6ub* ž njimi!
— Repertoir slovenskega gledališča.
Prekrasno vspela VVagnerjeva opera „ L o h o n grin" ostane gotovo najsijajnejša točka bogatega slov. opernega repertoirja. Velikansko in iskreno navdušenje, s katerim je bil Lohengrin" sinoči sprejet, je poroštvo, da ima naše muzikalično občinstvo razum za največjo glasbeno umetnost. Opera „Lohengrin" se bode zategadelj ponovila jutri, v soboto, 21. t. m, ter v torek 24. t m., na kar opozarjamo zunanje Slovence.
— Slovensko gledališče. Včeraj so peli VVagnerjevega „Lohengrina" z največjim, najlepšim, najpopolnejšim uspehom. Ker bomo priobčili natančnejšo oceno o operi in nje izvrstnem proizvajanju ter jako skrbni uprizoritvi jutri, konstatujemo danes z veseljem in ponosom samo, da so solisti, zbor pa tudi orkester storili vse, kar je bilo sploh mogoče, da je sijajno zmagal „Lohengrin* tudi na slovenskem odru. Mnogobrojno in veleodlično občinstvo je bilo navdušeno, kakor še nobenkrat v tekoči sezoni ter je soliste: gdč. Strop nicko, R a d k i e w i c z, gg. Baškoviča, Nollija, Fedyczkow skega in Rusa, ki zaslužijo najodličnejšo pohvalo, odlikovalo z neprestanim ploskanjem, da se je morala zavesa že koncem prvega dejanja šestkrat dvigniti ter ni bilo po drugem in tretjem dejanju ploskanju ne konca ne kraja. Novi kostumi so prekrasni in dekoracije prav lepe. Prepričani smo, da postane „Lohengrin" ljubljenca tudi pri Slovencih I Kakor Verdijevo »Aido" je treba le posebno Wagnerjeva operna dela čuti
večkrat, da zapazi poslušalec vse intimne krasote in ženijalnosti, ki so skrite v \Vag-nerjevi glasbi.
— Drugi glasbeni večer. V četrtek, 2fi I m. priredijo gospodje učitelji „Glasbene Matice* v mali dvorani ..Narodnega doma" svoj drugi letošnji glasbeni večer. Na vzpored so postavili Mozarta kvartet za godala, Chopina sijajno polonezo za cello in klavir ter Niels G ade-j a za klavir, gosli in cello zložene razkošne novelete. S to izhero bo ustreženo vsem vrstam ljubiteljev glasbe, ker se ozira vzpored tako na klasično kakor tudi na romantiško in moderno smer glasbe. In ravno dela komorne glasbe dajejo najboljšo priliko, zasledovati značaj in vrline posamezne glasbene smeri, ker so dela komorne oblike plod najinten /ivnejše skladateljske vnerne V interesu razvoja glasbene vzgoje je želeti, da postanejo Bglasbeni večeri" duševna potreba slo venske inteligence in pa naše mladine
— Ženska in moška podružnica sv. Cirila in Metoda v Ribnici priredita v nedeljo dne 22. januvarja t. I. v dvorani ho tela A. Arko veselico. Ustopnina 20 kr. od osebe. Začetek ob 7. uri.
— Občinske volitve na Štajerskem. V Zgornji Pulskavi, kjer so že leta in leta gospodarili odpadniki, se je pri volitvah dne 9. t. m posrečilo strmoglaviti dosedanji obč. zastop in je občina dobila po večini slovenski obč. odbor. Nasprotno so Slovenci pri obč. volitvah v Merčni vasi propadli.
— Občni zbor „Savinskega Sokola"
Lo dne 22. t. m. v prostorih narodne čitalnice v Mozirji ob 3 uri popoldne. Ker bode to zborovanje jako važno za razvoj društva, vabijo se vsi členi in prijatelji društva k mnogobrojni udeležbi.
— Poskusen samomor. V Celju se je v infanterijski vojašnici poskusil ustre-lititi korporal I. Jesih. Kroglja mu je močno poškodovalo glavo, v kateri je bila neka ženska napravila že poprej tako zmešnjavo, da je mož hotel iskati miru pod zemljo.
— Narodna čitalnica v Mozirji priredi dne 29. t. m. društveno veselico s petjem, srečkanjem in plesom. Pri koncertu sodeluje iz posebne prijaznosti slavni zbor „ Pevskega društva v Braslovčah". Pri plesu igrala bode ciganska godba. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina 30 kr. za osebo, 00 kr. za obitelj.
— Slovanska čitalnica v Mariboru priredi dne 2. februvarja vojaški koncert in sijajen ples v prostorih „Gambrinushalle" v Mariboru. Udje plačajo za osebo po 60 kr., za obitelj (3 oseb) po 1 gld.; neudje za osebo po 70 kr., za obitelj (3 oseb) po 1 gld. 60 kr. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Godba si c. in kr pešpolka grof Kheven-huller št. 7.
— Občinski zastop Srediskega trga je svojega rojaka, gospoda Franca Koče-varja, veletržca in posestnika v Mariboru, zaradi njegovih zaslug soglasno imenoval častnim tržanom Srediskega trga.
— Celjsko pevsko društvo izvolilo je na svojem občnem zboru dne 14. t. m. naslednji odbor: predsednik dr. Vladimir Ravnihar, podpredsednik dr. Jos. Karlovšek, tajnik Hinko Sax, blagajnik Josip Boc, odbornika pa Ivan Dobršek in dr. I. Orel.
— „Narodni dom" v Radečah, tako krstila je okrajna posojilnica v Radečah svoj nedavno od gosp. Petriča kupljeni hotel.
— V Vodmatu, v kolikor se je inkor poriral mestni občini, se nabijejo v kratkem nove hišne in ulične table
— Fingiran napad. Poročali smo 14 t m., da je bil baje napaden poštni voz, ki je prejšnji dan vozil iz Travnika v Novo vas, in da je poštni hlapec jedva utekel z vozom. Preiskava je dognala, daje bil napad fingiran, in da si je bil hlapec vso stvar izmislil. Iz katerega vzroka je to storil, nam ni znano.
* f Dvorni svstnik Ksrsl Fridsrik
Olsus. Zoološka veda in dunajsko vseučilišče sta izgubila zopet moža, ki je imel glede učenosti in slave malo jednakih. Pokojni Claus je bil mej najznanejšimi zoologi na svetu, njegova epohalna dela so zakladnice ogromnega znanstva in vede, in število učencev, zdravnikov in profesorjev, ki so zajemali iz teh zakladnio svoje znanje, presega stotisofie. Claus je bil najprej profesor ne vseučilišču v Gottlngenu, od leta 1878 pa je bil načelnik zoololko-anatora-
skega primerjalnega instituta dunajskega vseučilišča ter vodja zoološke postaje v Trstu. Claus je bil pristaš Darvvina. Slovenskih akademikov je bilo mej njegovimi poslušalci vsak semester veliko število. Clausa so pokopali danes.
* 91.989 izseljencev, bani je zapustilo toliko Avstrijcev svojo domovino ter se izselilo v Zjedinjene države. Število je od I. 1897. poskočilo za4<XX> Naša država je izgubila poleg Italije največ ljudij.
* Car in Tolstoj. Iz Odese poročajo, da je želel car Nikolaj na potu iz Livadije videti pisatelja grofis Leva Tolstega. Tolstoj je prišel v Tulo v svoji raševni obleki. Car in Tolstoj sta se pozdravila po ruskem običaju: poljubila sta se na usta in obe lici Car je vprašal grofa kako misli o razoro-ževalnetn predlogu ; Tolstoj mu je dejal, naj bode car drugim /. dejanjem vzor. Končno je obljubil Tolstoj, da bode carja literarno podpiral in da izide kmalu delo, ki bo propagiralo idejo miru.
* Psriška svetovna razstava I. 1900. Dela za to razstavo se vrše naglo in vztrajno, tako da bo vse pravočasno gotovo. Stroški za razstavna poslopja so pro-računjeni na 38 milijonov|; 20 milijonov plača mesto Pariz, država 13 milijonov, 5 milijonov pa plačajo privatniki, družbe in tvornice Skoro gotovo pa bodo stroški še za par milij- nov narastli kakor je to običajno pri razstavah.
* Nečloveški ljudje. V Lisnicu na Češkem je prišlo orožništvo nečloveškemu zločinstvu na sled Pri kramarju Gabrijelu je živela stara bebasta teta kramarjeva. Ker je že leto dnij ljudje niso videli, so to naznanili orožnikom, ki so našli ženo v nizkem hlevu poleg koze. Tu je bila zaprta nad jedno leto; sedela naje gnojišču napol gola, pokrita z blatom. Žena je zkoraj povsem poživinjena.
* Lakota mej Tatari. Mej donskimi Tatari vlada grozna lakota. Sto in sto sestradanih in kot okostje suhih ljudij se potika po potih in prosjači ter krade. Mnogi umirajo na cesti. Ljudem nedostaje i kruha i vode.
* Iz ljubosumnosti ustrelile.   V M is
kolczu je nedavno razpravljalo sodišče jako zanimiv slučaj za psihiatre. Služkinja Julija Kovacs, omožena Nanassi, je bila strašno zaljubljena v svojo gospodarico, dočim svojega moža in druzih moških ni marala Pol leta po svoji poroki se je vrnila zopet k svoji gospodarici, ker se je bala, da bi se ta omožila. Bila je sploh tako ljubosumna na vse moške, da je sklenila gospodarico in sebe ustreliti. Ustrelila je pa samo gospodarico ter potem pobegnila. Ker so zdravnika konstatovali. da Kovacs ni normalna, odstopilo je sodišče obravnavo sodno zdravniškemu senatu.
* Klub plešcev. Nekaj pariških dobro-živčkov zapravljivcev je ustanovilo „Club de Cailloux", klub plešcev. Da postane kdo člen, treba dvojega: biti mora pod kura-telo in pleša mu mora biti dovelj velika. Velikost je določena v statutih. Predsednik kluba je igralec Noblet.
* Pustolovka in princ. Vojaški atašej nekega poslaništva v Londonu, gospod knež jega rodu, se je vozil te dni iz Londona k Salisburvju na poset. Ko je hotel vlak zapustiti londonski kolodvor, je stopila v prinčev kupč izredno elegantna krasotica, ki je začela takoj koketirati ter z raznimi znaki vabiti princa. Atašej pa se za vse rafiniranosti ni zmenil, nego pušil mirno svojo fino smodko. Dama je vrgla robec, potem svojo „dišečo stekleničico" na tla, a princ ni pobral ničesar. Dama je legala sem in tja, zverala se na vse načine, delala se spečo itd , toda princ je ostal miren in tih. To pa je bilo lepi zapeljivki preveč ponižanja. Predno je dospel vlak na prvo postajo, je vrgla klobuk z glave, si razmrsila lase, si strgala in povaljala obleko, potem pa kričala skozi okno na vse grlo: , Pomagajte!" Ko se je vlak ustavil, so prihiteli železnični uradniki, in dama jim je trepetajoča in jokajoča pripovedovala, da jo je sopotnik — princ — šiloma onečastil. Princ pa je mirno sedel ter pušil. Sele ko je zakričal nad njim postajni načelnik: „Gospod, kaj pravite na to očitanje je dvignil roko ter molče pokazal na svojo cigaro, na katere koncu je bil vsaj 3 cm dolg ogorek pepela. „To je najboljši dokaz, da lažete!" je dejal načelnik pustolovki In jo dal zapreti. _
Književnost.
— „Trnje i cvijeće". Spisal dr. Tr-noplesar. To zbirko lirskih hrvatskih pesmij je spisal neki v Trstu živeč brvat-ski pesnik. Trnoplesar je rodoljuben in erotičen lirik. Ne patrijotične, ne ljubezenske pesrni niso preveč strastne, ne preburne, ampak nežne, včasi sentimentalne, naivne, milo sladke. Dr. Trnoplesar je naroden lirik starejše šole. Narodna pesem mu je bil vzor. Svoje individualnosti ni nameraval vlivati v svoje verze. Stihi mu teku jako gladko Komponisti bodo radi uglasbili marsikatero pesem. N. pr. tisto:
.Tanka pasa,
Vitka stasa,
Ko u gori jela ..." Take reči se same pojo . ■ . Nežne pesmice priporočamo kar najtopleje i Hrvatom i Slovencem; saj je čisti dohodek namenjen dobrodelnemu namenu ... A.
Telefonična in brzojavna poročila.
„Vaterland" in dr. Farjančič.
Dunaj 20 januvarja Nasproti neotesanemu napadu anonimnega pobalina v ,. Vaterlandu" na dra FerjanČiča treba kon-statovati: da so vsi členi ^Slovanske krščansko naredne zveze1' prišli k dru Ferjančiču in Izjavili, da obsojajo napad „Vaterlanda" in da so isto storili členi nemške klerikalne stranke Kar se dostaje veljave dra FerjanČiča, je konstatovati, da ga je klub soglasno določil kot najsposobnejšega kandidata za mesto prvega pol predsednika in da ga je iz istih razlogov desnica volila.
Slov. kršč.-narodna zveza.
Dunaj 20 januvarja. „Slovanska krščansko narodna zveza" je včeraj nada Ijevala razpravo o političnem položaju, a do sklepa ni mogla priti, ker ni bilo nav-zočnih zadosti poslancev.
Desnica in vlada.
Dunaj 20. januvarja. Danes ob 4. uri popoludne imeli bodo načelniki desničarskih klubov  posvetovanje, na katero pride tudi ministerski predsedsednik grof Thun. Nagodbeni odsek.
Dunaj 20 januvarja. Nagodbeni odsek je imel danes sejo, v kateri je Lecher nadaljeval svoj zadnjič začeti obstrukcijski govor. Govoril je do 12. ure. Ko so potem na. kratko govorili železniški minister W i t-tek, sek. nač Mataja in posl. Kaiser. se je jseja pretrgala in se bo popoludne nadaljevala
Čehi o položaju.
Dunaj 20. januvarja. Češki klub je po tridnevni razpravi o političnem položaju sklenil resolucijo, v kateri se izreka za dosedanjo taktiko. V njej pravi dalje, da je nujno potrebno ohraniti solidarnost v veČini združenih strank, ako tudi te stranke ostanejo zveste v adresnem načrtu določenim načelom, od vlade pa je zahtevati, da začne resno delati po tem programu Končno obsoja resolucija nemško obstruk-cijo kar najostreje, povdarjajoč, da je samo ta obstrukcija kriva, da parlament zapravlja denar davkoplačevalcev in ne more ničesar storiti za kmetski stan in za obrtnike.
Služabniške plače.
D u n a j 20. januvarja. Gospodsko zbornica ima svojo prihodnjo eejo v sredo dne 25. t m. Na dnevnem redu je zakon o uredbi služabniških plač Budgetna komisija je svoje poročilo že izdala. V njem na-svetuje, naj zbornica sklene, da stopi zakon z dnevom razglasitve v veljavo.
Razmere v Pragi.
Praga 20. januvarja. „Narodni Listy" javljajo, da sta bila policijski pre-zident Jano ta in podpredsednik namest-ništva Dorfl poklicana na Dunaj, da poročata o zadnjih dogodbah v Pragi. Čehom naklonjene merodajne osebe so se izrekle, da bi tudi neprizadeti češki krogi občutili posledice, ako bi se zopet kaj primerilo, ker vlada na noben način ne bo trpela, da bi se stranke preganjale z revolverji.
Ogerska kriza.
Budimpešta 20. januvarja. V današnji seji magnatske zbornice je grof Sze-cheny utemeljeval svoj predlog, naj se sklene adresa na krono. Ministerski predsednik baron Banffy se je izrekel proti adresi, ker ne gre zahtevati, naj porabi krona svoje pravice in naj sanira nastale razmere, češ, s tem bi se krona zapletala v strankarske boje. Banffy je zahteval, naj se adresni na-
črt odkloni Zbornica ga je s 309 proti 39 glasom res odklonil.i
Budimpešta 20 januvarja Opozicijske stranke nadaljujejo tudi v današnji seji obstrukcijo z glasovanjem po imenih.
Budimpešta 20 januvarja. Opozicijski zaupniki so imeli danes dopoldne posvetovanje o vladnih predlogih glede kompromisa.
B u d i m p e š t a 20. januvarja. Zatrjuje se, da se je vlada glede nagodbe udala opoziciji in da hoče potom samostojne uredbe vzdržati sedanje razmerje do leta 1808.
Omadeževan.
(Povest \7. Niz MMBUke.) (Dalje )
„Gotovo  pri  konsultaciji,   od katere sern ravno prišel," je odgovoril mladi zdravnik počasno. A zdaj je vstal ter se silil na smeh. „Ha ha, ta konsultacija! Res, ta me je tako razburila.   Dva   slavna  kolega, ki sta bila z   mano  vred pri bolniku, sta mi močno ugovarjala in se  nikakor nista hotela strinjati z mojim mnenjem, da operacija zamore še bolnika rešiti.   Še poskusiti nista hotela.    „Ta mi ostane pod nožem!" rekel je tajni svetovalec \Vjerd v svoji surovosti. In profesor Girst je potrdil: .Umreti mora tako ali takoM   Jaz pa sem gospodoma razložil,  da poznam bolje svoje bolnike, da mu bo njegova moralična sila gotovo pomagala prestati usodapolni trenotek. Potem sta se šele vdala. Moj bolnik pa se je junaško  drža!   pri   bolestni operaciji — akoravno ga niti omamili nismo -    in zdaj, uparn, da je rešen.  Ko sem ga zapustil je mirno dremal. Mene pa je stvar malo otru-dila "
Sodniku so se veseljajoči svetile: z radostjo je gledal na vitko postavo mladega moža,  katerega je  ljubil  kakor sina.
„Da, da, razumem" rekel je s ponosom. „To Te je razburilo ■
„ Premisli vender," nadaljuje oni, „strah družine in odgovornost ! In napeto poslušanje in opazovanje po operaciji — pri tem par lahko človeku vsa kri v glavo šine. Na srečo je bil to danes moj zadnji obisk in ker sem bil tu v bližini, hotel sem po skusiti, ča ne boš tudi Ti kmalu gotov, da Te vzamem v svojem vozu s seboj."
„Toraj pojdiva," reče sodnik, „hitiva! Tvoja soproga je pri nas, veš, imele so toaletne skrbi in so složno vkup sedele — vse moje tri hčerke s teto!"
Kakor solnčni svit je šinilo staremu možu čez plemenitostrogi obraz, ko je govoril o svojih hčerah. Celo šaliti se je zna! v takih trenotkih. „Lahko pri nas obeduješ," menil je, „teta si je gotovo naprej mislila, da Te bo nestrpnost k Tvoji žer.k; gnala."
In peljala sta se skupaj domov. (Dalje prih.)
Odgovor.
Cenj. „Soča" od 13. t. m. št. 4. piše: »Vsekakor pa rečemo, da bi bili storili tisti dopisniki iz „učiteljskih krogov" bolje, da so navezali nase laške učitelje v deželi, kakor pa da so po „Slov. Narodu", .Učit. Tovarišu" in »Popotniku" prav po „me-dvedje" — vrtali, tako, da se večina njihovih kolegov zgraža nad takim pisarenjem, ker isto ni v Čast in ne v korist goriškim učiteljem!"
Na to izjavo cenj. „Soče" je „ med ved" v cenj. rSlov. Narodu" odgovoril. Dovoljeno naj bi bilo tudi onemu, ki je „vrtal", odzvati se in sicer, kakor sledi:
Svoje članke in izjave je udano podpisani podpisoval s polnim imenom ali pa s — C, —c. Za iste je odgovoren. Pri istih ostane in jih je pripravljen zagovarjati vsestransko in proti vsakemu resnemu in stvarnemu spodbijalcu.
Ako se učiteljstvu na Goriškem ne more pomagati, naj bi nas cenj. „Soča" saj pri miru pustila, ker ni lepo, niti dostojno, bedne in v težavah se nahajajoče učitelje in njih družine dražiti in jih v skrajni obup suvati in to na način, ki ne odgovarja po nikakem dejstvom in resnici.
Nasprotno trditvam cenj. „Soče" je istina: Zgražalo se je vse slovensko-brvatsko učiteljstvo na shodih v Trstu, Gorici in Kobaridu ter jednoglasno obsodilo pisarenje cenj. „Soče" zadevajoč učiteljsko gmotno vprašanje na Goriškem.
V Tolminu, 19. januvarja 1809.
Andrej Vrtoveo.
Cascara Sagrada Malaga vino.
V Gorici, 12. oktobra 1894. Cenj, gosp >I. LciiMtoli, lastnik dele! e lekarne (80—3) v Ljnbl ani.
Kot najboljše odvajalno ln sllz raztapljajoče srcdttVO pripor fam vsik.imur VaSo izvrstno Cascara Sagrada Utltgt vino. kor sem se o t-'. .• i i   i i' j r. 1'!•• • mi t--.v, >.• ! *tt klemco
po postnem poletni     Fsrd. Mocvln, posestnik.
Dež.
gledališče
v Ljubljani.
Btev 49
~>r. pr. 911
V soboto, dne 21. januvarja 1899.
Nova opera! Drugikrat: Nova opera!
Lohengrin.
Velika rjm.mtična opera v H dejanjih. Besede in •zlns!'.. 7.1 /il Rik.ir! \V'a^ner Poslovenil MMarkič Kapelnik p H BeniSek. Vprizoril režiser p ,1 Nolli.
BlaiTij«!« t* dprr uk I. ur. — »b 1 ,v ari. — K nfc pu H', uri.
Prt predstavi sodeluje orkester si. c. in kr. peti. polka Leopold II it. 21 V turek, dne 24. januvarja: „ L oh on gr i n
Iz uradnega lista:
Izvršilne ali eksekutivne dražbe:
Jakoba Sernela zemljišče vlož. stev t? kat obC. Kremenca. cenjeno 3000 gld. in 298gld. BO kr . in Matevža Zalarja zomljiSče vlož. Stev. 47 in 7:?. kat obC. Šib-e. ecnjen.i :'.982 gld. in 80 gld. 4'' kr.. oba ilne 27 januvarja v Cirknici.
Zemljišče vlož. štev. 37'J, kat obč. Pijavea, cenjeno 4(57 gld. 65 kr , dne 27. januvarja v Mokronogu.
Umrli so v Ljubljani:
V deželni bolnici:
Dne 16. januvarja: Ivan Babnik, delavec, 40 let, se je ubil.
Dne 17 januvarja: Julijana Frantar, natakarica, 28 let, bula. — Ivan Benedik, gostač, 68 let, vnetje trebušne mrene
Meteoroiogično poročilo.
ViSina nad morjem 30&/9 m.
E* Stanje * ~7'
5 Cas ona-   buro- k_,
H zovanja   metra = s
3 v mm. £ =
V. r v
Nebo
19. 9 zvečer  7411
90. 7. zjutraj 740 2 ,   2. popol.  740 5
7 8 sr jzahod del. oblač 2
7*8 p. m.jzah. oblsAno Z 9*8 sr. jvzhod    jasno -
Sreilnja včerajšnja temneratura iV2nf nor-male: —2 4".
ZD'tt.za.SLJalca. l:crsa
dne 20. januvarja 1899.
Skupni državni <lolg v notah.   . 101 gld.
Skupni državni di lg v srebru 101 .
Avstrijska zlata renta   .... 120 .
Avstrijska kronska renta 4''„.   . 101 ,
Ogerska zlata renta 4n0.   .   .   . ll'.< -
Ogerska kronska renta 4' 0    .   . 97 .
Avstro-ogerske bančne delnice 93r> ,,
Kreditne delnice....... 359 „
Lc .ndon vista........ 120 n
Nemški drž. bankovci za 1<Xj mark 58 ,
20 mark.......... 11 „
20 frankov......... 9 „
Italijanski bankovci..... 44 „
G kr. cekini........ 5 _
46
BO
05 80 75 90
75 45 97' 78 f>f>' 35 69
kr.
jA» *4»      "4* *i» t* 'V* "t* *4* *♦* 't* ife Ttl* *f* *IC
F. Cassermann
krojač za civilne in raznovrstne uradniške uniforme
in poverjeni zalagatelj ces. kr. unif. blagajne drž. železnic uradnikov
Ljubljana. Šelenbiirgove ulice št.4
se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje civilnih oblek n nepre-moćljivih ha vel okov po najnovejši fa-i.oni in nsjpovoljnejlib cenah. Angleško, francosko in tuzemsko robo ima na skladišču.
Gospodom uradnikom Bfl pripo-vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spa-dajo^predmete, kakor: sablje, meče, klobuke itd . gospodom c. kr. ju.st.ic-nim uradnikom pa za izdelavanje
talarjev in baretov. a
*• *
I
•-* j Založena 1847. [I-
Tovarna pohištva
J. J. Naglas
v Ljubljani.
Zalega In pisarna:        Tovarna s stroji: Turjaški trg št. 7.  Trnovski pristan 8-10
■ -   /Ct' 11< >u,' > priprostega  in najfinejega lesenega
in oblazinjenega pohištva, zredi, strugarskega in pozlatarskega j   blaga, pohištvene robe, zaves, odej, !   preprog, zastiral na valjcih, polknov (Šaluzij).
Otroški vozički, železna in vrtna oprava, nepregdrne blagajnice.
i
65
i
r
j oprav
I
Prazne sodčke
od vina in žganja. 30—-300 litrov, proda po nizki ceni tvrdka     (107—1)
Kham & Murnik v Ljubljani.
Trgovski pomočnik
ob Jed nem ^pctCTrailoc, veSč korespondence in knjigovodstva, sprejme se takoj.
Ponudbe sprejema tvrdka Jos. PetriČ v Ljubljani. (110— l)
Prilika za lesne industrijalce!
Jako dobičkonosna in cvetoča
lesna industrija
na izvrstni vodni moči se takej /a ugodno ceno proda.
Natančneje pove upravništvo „Slovenskog! N -iroda". (82—3)
Ces. kr. avstrijske ^ državne železnice.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1898. Ista. Odhod lz LJubljane juž. kol. Prova csz Trbiž. Ob 1-. uri    m. po noti osobni vlak v Trbiž.
Beljak, Celovec,  Franzensfeste  Ljubn>; čez SoUtbal
taste, Sotnograd; čez KMn*R*<fting v Sreyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7 uri ."> m zjutraj osobni vlak v Trbiž. Pontabel. Beljak, Celoveo, Fran-■sosfssts Ljubno, Dunaj; firz Bslttbsl v Solnograd ; CSS ansststtsu na Dunaj. — Oh 11. uri 5 • m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel. Beljak, Celovec, Ljubno, Selztbal, Dur.aj — Ob ♦, uri "1 m popoludne osobni vlak v Trb >.. I! I ;ik. Celovec Ljubno; tez Scl/.thal v BoUlOcTad, Lcnd-G stein,  Zeli ob jezoru. [oomost,
Brsgsno, Curh, Oenevo, Pariš, cez Kldo-fisifllnu v Stejrr. Lmc. BađejnVios, Pl/enj Manjine vare, Heb, Fr.oi-uve vare, Karlove vare, Prago. Liptiko, Dunaj via Amsr.. tt»i'. — Pro^a v Novo mesto ln v Kočevje. Me "ani vlaki: Ob »i uri lij m. zjutraj, ob nn cA m. popolttdns, ob rt Uti 30 m zvećer. — Prihod v LJubljano j k. Proga lx Trbiža. Ob 5. uri b> ni. zjutraj osi bn> vin k z Dniaia via Amstetten. iz Lipskega, Prate F aneovih varov, Karlovih varuv. 11.-b i Maniinib vnrov, Pbnja, Budeievic. Bolno-grada, hinca, Steyra, Ans-eea, Ljubna, Celovca, Be-ij«ka, Franzensfeste. 01) 11. uri 17 m. dopotndss osobni vlak z Dunaja via Amstetten. Karlovih varov.
HsbS) Uarijinih varov. Pl/.nja Budeievic, Bolnograda L nos Bb yta. Parita Ge eve. Cn iha, Brsitsoea, Ino-mosta Zella ob jezer*.:. Len d Gasteina bjuhua, Celovca, l.im a, Pontsbla — Ob 1. uri 7 m. popoludne osobni via* z Dunaja. Ljubna, Bslztbsla, Beljaka, Co-lovca, Pranssnsfsste, Pontsbla, — Ob H. mi 6 m. z\e-č r os. bui vlak z Dunaja. Lnibna, Beljaka, Celovca, Pontabh. - Proga ta PTovega mesta ln Koćo vj a .MeSani vlaki: Ob H. mi IV m. zjutraj, ob -J. uri ii'A m popoludne in nb H uri 3f) m zvećer. — Odhod lz LJubljane d. k v Kamnik. Ob 7 uri •J.'i m. zjutraj, ob i. uri fi m. popolndne. ob nri M m — Prihod v Ljubljano d, k ls Kamnika, ob B, un "i'i m. ijatrsj, ob II. Hm. dopoludne, vb 6 uri 10 m. tl)
Darila za vsako priliko! Frid. Hoffmann
----j.xa.r
v Ljubljani, Dunajska cesta
pripoi
Vf.-rji.
i n:a svojo naj-zalugo vseh vrst
žepnih ur
zlatih, srebrnih, iz t u!o. jfkl.i in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, v.se samo dobre do najfinejše kvalitete po nizkih cenah.
v žepnih in »tonskih urah BO vedno v zalogi. 3 p y   Popravila  se izvršujejo najtoćneje.
I^orošlsi
rimski vrelsc
najfinejša planinska kisla voda,
.   izkušena pri vsakem nahodu, /jt/    ■} posebno otroškem,->1j slabem
(y       j probavljanju,  pri boleznih na
mehurju in ledvicah. 8
Zaloga v Ljubljani: M B.Sopan in P.Lasanlk, v Kranju: Jr Dolons, v Radovljici: Oton Ib-inan, v Mojstrani: .1 Kozjek, v Tržiču: Fr. iteitharek.
Zomptoirist
ki je dovršil trgovsko Solo, a vzletno prakso, iSče takoj primerne službe tukaj ali na deželi pod skromnimi pogoji.
F'rijazne ponudbe prosi pod „A." v upravništvo .,Slovenskega Naroda". (108—1)
Išče se
najbolji izvor  za  nakupovanje  kav«.  6aja, rums ls Nepotrebno iskati 1 (21 - 10)
Kavčič & Lilleg v Prešernovih ulicah
dobivata to blago neposredno U prek morskih deiel
ter prodajata
1 kilo fine kave (Santos Pr<me  po .   .   . gld. 1 —
I steklenica pristnega J.onaika ruma „ OaO
I deka pristnega Perro Sonchong Cajs   . „ 006
I puSica prave anglefike carske melauže „ ON)
1 steklenica pristnega finega konjaka H 140 ipV Kres tekmsoa! tj|
Za kadilce cigaret in iz pipe.
Najboljše in najbolj zdravo kadenje
je brez dvoma ono s
aiH6mtliOA<>an
Prlttno I« z otročjo glavo kot varstveno znamko
Mali zavojček /, adostnje da se D do 6 zavojčkov tobaka naredi okusnih, prijetio ouhtečih in zdravju ugodnih. Jnliai idd.iiMrlj
Th. MSrath.
Oradsc droajsrlja
, prt bobru".
Glavna zaloga:  JFr. Pettauor,  drogerija » Ljubljani. 11*17.=» 13
Majhen zavoj'ek 10 kr., velik   0 kr, 13 malih ali 4 veliki za oji franko s povzetjem 1 gld 26 kr.
Posojilnica is hranilnica
v Moravčah
registr. zadruga z neomejeno zavezo
obrestuje hranilne vloge po
vr 31 o
t. j. gld. 4*75, in plačuje rentni davek.
(iGi-2) Nadelništvo.
Lep damski kostum
za maškarado m h
samo jedonkrat uporabljen, karakteristuVr,
SV se proda. ~<M
Kje? pove upravništvo »Slov. Naroda"
špecerijske stroke, dobro izurjen in za pisarno sposoben, z dobrimi priporočili in točno pisavo, se sprejme pod ugodnimi pogoji. — Natančne ponudbe s priloženo sliko sprejema upravništvo .Slov. Narodu1' pod naslovom: ,,Naprej". (104—2)
Za bolehne na pijačah, v vratu in goltanen in nadniljive ljudi.
Kd »r m hoče sa vselej saebiti pljučnih in gol-tančnih se tohko trdovratnih bolesnij, potem naduhe, če je le tako zastarela in navidesno nsotdrsvljiva> naj pija A.. WolffskyJsv soj SSpsr kromUna plJnAae ln vrsta s bolsiai. Na tisoče sshvalnic zajiinčuje veliko zdravilno moč, omenjenega čaj« Zavoj stane 76 kr. Kop lice zastonj. Pristen Mino pri A WoiaWhy-Jn v Berollna, N. »7.   (196M-r.j
Baron Dnmreicherjeva
spiritna drožna tovarna in rafinerija v Savskem Marofu na Hrvatskem
priporoča svoje
obot tnsne, najbolji« la mnogokrat odlikovani
Fran Kaiser
-@ puškar ®-
prodajalec bicikiov
I iz prvih tovarn 3 ■ Ljubljana, Šelenburgove ulice 6
j Najboljše urejena delavnica za po- j * pravljanje bicikiov in šivalnih strojev. •
:::Hil oderceg
' H mm I izvrstne fapone, y X|W| najboljši izdelek Jo|
JS  Wm   W   H priporoča ilJL
V    Alojzij PcrBche V
• Pred škofijo st. 22, polog mestne hita. O
(Backerhefe) Glavno zalogo za Ljubljano in deželo imata Pater Strel, vinski trgovec
ubl|aiiH, ua Hf«atn«aw trgu Al. in Karol jLalblln 173-11
s V«-«ovlh ulicah At M
1
V soboto večer domača
PLESNA ZABAVA
* v restavraciji
i G. Auer-jevih dedičev.
«        K obilnemu obisku uljudno vabi
k(109) Polclla-t*.
Pri nakupovanju
suknenega in manu fakturnega blaga
se opozarja na tvrdko
v Ljubljani v Špitaiskih ulicah štev. 4.
Velika zaloga 3
suknenih ostankov.
-»-^ ^y»&<'$
IPrva največji kranjska tvrdka!
Franc Primožič
jermenar, sedlar in torbar
Ljubljana, Dunajska cesta št. 6
priporoča svojo bogato zalogo
jermenarskih, sedlarskih in torbarskih proizvodov
kakor:
cele konjske oprave, komate, sedla, uzde, kovčege, torbe itd.
Velika zaloga jermen za stroje.
Vsa popravila In naročila od tu ln
cunaj so bftro in con6 livrtujsjo. 2   llustrovsnl oenlki brosplačno.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No lil.
Lastnina in tisk »Narodna Tlakama1.
B+U