VESTIMK
S"M""<t<'tmHnmn)tnmnmm)nmmmnmtm)Hnt)Mmmm)n
Poštni urad 9020 Cetovec Š Vetlagspostamt 9020 Ktagenfurt š
^	tzhaja v Cetovcu	E
Etscheinungsort Ktagenfurt	š
Posamezni izvod 3 šitinge	§
=	mesečna naročnina 12 šitingov	E
!	P. b. b.	]
5)nnntm)nmtt)m)m)!tn!mmmHtm<)tmtnmmmm]iMnmn?:
LETNtK XXX).
CELOVEC, PETEK, 20. AVGUST 1976
ŠTEV. 34 (1775)
Vlada pripravlja omejitev pravice svobode zborovanja
Novi napad na pravice manjšin s strani vlade
Občinski svet Ceiovca: prepotenca tto skrajnosti
Na zahtevo ustavnega sodišča, je morat celovški občinski svet ponovno obravnavati svojo povsem neutemeljeno in nezakonito pre-namembo zemljišča .Kardinalschutt", kjer hočejo koroški Slovenci postaviti svoj kulturni dom. Po prvi obravnavi pred ustavnim sodiščem (o tem smo svoječasno poročali) je le-to izrazilo upravičen sum, da je bila ta prenamemba izrečena samo zaradi „osebe kupca".
V torek se je celovški občinski svet bavil z odgovorom ustavnemu sodišču. Najmočnejše tri stranke so si bile edine: kulturnega doma ne sme biti na Kardinalschuttu. Seveda so rekli, da to ne pomeni diskriminacije koroških Slovencev, marveč so se znova spomnili tistega starega zidu, ki da je zgodovinsko važen in zaradi katerega bodo tam postavili mestni muzej in park. Ustavnemu sodišču pa so odgovorili, da je njegov sum brez podlage.
Edini zastopnik KPA, občinski svetnik Perdacher je v svojem govoru nakazal, da gre tu za očitno diskriminacijo koroških Slovencev in to tudi utemeljit z zgodovino tega čudnega sklepa prenamembe zemljišča, ko se je zvedelo, da je kupec slovenska organizacija. Zastopnik KPA je bil tudi edini, ki je glasoval proti z večino sklenjenim odgovorom občinskega sveta državnemu sodišču.
Delegacija gospodarske zbornice SRS obiskala Koroško
V torek 17. avgusta je bila seja ministrskega sveta na Dunaju. V ospredju je ponovno stalo vprašanje slovenske manjšine v Avstriji, ki Kreiskega menda .resno skrbi". Zlasti zadnji dogodki v Škocijanu pa so bili menda povod, da se bo vlada neposredno vmešala v manjšinski problem na Koroškem. Krei-sky je prejel več pisem, v katerih se .za njega resni ljudje" pritožujejo nad ukrepom policije proti koroškim Slovencenm in bo zato vlada zahtevala in proučila poročilo o teh dogodkih. Na tiskovni konferenci je Kreisky izjavil, da je Koroška potrebna miru in da razne manifestacije — vseeno iz katerega tabora izvirajo — utegnejo motiti ta mir na Koroškem. S tem v zvezi je izrecno omenil odlikovanje koroških partizanov in odkritje spomenika za abwehrkampferje v Škocijanu. Vse takšne manifestacije motijo mir v deželi in zato poziva vse Korošce, da bi takšna zborovanja opustili. Če njegov osebni apel ne bi zalegel, pa bo morda potrebno, da bi takšne manifestacije bile ad zgoraj — se pravi od notranjega ministrstva — prepovedane.
Ta napad je namerjen prot! manjšini in demokratom
Da bi se ogrnil v plašč demokrata, je Kreisky poudaril, da bi bila s tako prepovedjo prizadeta vsa zborovanja, ki bi utegnila motiti mir na Koroškem, torej tako heimat-diensfovska kot tudi slovenska. V 'sti sapi je dodal, da bo treba pomisliti o prepovedi odkritja partizanske spominske plošče v Dragah na Zilii. Ta .demokratičnost" blra na dveh nogah in je očividno, da je naperjena samo proti slovenskim odnosno protinacionalisfič-nlm prireditvam. Saj je že izrecna provokacija za vsakega antifašista 'n demokrata to, da se istoveti ča-stitev partizanske borbe z gloriti-^acijo nemške fašistične vojske. Ati smo danes dejansko že tako daleč, da vlada ne razlikuje več med fašisti in profifašisfi? — To je seveda zelo enostavno, da se krat-Komalo trdi, da eno kot drugo moti
*nir v državi: na eni strani nacionalistično hujskanje, na drugi pa od-P°r proti temu. Odlikovanje partizanov pač more samo tiste razjeziti in provocirati, ki so ostati v miselnosti tretjeqa rajha ali oa jo prevzeli. Partizani so se borili proti fašizmu, za svobodo: živela njihova
tradicija!
Druga šibka noga te provokacije is še bolj očividna: skozi mesece Koroški Heimatdienst in njemu
podobne organizacije lahko širile strup proti Slovencem, lahko ustrahovale in terorizirale manjšino in demokrate ter pripravljale ozračje za ugotavljanje manjšine. Pod pokroviteljstvom visokih in vidnih predstavnikov vseh treh v parlamentu zastopanih strank so obujale spomine na hitlerjevsko vojsko in na .dneve katastrofe maja 1945", ščuvale proti protifašistični tradiciji koroških Slovencev, jih zmerjale z .morilci", .vedno nezadovoljnimi", .nacionalnimi komunisti" ipd. Zdaj je njihova prva runda v okviru pripravljanja ugotavljanja manjšine končana. Škocijan je še dodat svoje in oborožena državna oblast se je neposredno postavila na stran nemškonacionalističnih hujskačev in nestrpnežev. Primerno vzdušje proti
Jugos!ovanski dan
V okviru Avstrijskega tesnega sejma v Ceiovcu je bii včeraj jugoslovanski dan. Ob tej priiožnosti so jugosiovan-ski generalni konzu) v Cetovcu Bojan Lubej in predsednika gospodarskih zbornic SR Hrvatske in SR Stovenije sinoči v prostorih Mestne hiše v Cetovcu prirediti sprejem, katerega so se udetežiti predstavniki potitičnih gospodarskih in kutturnih ustanov tako večinskega naroda kot sto-venske narodne skupnosti na Koroškem.
Slovencem je torej pripravljeno. Zdaj pa pride vlada in reče: takšna zborovanja motijo mir, zato jih je treba prepovedati. V isti sapi pa omenja Drašče, kjer se hočejo koroški Slovenci hvaležno pokloniti spominu padlih borcev za svobodo.
V St. Jakobu in Škocijanu je Solidarnostni komite za pravice koroških Slovencev zahteval prepoved neonacističnih, hujskaških in nemškonacionalističnih prireditev, ker dejansko motijo mir v državi. Oblasti so ukrepale na svoj način; prijele in zaprle so tiste, ki so to prepoved zahtevali in hoteli pojasniti vzrok teh priredtev. Kot zločinci so bili odpeljani. In zdaj naenkrat si vlada lomi glavo o prepovedi — slovenskih prireditev! Dejansko čudno razumevanje demokracije s strani vlade!
Vlada se boji demokratičnih prireditev
.Ta vlada vlada desno" je pred kratkim dejal kancler Kreisky. To
drži. Ta socialdemokratska vlada — ki je odprta za vsakega, če se le izkaže za pristnega desničarja — pripravlja ugotavljanje manjšine. Zato pa potrebuje mir. Takšen mir, kot ga ustvarja ona sama, s pomočjo Heimatdiensta, drugih šovinističnih organizacij in s pomočjo oborožene državne sile. Silno se vlada boji, da bi zaradi demokratičnih prireditev na Koroškem prišla na dan resnica o tem šovinističnem in reakcionarnem aktu, ki ga pripravlja s .štetjem posebne vrste"; silno se boji, da bi se fronta proti ugotavljanju še bolj razširila. Kajti potem ne more več kar naprej trditi, da so samo Slovenci večno nezadovoljni. Po vsaki demokratični prireditvi proti ugotavljanju manjšine se ojači samozavest demokratičnih sil v Avstriji in se krepi pogum nastopanja proti ugotavljanju. In tega se vlada boji. Kot zadnji izhod pa se ji zdi kršitev svojih lastnih zakonov. Kajti omejitev pravice svobode zborovanja ni le v nasprotju s prvim odstavkom člena 7 avstrijske državne pogodbe (o kateri vemo, da je za Avstrijo samo kos papirja), ampak je tudi v nasprotju s katalogom temeljnih pravic avstrijskih državljanov (Staatsgrundgesetz). Kadar se zdi vladi prav, se brez pomisleka zoperstavi svojim lastnim zakonom.
To pa je tudi dokaz šibkosti in slabosti vlade. Ko je prisiljena iz-klicafi .izredno stanje" (Ausnahme-zustand), je s svojo latinščino na koncu. Ne zna si drugače pomagati, kot pa s policijo in s prepovedmi. In to je tudi dokaz naše moči. Vlada gre na desno, ljudstvo koraka naprej v demokracijo!
Tudi ta napad nas ne bo ustrahoval
Nemoč vlade je naša moč! Svoje reakcionarno in šovinistično politiko napram manjšini vlada ne more več prodajati z besedami .o miru* * itd., ampak jo lahko samo še brani s policijskimi okrepi. To se pravi, da je naša moč velika, in da je parvica na naši strani; pravične stvari se ne da zatreti. Vse naše manifestacije, ki jih bomo imeli, bodo močan dokaz za porast in vpliv našega pravičnega boja. Strnjeni in enotni — če bo treba tudi v času .izrednega stanja* — se bomo skupno z vedno večjim številom prijateljev večinskega naroda borili profi ugotavljanju manjšine, za enakopravnost manjšin v Avstriji in za prijateljstvo med narodi!
Kamen, ki ga je dvignila vlada, ji bo padel na lastne noge!
Na povabilo gospodarskih odborov ZSO in NSKS se je v sredo na Koroškem mudila delegacija gospodarske zbornice SRS pod vodstvom predsednika Andreja Verbiča. Goste so sprejeli v hotelu Korotan v Sekiri, kjer jim je v imenu obeh odborov izrekel dobrodošlico dipl. inž. France Einspieler in poleg predsednika Verbiča pozdravil tudi jugoslovanskega genenralnega konzula v Celovcu Bojana Lubeja ter številne predstavnike gospodarskih ustanov in podjetij Slovenije.
Dipl. inž. Einspieler je ob tej priložnosti nakazal potrebo po gospodarskem sodelovanju slovenskih gospodarskih ustanov in podjetij na Koroškem z ustanovami in podjetji v Sloveniji, dipl. inž. Feliks Wieser pa je v kratkem referatu orisal trenutno gospodarsko situacijo Koroških Slovencev. Predsednik gospodarske zbornice SRS Andrej Verbič je izrazil vsetransko pripravljenost za sodelovanje slovenskih gospodarskih ustanov v Sloveniji z gospodarskimi ustanovami koroških Slovencev in nakazal, da je dovolj možnosti za razširitev sodelovanja na vseh področjih
Ve/ih odmev po sveta je ime/ za-četeh pete honjerence neavrščenih držav v g/avnem mesta čir: Panhe v Co/omba. A'a zasedanja neavrščenih držav je zastopano nad §0 držav, har pomen: skoraj -/3 č/anic OZN. 5 tem pomenijo neavrščene države važen po/itičen dejavnih v sveta. Večino neavrščenih držav tvorijo države v razvoja. 7*o so večinoma države, C so se še/e pred hrathim otres/e ho/o-nia/izma in si gradijo zdaj svoje samostojne draž/?ene odnose. Po pa je seveda starim Fo/onia/ističnim si/am in imperia/ističnim državam trn v peti. Pe-te so še danes prisotne v teh državah — sicer ne več hot po/ftični zatira/ci, marveč hot ehonomshi izsi-/jeva/ci. One hontro/irajo svetovno gospodarstvo, Jihsirajo cene za saro-vine, hi jih od držav v razvoja ha-pijo in se pri tem nihahor ne zanimajo za interese držav proizvaja/ce^, marveč samo za /asten projit. opravičena zahteva na peti honjerenci neavrščenih držav je torej sprememba teh gospodarshih odnosov.
Nonjerenco v Co/omba je otvor;7a
da bodo to sodelovanje naglasili tudi pri pogovorih s predstavniki koroške trgovinske zbornice, namreč, da se bodo povezali s slovenskimi gospodarskimi ustanovami. Nadalje je povedal, da je Jugoslavija na 5. mestu med državami uvoznicami avstrijskega trga, medtem ko je Avstrija med uvozniki blaga iz Jugoslavije šele na 18. mestu, kar pomeni, da je Avstrija zelo odvisna od trgovskega partnerja — Jugoslavije.
Razvila se je tudi stvarna diskusija, v kateri so bila iznešena tehtna mnenja in možnosti za sodelovanje med slovenskimi gospodarstveniki tu in onstran meje. Predvsem pa je bila izražena potreba po konkretnih razgovorih na raznih gospodarskih področjih, kot so turizem, industrija, zadružništvo, bančništvo in drugo.
Gostje iz Slovenije so si po kosilu, katerega sta jim priredila gospodarska odbora, ogledali še nekatere obrate koroških Slovencev, zvečer pa je za predstavnike našega gospodarstva predsednik gospodarske zbornice Verbič pri Miklavžu v Bilčovsu priredil večerjo.
predsednica čir; Panhe, gospa .Sirima-vo h;mt/er;?M;he. V otfor/tfeMfm govora je pon&:n7u važnost boja vseh /jadstev sveta prot; imperia/izma, ho-/on;a/izma m rasizma,- s tem v zvez; je posebno podčrta/a po/ožaj na Z?i/ž-njem Vzhoda /n Cipra. Poadar;7a pa je tadi zahtevo az;'jsh;'h držav po območja m/ra v /ndijshem oceana.
V /mena a/r/šh/b držav je spregovori/ predsedn/h Zambije, Kennetha Kaandi, hi se je posebno zabva/i/ marša/a Pita za njegov doprinos v boja neavrščenih držav. Padi ciprshi nadšhoj Maharios je posebno poada-r;7 Pitov pomen v tem tabora in ga imenova/ ..očeta neavrščenosti".
Na poseben odmev je na/ete/ govor egiptovshega predsedntha .Sadata. On je obdo/ži/ obe ve/esi/i, da sh/epata posebne dogovore zase in za svoje interese, ne pa v prid mednarodni javnosti. Poadari/ je važnost shapne po-/itične in gospodarshe ahcije neavrščenih držav.
Non/erenca v čiri Panhi se nada-/jaje. V toreh je spregovori/ tadi marša/ Pito.
Peta konferenca neuvrščenih držav
Dogodki v Škocijanu v nedeljo 8. avgusta 1976, kjer je državna oblast z brutalno uporabo sile brez slehernega vzroka prijela in zaprla nad 20 koroških Slovencev in njihovih simpatizerjev iz vrst večinskega naroda, je ponoven dokaz, da se na eni strani država krčevito trudi, da bi pripravila primerno ozračje za ugotavljanje manjšine in se pri tem poslužuje nemškonacionalističnih organizacij, skoraj celotnega koroškega tiska in celo svojih oboroženih sil: žandarmerije in policije. Isti dogodki pa so tudi dokaz za to, da tako avstrijska kot tudi mednarodna javnost ne verjame več lepim frazam o „sožitju" itd. in da spregleduje reakcionarno, farizejsko in šovinistično politiko vlade napram manjšinam. O tem pričajo nešteta solidarnostna pisma, izjave in telegrami, ki smo jih prejeli v zadnjem tednu. V matični Sloveniji in Jugoslaviji se odvijajo množična zborovanja
delavcev in drugih slojev ljudstva, kjer obsojajo brutalni ukrep policije in hkrati celotno avstrijsko manjšinsko politiko; povsod v Jugoslaviji se množijo glasovi, da mora problem avstrijske manjšinske politike pred OZN.
Pisma in izjave solidarnosti pa dobivamo tudi iz drugih evropskh držav in seveda iz Avstrije. Na Dunaju so solidarnostni komite in obe osrednji sloevnski organizaciji seznanili avstrijske in mednarodne novinarje na tiskovni konferenci o nesramnih provokacijah s strani državnih oblasti v Škocijanu. Vse to nam dokazuje: čim bolj se pomika vlada na desno, tem večji je odpor ljudstva proti temu. Slej ko prej rastejo vrste solidarnosti s koroškimi Slovenci tudi v Avstriji in propadajo šovinistične sile. Slej ko prej drži geslo: NISMO SAMI — DEMOKRATI SO Z NAMI!
izjava Sotittarnostnega komiteja za pravice koroških Slovencev
Die mit voiikommen unbegrundeter Bra-chia!gewait erfoigte Gendarmerieaktion gegen Karntner S!owenen und Antifaschi-sten in St. Kanzian steiit den bisherigen Hohepunkt in der Vorbereitung der unge-rechtfertigten Minderheitenteststeitung dar. Zum ersten Mate begnugte sich die Exe-kutive nicth damit, deutschnationate und neonazistische Krafte ungehindert bei de-ren antiosterreichischen Aktionen zuzu-schauen: Vieimehr operierte sie gemein-sam mit dem Karntner Heimatdienst und nach einem zuvor erarbeiteten Pian gegen Menschen, die in Wahrnehmung ihrer de-mokratischen Grundrechte durch Fiugbiat-ter und einem Transparent ihren Protest gegen die neonazistischen Provokationen ausdrucken wo!tten. Die Erfahrungen in St. Kanzian bevviesen sogar, daB es genugt, S!owene oder Antifaschist zu sein, um mit Brachiaigevvait abgefuhrt zu werden.
Fur diese Kooperation von Gendarmerie und Heimatdienst tragen die Bundesregie-rung und die drei Partamentsparteien die
izjava deželnega vodstva koroške KPA
. . . Dem brutalen Vorgehen gegen Antitaschisten steht die Tole-rierung antislowenischer Hetzreden und die Verteilung von antiosterreichischen und antidemokratischen Flugschritten bei der Kundgebung des Heimatdienstes gegenuber. Ein solches Verhalten der Staatspolizei und der Gendarmerie steht im Wi-derspruch zu den Interessen der De-mokratie, schadet dem Ansehen Osterreichs und ist eine Ermun-terung reaktiondrer Krafte, was die Verantwortung der Regierung und der Organe der Exekutive beson-ders unterstreicht.
Die KPU wendet sich gegen alle Versuche, mit Hilfe unwahrer Dar-stellungen der Vorgange in St. Kanzian die oftentliche Meinung zu manipulieren und verlangt, dat) von der beabsichtigten behordlichen Vertolgung junger Antitaschisten Abstand genommen wird. Die Ver-antwortlichen tur die Verbeifung antidemokratischen, antisloweni-schen Gedankengutes mussen zur Rechenschatt gezogen werden.
voiie Verantwortung, ebenso wie fur die Ereignisse und Foigen daraus. Der Ein-satzbefeh! der Gendarmerie kam „von hochster Steiie"! Damit steiten sich Bundes-regierung und Pariamentsparteien test hin-ter die minderheitenfeindiichen Krafte und fordern deren antiosterreichische Aktivita-ten. Mit Hitfe des uberwiegenden Teiis der Karntner Presse versucht man, unter der stowenischen Bevoikerung Sudkarntens ein Kiima der Angst und Einschuchterung zu schuren, um die Minderheitenteststeitung in einer sog. „befriedeten" Atmosphare durchfuhren zu konnen.
Das Soiidaritatskomitee hat die Aufga-be, gegen diese Absichten eine breite Front der demokratischen Sotidaritat mit den Rechten der Karntner Stowenen in ganz Osterreich aufzubauen, zu informie-ren und aufzukiaren. Seine Hauptzieie sind fur die voiie Verwirkiichung des Art. 7 des Staatsvertrages und gegen jegiiche Min-derheitenfeststeiiung aufzutreten, da diese eine Revision des Staatsvertrages bedeu-ten wurde. Dem Soiidaritatskomitee geho-ren bereits mehr ais zwanzig Organisatio-nen und eine Reihe von Personen aus aiien poiitischen und we!tanschauiichen Lagern beider Voiksgruppen an.
Es ist daher eine infame Luge, die So-!idaritatsbewegung ais Jinksradikaies", „kommunistisch geienktes" Zentrum du dif-famieren, um antikommunistische Vorurteiie auszunutzen, zu verstarken und damit vom eigentiichen Probiem, der gepianten Revi-
Predstavnik Zveznega sekretariata za zunanje zadeve v SFR Jugosiaviji protestira
.Ravnanje avstrijske žan-darmerije s koroškimi Sioven-ci, ki so mirno demonstrirati proti šovinistični manifestaciji Hematdiensta jasno govori o poiožaju siovenske manjšine v Avstriji in o nadaijevanju groženj in pritiskov. Takšno ravnanje najodiočneje obsojamo, saj gre za stopnjevanje in posiabšanje tako ati tako težavnega stanja, v katerem je stovenska manjšina v Avstriji", je dejat predstavnik ZSZZ v Beogradu dopisniku tiskovne agencije Tanjug.
sion des Staatsvertrages abzuienken. So versuchte man auch im Fai! von St. Kanzian die Beteiiigung von Kommunisten be-sonders aufzuschaukein und unteriieB ganz gezieit die Erwahnung anderer, nicht-kom-munistischer, aber ebenso gut bekannter Mitgiieder des Soiidaritatskomitees und anderer Organisationen, die sich eben-faiis an der Protestaktion beteiiigten.
Die mit Hiife eines Teiies der Massen-medien erzuegten Faischinformationen der osterreichischen Bevoikerung uber den wahren Sachverhait soii ereichen, den neonazistischen Charakter der gerade in ietz-ter Zeit massiv abgehaitenen Veranstai-tungen des Karntner Heimatdienstes zu ver-harmiosen. So vveigerte sich sowoh! Gendarmerie ais auch Staatspoiizei konse-quent gegen Handgreifiichkeiten seitens Mitgiieder des KHD und anwesende Ha-kenkreuztrager vorzugehen! Sie schritt nicht ein, ais neonazistische und anti-osterreichische Fiugbiatter verteiit wurden, sondern nahm jene Antitaschisten test, die ein ordnungsgemaB angemeidetes Fiugbiatt fur die Rechte der Karntner Sio-wenen, Gieichberechtigung und Voiker-freundschaft verteiien woiten oder auch nur ein Transparent „Gegen den Neona-zismus" entfaiteten.
Die osterreichische Exekutive darf sich nicht zum Handianger neonazistischer Krafte machen iassen, wie dies im Faii von St. Kanzian geschehen ist! Sie hat offen jenen Kraften Unterstutzung geieistet, deren Existenz schon iangst gemaB Art. 7 Abs. 5 des Staatsvertrages verboten wer-den soiite.
Das Soiidaritatskomitee fur die Rechte der Karntner S!owenen wird daher auch weitertiin unter Ausnutzung samtlicher ge-eigneter demokratischer Mogiichkeiten gegen derartige Provokationen auftreten und kann dabei auf immmer breitere und tie-fere Sotidaritat aus aiien Kreisen der osterreichischen Bevoikerung zahien. Die Vorfaite in St. Kanzian zeigten, daB es hochste Zeit ist, die Minderheitenpoiitik der Bundensregierung einer Veranderung zu unterziehen, die berechtigten Forderun-gen der Minderheit zu erfulten und aiien minderheitenfeindiichen und chauvinisti-schen Aktivitaten neonazistischer Provoka-teure eine kiare Abfuhr zu erteiien.
Oster protest Siovenske kuiturno-gospo-darske zveze v Trstu
To je /;oMotw: do^z, d^ <zvsfr!;s^e ol?!^^f! Mdwcr^M;o Jo ^r^ja Izvesf! woj Mizčrt o MMlčc?:;^ dow?M^e fn !??*-na?*od?;osf?;c s^M^?;osr! v Avstr!;;. VM !?!w^z?s^^ zagotovlD dMK^;-vDJc o s^oštov^M;;; M^roJ^osfw;A yr^v;c Mc morejo več preslepit; še t%-^o toler<3^t^ega weJwuroJnega j^v-weg^ w^ewj<t ol? ta^o oč;tMew, z^-vestwo org%rMZ;r%Me?H, l??*Mf^!^ew pr;'-t;'s^M we M?Mo osreJ^je ^Mr;jš;ws^e org4M;zdc;';e %?Mpa^ preJvsew vs^-^egd posameznega pr:'p^J^;A^ w^r;j-š/Me.
šlovens^ ^MltHrMO-gospoJ%rt&<2 zvez^, ^1 se pr^v t%^o !?orl z^ uveljavitev narodnostni!? pravic, je ol? ten; še posebej prizadeta. Ol? enem je pa tad! trdno prepričana, da !?oj ^o-roš^!!? rojakov, ol? solidarnost! vsel? Slovencev, matične Slovenije In Jugoslavije ter vsel? demokratični!? sil v sveta, mora kit! aspešen. Take astrakovalne metode ne kodo mogle streti korkenega daka korošklk rojakov. Z željo, da ki njlkov koj člm-prej dosege! zaželene aspeke. Slovenska kaltarno-gospodarska zveza Izraža koroškim rojakom vso svojo solidarnost In polno podporo.
Tetegram „Vesna"
Stovenska ptosvefna zveza v Ce-tovcu je prejeta tetegram tz Trsta s stedečo vsebino:
„Ob ponovnem šovinističnem izpadu vam izrekamo našo soiidar-nost. Pevski zbor Vesna iz Križa pri Trstu.
Klub siovenskih študentov na Dunaju in v Saizburgu, Koroška dijaška zveza, Slovenska mladina in Kladivo - list napredne slovenske mladine so odposlali sledečo resolucijo:
Zgoraj navedene mtadinske organizcije protestirajo z vso odiočnostjo proti brutainemu in od zgoraj ukazanemu postopanju eksekutive proti pripadnikom siovenske manjšine kot tudi drugim antifašistom ob odkritju spomenika Karntner Abwehrkampferbunda v nedeijo 8. avgusta 1976 v Škocijanu.
Medtem ko je eksekutiva zabraniia antifašistom prihod k tej javni pri-redivi in s tem omejita njihovo svobodno gibanje, je toierirata in podpria fizične napade Heimatdienstierjev na nemško- in siovenskogovoreče antifašiste. Medtem ko je bito antifašistom, v okviru z zakonom utemetjene svobode mnenja, zabranjeno izraziti njhovo odktonitev neoacistične provokacije, ko so biti te-ti brez stehernega vzroka prijeti in odpetjani, so ob istem času neonacistični etementi zaščiteni z masivnim nastopom žandarmerije detati propagando za anštus, kar nasprotuje državni pogodbi. S takim postopanjem eksekutive in njenih naredbodajatcev, so bita demokratična načeta — pravica svobode mnenja in pravica svobode zbiranja — najgrobtje kršena. Brez dvoma je, da ima toteriranje in podpiranje neonacističnih in antiavstrijskih provokacij s strani uradnih mest dežete ter protizakonita in brutatna uporaba site proti antifašistom s strani čuvarjev reda, samo ta citj, da ustrahujejo koroške Stovence in druge avstrijske demokrate in da se pripravi šovinistično naščuvano vzdušje za izvedbo ugotavtjanja manjšine.
Iz tega vzroka zahtevajo zgoraj navedene mtadinske organizacije ustrezne ukrepe proti protizakonitemu postopanju eksekutive in njenih naredbodajatcev kot tudi takojšnjo ukinitev vseh postopkov proti nezakonito prijetim osebam v nedetjo 8. avgusta 1976.
Nadatjc zahtevajo zgoraj navedene mtadinske organizacije kazenskopravno zastedovanje teh sit, ki so pri odkritju spomenika v Škocijanu razširjate tetake protiustavne vsebine kot tudi prepoved Karntner Hcimat-diensta, ki je na škocijanski prireditvi ponovno dokazat njengov protisto-venski duh. Torej se mora ta organizacija po čtenu 7 odst. 5 avstrijske državne pogodbe prepovedati.
Čestitke predsedniku ZKP
Predsednik Zveze koroških partizanov tovariš Karei Prušnik-Gaš-per je od tajnika Dokumentacijskega arhiva avstrijskega odporniškega gibanja prejet pismo v katerem mu te ta ob podeiitvi odiikovanja, ki mu ga je pred nedavnim v imenu viade SFRJ podeiiii veieposianik dip!. inž. Gustav Viahov, iskreno čestita.
To je vsekakor iepa gesta tajnika te ustanove, ki se zaveda po-mebnosti doprinosa koroških partizanov v boju proti fašizmu in s tem tudi za svobodo Avstrije. Čestitka predsedniku ZKP pravtako veija tudi vsem ostaiim odiikovancem, ki so odiičja prejeti od tovariša Tita in na katera so morati čakati več desetietij, ker avstrijske obiasti prej niso da!e dovoijenja za podeiitev. Čestitka je pomembna temboij, ker ku-ratoriju Dokumentacijskega arhiva avstrijskega odporniškega gibanja pripadajo osebnosti raziičnih svetovnih nazorov in so po večini aktivni aii bivši čiani najvišjih poiitičnih in viadnih forumov v Avstriji.
Čestitka pa je tudi zgovorno potrdiio, da koroški Siovenci oz. partizani niso sami, marveč, da se njihovih odiikovanj veseiijo vsi pošteni in razsodni demokrati, ki se zavedajo kaj so doprinesti za našo svobodo in da teh njinhovih hrabrih dejanj tudi trideset iet po ziomu nacizma ni za pozabiti.
Gotovi krogi oziroma ostanki fašizma so ob tej priožnosti seveda spet enkrat pokazati svoje pravo iice ter odiikovance javno in ob navzočnosti varnostnih orgaov psovaii in zmerjati z moritci. V taki situaciji je taka čestitka temboij pomembna in veiika moraina opora vsem odiikovancem in s tem tudi koroškim Siovencem.
SCHiV DES OSTERREtCHtSCHEN
VViDERSTANDES
1010 Wiert 1., Altes Rathaus, WipplingerstraOe 8. Telefon 63 07 31/KI. 332 (Durchwahl). Montag, Mlttwoch und Donnerstag von 9 — 17 Uhr, Kto.: Credltanstalt-Bankverein Wien 21-44376	Mitglied des Verbandes wissenschaftlicher Gesellschaften Osterreichs.
VORSTAND
Ehrenprasldent: LH a.D. Dr. H. GLEISSNER; Prasident: Bgm. i.R. Komm.Rat B. MAREK; Vizeprasldenten: Mln.Rat Dr. F. KAS, Domvikar Prof. OStR. Msgr. J. PINZENOHLER. Min.Rat Dr. K. SKALNIK; Kassier: Gen.Dir. i.R. Komm.Rat Dr. P. SCHARF; Stellv.Kassier: Dr. L. SOSVVINSK!; we!ters: Sekr. E. FEIN. Sekt.Chef Dr. W. GRIMBURG, Vizepras. a.D. Hofr. A. HYROSS, NR a.D. R. JOCHMANN, Univ.Prof. Pral. Dr. F. LOIDL, BR a.D. R. MUHR, Reg.Rat F. PERNAUER, Praš. RA Dr. A. PICK, Gesandter Doz. DDr. R. PRANTNER. Leit.Sekr. A. STR6ER.
Kontrolle: BR a.D. Dr. N. HILTL, Praš. H. MAYER, Dr. J. MOSER.
VVissenschaftlicher Leiter und Sekretar: Prof. Dr. H. STEINER.
Unser Zeichen: 793/76/St./L.
Herrn
Karl Prusnik
Tschachoritsch 49
9o71 K o t t m annsdorf
1976-03-04
Lieber Freund!
Zu den Dir kHrzlicn uberreichten Auszeich-nungen seitens der Regierung Jugoslav/iens mochten wir Dir sehr herzlich gratulieren. IVir schatzen Deine mutige Tatigkeit im Par-tisanenkampf und noch mehr Dein unerschrok-kenes Auftreten fUr die berechtigten Forde-rungen des slowenischen Volkes in Karnten.
Wir wollen Dir bei dieser Gelegenheit per-sonlich, aber auch aiien Deinen lieben Ka-meraden nochmals unsererSolidaritat versi-chern.
Mit her,!zlichen ! Dein
M
wissenschaftl.Sekretar

4
ruBen
Ljudska repubiika Poijska tudi !etos zastopana na ceiovškem sejmu
Že doiga teta je poijsko podjetje PAGED zastopano na avstrijskem iesnem sejmu v Ceiovcu. Podjetje PAGED je edini izvoznik in uvoznik vseh poijskih papirnih in tesnih proizvodov in obviada vso zunanjo trgovino Poijske na papirnem in iesnem področju.
Na tiskovni konferenci je gene-raini direktor podjetja PAGED Ja-kubczyk poudarit, da je Avstrija važen partner za PAGED in sicer pet) po eksportu in tretji po importu. Jakubczyk je izrazit žetjo, da bi se ta — za Poijsko negativna biianca — zboijšaia in da bi prišio do urav-
novešenega razmerja v trgovskih odnosih med Avstrijo in Poijsko. V ospredju ietošnje udeiežbe na ce-iovškem sejmu podjetja PAGED stoji stanovanjska oprema, kar je znak, da se poijska tesna industrijo priiagaja svetovnemu povpraševo* nju.
Ob koncu je generaini direktor PAGED-a povabi) avstrijske ral* stavijatce na Poznanjski sejem v prihodnjem ietu v juniju, da bi ** tam ogiedaii ceiotno produkcijo stanovanjske opreme podjetjo PAGED in an iicu mesta navezati trgovske stike.

KFnc pravici
(ob sklepu štetja posebne vrste)
!nspet
enkrat nas prevzelo je spoznanje: jezik
odgovornih je dvorezen meč, čast besede
odvečni tovor njihove oblasti. Smrt
resničnost,
ki brezbrižno
ždi nad svojim plenom.
In je tu življenje,
življenje naše in beseda, vztrajnejša od vsake smrti! Zakaj kri ni voda in življenje ne številka!
(To dokazali smo, ko nas je fašizem tri z jeklenimi pestmi.)
A zdaj čelade smrti spet dvigajo glave in že slavijo svoje tihe zmage, že čakajo
uspeh številke smrti, ki naj pove,
da nas na zemlji tej več ni. Spet
gre za staro pravdo, za pravico in življenje naše.
Zdaj,
bratje,
vest nas kliče v upor!
Zdaj
smo vsi enaki, vsi zapisani številki smrti.
Odločnost za življenje to naš je odgovor, ki razblinil v nič bo vse nakane
potuhnjenih računov farizejskih demokratov.
Združeni
v borbi za pravico našo,
bratje,
nismo sami.
Tu je
ČLEN SEDEM!
nespodbiten zagovornik naš, zapisan s krvjo naših padlih bratov, borcev
za svobodo naše zemlje, ki nas nosi več kot tisoč let.
Da, v tej pravični borbi nismo sami!
Klic naš
šel daleč prek' naše je dežele in svet čedalje bolj spoznava krivico,
storjeno nad nami.
Zato bratje,
vsi z dvignjeno glavo
dnevu
izničenih številk naproti!
Naj sovraštvo
se razblini v našem klicu po pravici do življenja
in razsodnost naj premeri svod neba
in um razjasni zaslepljenim, da se bratstvo in ljubezen
spet vrneta v deželo našo.
A72 Jre; No&ot
Pred dvajsetimi leti je umrl veliki nemški antifašist in komunist, pesnik Bertold Brecht
Do^ro je, če se 5^027272/7720 t7e/Z^Z/7 Z72 po/ZtZČ72ZZ7 (čeLwcetz zzew-S^egzz 72470J4. Oz!Ž SO 724772 Jo^4Z, rzezHs^ž 72470J 22Z 72470J faszsfou zzz J4 so ŽMze/ž wcwšA;z fzzšzsčž, /20 so prZ-š/Z 724 oč*Lzst, 7M;^o77ze7?zj?fze;se ^22/2227-?ze zjeLwce suojegz: 72470J4 p70t/ se/*/. Ezčezz tet? TMj^oTMezHČozejsz/? /;22JZ zzew-š^egz: 22470J4 v 20. sfo/efjK ;e peszzzA, JrzZTTMtzA, cpzL z'72 poLtzA Je72o/J ^7*ecč?t.
Let4 2933 ;e 772074/ z4p22srZtZ s^ojo Jo77!ovŽ7!o, ^er se ;e 0J/0Č720 zoper-stzzvžt po/Z;Z^ Z724cZstof. V e^sžfzz v
3fzez, 72z! NZzOZe7725^C772 272 v ZDA je ZJ722ŽZ/ o^o/Z se^e TzzzjpOTTzezT^zzejse TzezTzs^e ^22/t22772e JeDvce, ^z' so 77207-4(2 2774-0 24^0 ^Ot 072 Z4p22Sf/t/ Jo7720t72720 272 Z 72jz772Ž Z4Če( (zoj p70fZ j4SŽZ77ZZ2. Po voj72Ž je Precčzt post4/ žrtev 472tž-^07722Z72ŽStŽČ72e g072je V ZDA Ž72 Se je 772074/ V772ŽtŽ V Evropo. V ZvSt7Žjz' 272 Z4p4z(72Ž TVe772ČŽ jz 722 /7Z/0	p70St074
Z472j. 7*4^0 je oJŠc/ V Vz^ojzzo zVe772-čžjo, ^jer je Ž772e( vse TTZožzzostz Z4 svoje ve(ž^472s^o (zzz/tzzrzzo Z 72 po/Zt/č-720 Je/o. /(o SO 77222 Z4p4z/722 ^7ZtzLz očzt4//, J4 je ^07722272/st /z go/eg4 opor-tz272z'z7724, %:er je p4Č to p0t7e/7720 v Vz/702/722 NeTTtčzjz, j/772 je Prec/zt oj-g0V07Z*/.' „7227724 772 SVojeg4 po/z'tzČ72eg4 p7Cp72<2422;4 Z4t0, ^C7 Se772 tZZ, 77247VeČ sez72 tzz, ^er /7724772 svoje po//t/Č720 p7ep72Č472je".
Ne7?20goče je 724 0772eje72ez72 p7osto-722 oy/s4t/ VSO 72jegOVO 0g70772720 Je/o, ^2 je Jos/ej zzs/o že v 22 /:72jzg4/7, ^jer
/74 se 72250 Z4jet4 72jegOV4 /7ZS7724. Prec/zt je Z72472 z/4st/ ^ot Jr47724t/^ 272 ve/j4 ^Ot 22St720VZte/j 24^ 0 2772 ^720-
V47zeg4 „eps^eg4 g/eJ4//5C4", zzJcj-StV0V4/ p4 se je tzzJz ^Ot //7/^ 272 p70-Z4ŽSt. /?// je yo//t/Č720 472g4Ž27472 22772et-722A /72 z'z VS4^eg4 72je72gOVeg4 St4V-^4 /4/7^0 74z/7e7e7720 Tzjegov /?oj Z4 /70/js/ /72 ^774v/Č72ejs/ svet, /zoj p7ot/
J452Z 77222 272 ^4p2t4/zZ77222, /zoj Z4 50C24-/2'stz'Č72o revo/zzc/jo (yose/7720 7zjegov4 J747724tzz4czj4 Go7^/jeveg4 707724724 „A/4t/" je VZg/eJ Z4 SOCZ4//stz'Č222 7M-/zze772 724 0J722).
Avst72;5^4 g/et/4//sČ4 SO po V0j722 Prec/7t4 2g7207274/4. X22/t22772Z p4peŽ V
Zvstr/jz, P/472S Wez'gc/, se je potrzzJz/ P7ec/zt4 072e7720g0Čz't2. 7*0 722 ^2t/t2274 — to je po//t/^4,' to je /7//0 ges/o, s ^4te72772 se ej /zote/o P7ec/zt4 prezret/. Prec/zt je 724p4z/e prež/ve/ Z72 z 7zjZ772 tzzJZ Ttjegovo Je/o. NZ več 0J74, ^Z Tte /7/ Zg74/ /:4^e 72jegove Jr4772e, 72Z Z4-/ož/ze, /2; 72e /zz ZZJ4/4 Tte^e Ttjegove LrzjZge.
Dv4jset /et Perto/J4 P7ec/)t4 72Z več. Njegove ZJeje so žZve — ^4^07 724 po/z'tZČ72e 772 t4^0 724 /Zte74772e 772 / 72 oJrs^ezTt poJročjzz. O72, ^Z je prež/ve/ 724jte7727Zejse J72Z SVojeg4 72470J4 /72 č/oveštv4, ^Z je Zzgzz/zZ/ 72esteto tov4-r/sev Z72 prZj4te/jev TzzeJ 724cZstZČ72o st74/zov/4Jo, s/ je ves Č4s svojeg4 ž/v-/je72;4	0/77472Z/ svoj 7eVo/22C20724772Z
OptZ772Zze772, ^Z g4 Zz74Ž4;0 t2<Jz s/eJe-če 72ejgove /zeseJe 272 ^z so potre/zzze
tzzj/ 724772.'
zlŽTZOgO Z4pOSt4v/je72Z/z p74v/
^47 772Z /zoČe7720, 72e 22Spe 72/^J47.
NJ07 se ž/v/ 724; 72e reče.* 2ZZTJ47. A*4jtz pre7724g472Z j4724S72jeg4 Jrze SO Z7724gOV4/c/ jzztrzSTtjZ/z J72Z.
Č72 Zz /zeseJe 722^0/z post4rze.* J472es/
Naši iikovniki ustvarjajo in razstavijajo
Likovni u:1varjaici naše narodne skupno$ti raz$tavijajo in pridno deiajo. Zia$ti :e pred:tavijajo z raz:tavami aii pa $e ude-iežujejo na raznih iikovnih koionijah.
Ern:t Arbeihtein in Zorka Wei$s :1a razstavijaia v Hoteiu Korotan v Sekiri, kjer nameravajo pred$taviti še siikarko iško Rano. Jože Bo:chitz bo :odeiovai na mednarodni iikovni koioniji na Ravnah na Koroškem, kamor ga je po:iaia Siovenska pro:vetna zveza. Prihodnjo nedeijo pa se bodo v Vuzenico ob Dravi odpraviti naši najmtajši tikovniki, kjer bodo leden dni pod strokovnim vodstvom vrteti pateto in odkrivati svet barv. Ob koncu pa se bodo predstaviti s svojimi deti, ki so jih v tistem času iz-detati. Tokrat pa bodo v Radijah ob Dravi odprti tudi razstavo udetežencev vuzeniške tikovne kotonije od začetka do danes. Gre za isto razstavo, ki je spomiadi tetos v avti stovenici v Ce-tovcu doživeta izredno tope) sprejem.
Tako bo tudi tetošnje potetje za tikovno ustvarjainost med našimi umetniki brez dvoma ptodno in poučno ter korak naprej v tej umetnosti, obenem pa tudi eden izmed števitnih dejstev za močno živtjenjsko votjo naše narodne skupnosti na Koroškem.
						
K O R O Š K )	„ PRASTRAH*	—	ENKRAT	Z	DRUGE	STRAN)
TOME FERENC:	10
Spomenice o nemških ozemeljskih zahtevah v Sloveniji leta 1940
Razmeroma precej prostora je porabit, da je opisat nastanek gorovij na tem ozemtju in skte-oit, da Koroška in večji det Kranjske težita v atpskem svetu (ta sega nekako do črte Postojna—južni rob Ljubtjanske kottine—Višnja gora—Novo mesto—spodnji tok Krke), ki pa že Prehaja v dinarskega. Osnovnica trikotno oblikovane Ljubtjanske kottine je obrnjena botj h koroškemu Podravju in manj k južnoštajerski Zgornji Savinski dotini. Toda izpotnitev natog v povečani Koroški bi tudi v vzhodnem detu Zahtevata neposredno povezavo s Koroško. Iz rnorfotoških raztogov bi bita upravičena tudi Priključitev ozemtja med iztekom Karavank na vzhodu in Kamniškimi ptaninami na eni ter Pohorjem in Cetjskim hribovjem na drugi ?trani. Zgornja Savinjska dotina moti 30 km Cetjskega hribovja na zahod med koroško 'n štajersko območje ter pomeni redko nasetjen predet med gosto nasetjeno Labotsko in Mežiško dotino na severu in kamniškim potjem in t-jubtjansko kottino na jugu; poteg tega jo soteska pri Mozirju zapira pred Cetjsko kottino 'n je morfotoško samostojno območje. Podobno ^ta pred Cetjsko kottino zaprti s soteskama (Pri Hudi tuknji in južno od Šoštanja) in osam-tjeni tudi stovenjegraška in vetenjska kottina. Rer nista botj oddaljeni od koroške kot od celjske kottine, bi ju iz hidrografskih, promet-"ogeografskih in tudi iz geoloških raztogov priključiti k povečani Koroški, tako da bi no-
va meja tekla po črti ločnici med starejšim naborom Karavank in Kamniškimi ptaninami na eni ter čisto mtadimi, komaj do srednjega gorovja zrastimi verigami ob Savinji in Savi.
Ko je opisovat zemljepisno sestavo koroške in Ljubtjanske kottine, je sestavtjatec spomenice poudarit, da je njun okvir z antropogeo-grafskega vidika v glavnem neugodno območje, medtem ko se v kottinah „gnetejo življenja potne črte, težijo obdelovalna zemtja, večje naselbine, strnjajo se prebivalstvo, gospodarstvo in promet". Trdit je, da si kotlini po svoji zemljepisni sestavi nista tako tuji, da z znanstvenega geopolitičnega stališča ne bi mogti opravičiti priključitve Ljubtjanske kotline h Koroški. Celovška in Labotska kottina ter kottina Stovenjega Gradca severno od Karavank so približno enako vetike kot južno od njih Ljubljanska kotlina in kottini Rečice pri Savinji in Vetenja. Nato je sestavtjatec spomenice povzet trditve neke razprave iz revije Deutsche Hefte ftir Volks- und Kutturbodenforschung (tet-nik 11/1931—1932, zvezek 4), ki je s primerjavo reliefa, vremena, pokritosti tat in naselitve območja navedenih kotlin severno od Karavank na eni in območja južno od njih na drugi strani dokazala nujno podobnost. Sicer ni mogoče govoriti o neki reliefni simetriji obeh območij, pač pa gotovo o njuni podobnosti, ker značilne črte južnega območja na
diagramu označujejo nižine, severnega pa gričevje. Karavanke so podnebna točnica samo za nekatere vremenske pojave, so pa Karavanke same že na prehodnem pasu med srednjeevropskim in sredozemskim območjem, v Cetjski kottini in na Krškem potju pa že prevladujejo panonski vplivi. Glede pokritosti tat sta si območji severno in južno od Karavank presenetljivo skladni, iz česar sklepajo na dateko-sežno podobnost gospodarskih osnov in možnosti; na južnem območju obdetanost tat sicer ni tako razširjena kot na severnem; to kaže na manjšo izrabo ta), a na višje naravne dobrine, ker živi od njih večje število ljudi kot na severnem območju. Sestavtjatec spomenice je nato sktenit, da sestavne razlike med obema območjema niso velike in gre botj za raztiko v stopnjah, ki priča o podobnosti obeh območij, čeprav ju točijo Karavanke. Poseben pomen pripisuje okolnosti, da je na diagramu vrh an-tropogeografskih krivulj, namreč tistih predelov z manj kot 500 m nadmorske višine s povprečno julijsko toploto več kot 18,5° C, z ob-delanostjo tal in zgoščenostjo prebivalstva, na obeh območjih potisnjen na jug in da je „na koroški strani naravni mejni pritisk".
Ko je sestavtjatec spomenice opisovat prometne zveze na območjih severno in južno od Karavank, je ugotavtjat, da se na teh območjih stekajo števitne poti iz sosednjih območij ter posebej poudari), da ima vetik notranjeavstrijski prometni trikotnik Bruck a. d. Mur —Maribor—Beljak svoj vrh na Koroškem in da se nato že razdeti na majhnega (Št. Vid ob Gtini—Celovec) in srednjega (Zeltweg—Dravograd). Na Koroško so usmerjene tudi konice kranjske železniške mreže s svojima središčema v Ljubtjani in na Jesenicah. Jugovzhodna
prometna smer, ki teče čez Ljubljansko kottino, se na Koroškem veže na veliko diago-natno prečno smer Dunaj—Beljak—Padska nižina in na severno smer proti Nemčiji. Trdil je, da je pomen jugovzhodne prometne smeri po prvi svetovni vojni narastel toliko, kolikor je osebni in tovorni promet obšel Madžarsko,. Sušak postal pomembno jadransko pristanišče in nemške gospodarske zveze so se usmerile na Balkan. Posebno se je na železnici Beljak— Ljubljana povečal tovorni promet, saj so npr. leta 1924 vozili po njej dnevno povprečno trije vlaki, leta 1939 pa kar dvanajst. Medtem ko se je število potniških vlakov na železnici Zidani most—Ljubljana—Postojna v poslednjem desetletju zmanjšalo od devet na sedem, se je na železnici Beljak—Ljubljana povečalo od šest na devet. Potem ko je opisal naravne ovire za boljše prometne zveze med Ljubljano in Mariborom, je poudaril da ima Ljubljana krajšo železniško zvezo s Celovcem kakor pa z Mariborom in da pomeni pot od Ljubljane do Celovca čez ljubeljski prehod le tretjino poti od Ljubljane do Gradca. To da je posebno pomembno iz upravnopolitičnega vidika, s čemer je hotel sestavljalec opozoriti na to, da je tudi zategadelj bolj smiselna priključitev Kranjske h Koroški kakor pa k Štajerski. Pomembno je tudi to, da so tako na območju severno od Karavank kot na območju južno od njih prometna vozlišča blizu Karavank, da ima Beljak takšen mednarodni pomen kot nobeno drugo prometno križišče v Vzhodnih Alpah in da njegovi prometni in obrambeno-geografski vplivi segajo preko karavanške železnice in korenskega sedla v zgornjo Savsko dolino in s tem tudi v notranjost Ljubljanske kotline.	(D4/je v pri/zoJrzji Uevi/H)
Jubilejni 25. Avstrijski iesni sejem
V	soboto 14. avgusta je zvezni prezident dr. Rudoif Kirchschlager otvoril 25. Avstrijski lesni sejem.
Predsednik Avstrijskega lesnega sejma v Celovcu mestni svetnik Dermuth je v novo zgrajeni hali 5 (ki je bila prav tako otvorjena prejšnjo soboto) pozdravil številne goste iz Avstrije in iz inozemstva. Med domačini so bili člani avstrijske vlade socialni minister in vice-kancler inž. Hauser, minister za zdravstvo dr. Leodolter, minister za poljedelstvo in gozdarstvo dipl. inž. Weihs ter državna sekretarja dr. Vese!sky in dipl. inž. Haiden. Iz inozemstva pa so bili zastopani nemški minister za prehrano, poljedelstvo in gozdarstvo Joset Ertl in ambasadorji ZRN, Češkoslovaške, Norveške in Madžarske ter diplomatski zastopniki drugih držav in visoki predstavniki dežele Koroške.
V	svojem govoru je mestni svetnik Dermuth poudaril razvoj celovškega sejma iz prireditve zgolj regionalnega značaja v mednarodno priznani špecializiran sejem za lesno industrijo. Zahvalil se je vsem odgovornim organizatorjem za njihov trud, ki je pripomogel do tako lepega razvoja celovškega sejma, ki je danes največja prierditev te vrste v Evropi.
Slovensko planinsko društvo prireja zadnje čase izlete na naše bližnje gore med katere v glavnem štejemo naše lepe Karavanke. Ko smo bili pred nedavnim na Sinjskem vrhu smo z njegovega temena občudovali zahodnega soseda — Mačenski vrh (1685 m) in sklenili, da ga ob prvi priložnosti obiščemo. V nedeljo smo uresničili naš načrt.
Lepi z gozdom obraščeni stožec južno nad Svečami spada v severno verigo Karavank. S Struško (Baren-taler Kotschna, 1944 m) v južni verigi je Mačenski vrh povezan z grebenom prek Špičastega vrha. Najnižja točka v tem grebenu je južno pod Mačenskim vrhom in se imenuje Mrzla Raven (Gipssattel, 1466 m), ki predstavlja prehod med dolino Male Suhe in Medvedjim dolom (Baren-tal). Posebnost Mačenskega vrha je v tem, da je vrh gol in predstavlja pravcato malo planino, na kateri bi se lahko paslo več goved, kar pa seveda ni mogoče, ker je pristop do te romantinčne planine prestrm. Samo vztrajne in lahkonoge ovce bi imele na tem vrhu vse kar želijo. Pa tudi drugače je ta vrh silno zanimiv, saj se z njega zaradi njegove proti severu v Rož segajoče lege, nudi čudovit razgled po Koroški tja do Visokih Tur in Dachsteina ter v severne str-mali skalnatih Karavank s Stolom na čelu. Izredno lep je pogled v Rož in na Gure, med katerima se razprostira mirna gladina Bistriškega jezera (zajezena Drava).
Nas je pot vodila skozi slikovito dolino Medvedjega dola, skozi katero
Deželni glavar Leopold Wagner je podal opis koroškega gospodarskega položaja. Izrazil je zadovoljstvo nad tem, da je bila v tem letu gospodarska recesija premagana, in da lesno gospodarstvo leta 1975 ni utrpelo pričakovanega nazadovanja. Čeprav je letos število nočnin na Koroškem nazadovalo, se je dobiček iz turizma na Koroškem le poboljšal. Vendar se Wagner ni mogel premagati, da se ne bi obregnil ob koroških Slovencih, saj jim je posredno dal krivdo nad nazadovanjem turiznma, ko je dejal, da ^preširoka interpretacija demokracije, torej politične akcije v dopustnem času" dajejo povod za nazadovanje števila letoviščarjev. Ob koncu pa je Wagner še poudaril važnost elektrarn za koroško gospodarstvo in pri tem zlasti omenil gradnjo elektrarn skupine Malta.
V slavnostnem govoru je minister za poljedelstvo in gozdarstvo Weihs poudaril razvoj celovškega sejma v špecializiran sejem za lesno in gozdarsko stroko. Ta špeciali-zacija se je izplačala, kar se vidi tudi v stalno rastočem številu razstavljavcev. Letos razstavlja v Celovcu nad 1600 podjetij iz tridesetih različnih držav. Weihs je poudaril važnost lesne industrije za av-
se prebija potok Bistrica, ki žene celo elektrarno. Še danes se vidijo posledice neurja pred 11 leti, ko so zemeljski plazovi grmeli v dolino in večkrat zajezili Bistrco. Do elektrarne je cesta asfaltirana (od elektrarne vodi levo cesta v Slovenji Plajberk), naprej pa še kolikortoliko dobro ohranjena makadamka. Naše zbirališče je bilo pri gostilni „Stouhutte". Kljub prepovedni oznaki smo se po tovorni cesti dvigali v smeri proti severu in nekaj deset metrov pred Plav-cem pri neki drugi zapuščeni kmetiji pustili avtomobile. To majhno naselje nad Stouhiitte z nekoč daleč naokoli znano kmetijo Plaveč, se imenuje Go-renčiče (Oberes Barental). Nekdanja Plavčeva kmetija, na kateri so sedaj drugi ljudje (kar je značilno za Medvedjo dolino) ima 1143 m nadmorske višine. V neposredni bližini Plavčeve kmetije je tudi majhna cerkvica sv. Mihaela, ki daje temu lepemu koščku sveta še bolj romantično obeležje. Mimo te cerkvice nas je vodila pot deloma po cesti deloma po vijugasti stezi na jugovzhodni greben in po le-tem strmo na Vrh. Vračali smo se preko še bolj strmega južnega grebena in kmalu dosegli najnižjo točko —-Mrzlo Raven 1466 m, katero „krasi" tudi lovska koča, katere notranjost je vse prej kot vabljiva (koča je bila namreč odprta). Ker so se začeli zgrinjati črni oblaki, smo se podvizali in kar na divje skozi gozd udarili proti dolini in točno dosegli naša vozila. Našo skupino je odlično vodil mladi Jožko Gasser, kateremu velja vsa zahvala, da je šlo vse tako gladko od rok.
sirijsko gospodarstvo. Danes si osvaja les zlasti v industriji stanovanjske opreme nov trg. V interesu vsakega državljana je — je nadaljeval Weihs — lepo, čisto in zdravo okolje, v katerem igra gozd izredno vlogo. Zlasti v času letošnje katastrofalne suše smo se zavedali, kako važni so naši gozdovi, saj so bila ravno tista področja od suše najhuje prizadeta, ki nimajo dovolj lesne površine. Zato pa se avstrijska vlada že od nekdaj trudi, da bi gozdarstvu posvetila čim večjo pozornost. Ob koncu svojega govora je minister poudaril, da je letošnji Avstrijski lesni sejem ponoven dokaz za poživitev ne samo lesne industrije, marveč celotnega gospodarstva.
V svojem otvoritvenem govoru je zvezni prezident dr. Kirchschla-ger poudaril pomen celovškega sejma, ki se je razvil v pravo gospodarsko vejo gozdarstva, saj združuje vsa pomožna sredstva in vse tehnike za stalno obnovitev našega gozda, ki ni važen samo za proizvodnjo lesa, ampak za celotno deželno kulturo. Posebno je dr. Kirchschlager hvalil sejemsko žago in sejemsko mizarsko delavnico, kajti ravno pri teh dveh modernih obratih se v praksi vidijo različne možnosti uporabe lesa. Tudi nova sejemska hala je dokaz za tehnično uporabo lesa v moderni arhitekturi. Dr. Kirchschlager se je zahvalil vsem organizatorjem, razstavljal-cem in drugim prirediteljem za njihov trud in otvoril 25. lesni sejem in mu želel nadaljnje uspehe še v prihodnjih 25 letih.
Ob 25-ielnici posvetitve cerkvice na Sedicah bo ietos 22. avgusta
SLOVESEN SHOD
s pranganjem in dvema božjima siužbama.
Začetek: ob 8. uri prva sveta maša, ob 9.30 uri druga sv. maša in siovesno pranganje. Poje seiski cerkveni zbor, vabijeni pa so tudi sosednji zbori. Za okrepčiio bo pre-skrbijeno.
Težko prizadeti
Komaj metec Ja; po tmrtZ aeprZča-Lovaao amr/ega /ošLota Ma/Zeja trgovca Za gottZ/aZčarja Iz Prod;, smo v trejo 71. avgatta tpremZ/Z L zaJ-ajema ^očZtLa tadZ njegovo ženo Marjeto, LZ je v 44. /etn ttarottZ ne-prZčaLovaao amr/a v celovški Lo/-aZšaZcZ. Le ma/o je Jraža, L: jZm je atoJa Lt/a taLo Lrata, Lot Ma/Zeje-vZm, saj so otroc: v taLo LratLem časa zgaLZ/Z <7 ra g e starše. Kot za njenega moža, taLo ve/ja taJZ za pogojno, t7a je LZ/a Je/avaa Za attvarja/aa Za taLo vreJaa Jražtca tvojema moža. Njena :'zgaj?a m samo ve/ZL a Jarec za težLo prtzaJete otrobe, marveč ta J; ve/ZLa IzgaLa za nas vse, L; smo jo pozna/:, saj je /n/a prJja/Jje-na Za astrež/j/va, taLo Ja smo jo Zme/Z vtZ raJ/. KaLo je /n/a prZ/jaL-/jena pr: /jadeL, aajLo/j prepr:'č/j:vo Jo^azaje ve/ZLa aJe/cž/m na njenem pogreba.
Kar verjet: ne moremo, Ja sta Zn/a še oLa prej JoLrZm mesecem čZ/a :n zdrava, tedaj pa poč/vata na Joma-čem poLopa/Zšča sv. Lenarta v zgornjem Je/a /epe ZjaLe/jtLe Jo/Zne, La-ter: sta s svojo astvarja/nostjo Zn mar/jZvostjo Ja/a svoj nepozaben pečat. 5 smrtjo oLeL A7a//ejevZL n/smo zgaLZ/Z samo JveL attvarja/aZL /jaJZ, marveč ta JZ Jva zvesta prZpaJnZ^a naše naroJne tLapaottZ, LZ sta v Jeja-njZZ? Zn s ponosom manZ/estZra/a svoj naroJn:' Zzvor.
OJ pogojne so se po/eg JaLovaZ-Lov pos/ovZ/Z tadZ s pesmZm: ža/ottZa-LamZ pevc: Zz 5e/. Marjeto Ma/Zejevo Lomo oLraaZ/Z v častnem spomZna, težLo prZzaJetZm otrobom /žrebamo naše g/oLoLo soža/je.
Siovensko prosvetno društvo „Zarja" v Žeiezni Kapii V a b i i o na
Srečanje štirih pevskih zborov
pod gostom:
Vsaka ped svobode, tti s) jo pribori tjudstvo, je korak naprej v ketteri.
(tvan Cankar)
v nedeijo 12. septembra 1976 ob 15. uri v teiovadnici giavne šoie v Železni Kapi).
Sodeiujejo:
Pevski zbor SPD ..Zarja"
Pevski zbor DPD ..Svoboda" Straiišče/Kranj Pevski zbor DPD ..Svoboda Bratov Miiavec" Brežice Pevski zbor „Vasiiij Mirk" Prosek/Primorska
Ljubitelji siovenske pesmi prisrčno vabijeni!	Odbor
Naši planinci na Mačenskem vrhu
ZVEZE SLOVENSKtH tZŠELJENCEV
Zveza siovenskih izseljencev obvešča, da bo imeia v nedeljo 29. avgusta 1976 s pričetkom ob 14.30 uri v prostorih gostilne Ogris (Mikiavž) v Biičovsu svoj
REDN! OBČNi ZBOR
povezan s tradicionainim DRUŽABNtM SREČANJEM
Letošnji DAN iZSE6LJENCEV vpada v čas, ko smo po kapi-tuiaciji uradne Avstrije pred nemškimi nacionaiisti koroški Slovenci prisiijeni, da z odklonitvijo diktata o preštevanju izpričamo svojo živijenjsko voijo. Zato prisrčno vabljeni vsi izseijenci z družinami, prijatelji in znanci.
Zvez t/oveatLZL Zzte/jeacev
VVagners Leib- und Hofjournatist Ernst Primosch
ja//t aaj?er Jarc/? PLaMtasZereZcLtam, Ja/ar aLer rlrmat aa eZaer jar eZaea CLejreJa^tear za ver/aageadea LogZL Laam aaj. LZa weZteret CLaraL-terZttZLam Ztt vZe/ZeZcLt teZae Laiattro^La/ tcL/ecLte KeaataZt Jer JeattcLea 3pracZ?getetze, JZe Zn teZaea rege/maj?Zg erLeZteradea „Kommeatarea" za eZaem ttZ/ZttZtcLea KaaJerwe/sc/? scmJerg/ercLeM aatartea. Der e/?ema/Zge Faj?La//tpez:'a/;'tt Jer KPZ, Jettea LometeaLajter ZajttZeg zam rateaJea Meteorja// jar teZae ZeZtaag tvarJe, ware /ZeLer LeZ teZaem LeZttea geL/Ze-Lea, aastatt jast tag/ZcL ZacLer/ZcLet Zeag zam Lettea za geLea. Der wac^ere Kam/Jer jar KarMteas „Mat:'ona/e LLre" Zst wo/J Mar Jat aaj?ere ZeZc/jeM eZaet LZt ZMt ČMMertte geLeaJe po/ZtZtcLeM aMJ mora/ZtcLeM Zer-ja//t eZner ParteZ, JZe eZatt JZe g roj? te KampjerZM jar ForttcLrZtt aaJ so-zZa/e aMJ Mat:'oMa/e GerecLtZgLeZt war.
ČM $t. KaMzZaM/^/?oc;'jaM a/?er ver/or L/err PrZmoscL ojjeMt:'cLt/ZcL JeM /etztea Paa^eM teZaer vZe/ZeZcLt e/Mma/ vorLanJeM getoeteMea LogZ^. Da pLaatatZert er voa ..KoataAeM geLeZmJZeMtt-artZger Natar", JZe zw:'-tcLea „gew:MeM 5/oweMeMverireterM aMJ e:Mer aat/aMJZscLeM 47ac/?t" Le-tteLew. C/Z Za Karatea/ We/cL e:Me Vortte/ZaMg jar cmer: /oarMa/ZtteM, Jer aLer teZne eZgeaeM LaaJeMtgreMzeM aocL ^aam /aMaatge^ommeM Ztt/ VZeZ/eZcLt werJeM tZcL aocL aaJere GeLeZmJZeMtte aMtcL/eZcLeM, JZe er JaMM mZt teZMem ZLm voa Jer KarMtMer Natar ver/ZeLeMea :Mtt:M^tZveM KecLercLZerta/eat w:rJ eMt/arvea LoMMca. W:c er scLoa — w:'e rajjtMZert/ — Jat ^5yttem" am JZe „L'tLa/at:oM" Jet MZMJerLeZteMpro/^/emt „zar Ge-MZZge" ^eMMt.
We/cL „ge/:e:M:J:eMttart:get" VerLrecLeM, Ver/:rec/?eM Jet ttaat/Zc/tea Gewa/tapparatet Za 5t. KaMz:aa/^Loc:jaM „jJmZtc/: jettzaLa/tea" (JZetet DeattcL Laaa aar eZaea pteaJogermaaZtc/:ea LeLrer zam Vater geLa/:t LaLea J.
DZe „aat:oaa/e LLre" za verteZJZgea zog aater wacLerer Kam^jer jar Karateat DeattcLtam aat, JZe 5c/?aaJaag Jer JeattcLea 5prac/:e Lat er erreZcLt. 5eZae L/etztZraJea ver/Zerca Za Jem Zatmaj? aa W:rLaag, ZaJem tZe voa Pag za Pag aaorZg:ae//er ToerJea. L/err PrZmotcZ? aLer tcLreZLt eLea Za eZaem 5taat, voa Jem Kar/ Kraat getagt Lat.* „Lt Ztt Za JZetem armte/Z-gea WracL voa eZaem 5taat, Jat aaa eZama/ JZe NatZoa LeLerLergt, JZe tZcL JZe LZaaptLr/egtverLrecLer a/t PaLrer geja//ea /Zcj?, LeZaettoegt za ver-JaaLea, Jaj? et, aLer JZe aagettammte 5eLatacLt aacL Jem PremJea LZaaat, Jat .Vertraaea Jet Zat/aaJet' wea:gtteat Za Jem Maj?e za errZagea tracLtet, a/t et tZcL JZetet JarcL po/ZtZtcLe L/aaJ/aagea oJer Da/Jaagea g/eZcLze/tZg vertcLerzt". Dm Kar/ Kraat cor 5cLma'Laagea aaJ aaoaymea MorJ-JroLaagea za tcLatzea aaJ am L/erra Pr:motcL't LaergZe, Kar/ Kraat Za eZaem we;terea Kommeatar a/t LezaL/tea 5/oweaeajaaLt:oaa'r oJer NatZo-aa/Lommaa/ttea za ea/arvea, za tcLoaea, te/ LZer aocL getagt, Ja^ Kar/ Kraat JZetea 5atz aZcLt aa/a^/ZcL Jer /etztea Vorja/Ze Za .St. Kaaz;aa/SLo-cZjaa jorma/Zert Lat aaJ aLerLaapt tcLoa /aage tot Ztt. SeZa Kampj gegea tcL/ecLte /oaraa/Zttea aaJ Lorra^te Peamte tow:e Lrata/e Po/ZzeZ aLer L/ZeL /eZJer — w:e maa tZeLt — LZt Za JZe LeatZge ZeZt jracLt/ot. je Je Parte: Lat JZete /oaraa/Zttea, JZe t/e verJZeat — o Jer Letter.* JZe tZe LezaL/t/
Fra-ter
nnmninmH)nm]))nm«mumnnm))nn:mummmM)mnnm)unm)nm))nnm))mnnnmnnMnmtn)nmmnmn
			
Kljub protipropagandi, letoviščarji množično obiskali slovensko prireditev v Vrbi
Kljub krepki protipropagandi nemških nacionalistov, da se tuji gosti, ki so pri nas na počitnicah, ne bi udeiežiii večera siovenske pesmi in foikiore v Vrbi, ki ga je v soboto v okviru prireditvenega koledarja občine Vrba prirediio Stovensko prosvetno društvo „Drabos-njak" iz Kostanj, je bita vetika dvorana kutturnega doma v Vrbi zasedena do zadnjega kotička. Vsa nesramna hujskanja niso pomagaia. Gostje so prišii in se na tastne oči prepričati, da je bito tisto „prepri-čevanje" o bojkotu te prireditve čisto navadna in nesramna taž.
Številne tuje goste, domače in nastopajoče je na prireditvi pozdravil predsednik 5PD „Drabos-njak" Janez Lesjak. Na izredno lepo uspelem večeru so nastopili: mešani zbor pod vodstvom Francija Čertova in moški zbor pod vodstvom Mire Oraže, oba iz Sel, mešani oktet Slovenskega prosvetnega društva „Danica" iz Št. Vida v Podjuni, ki ga vodi Hanzi Kežar ter mlad po letih in času obstoja tamburaški zbor pod vodstvom Dorice Sabotnikove.
Na sporedu so bile poleg slovenskega petja tudi nemške pesmi. Setški in šentviški pevci so s svojim nastopom pokazali visoko pevsko raven in bili zato nagrajeni z navdušenim aplavzom. Kot posebnost
prireditve je bil nastop tamburaške skupine otrok, ki je iz svojih glasbil izvajala prijetne melodije. Povezovalne besede med posameznimi točkami sporeda je imel dr. Erik Prunč. To zelo odgovorno delo je odlično opravil in tako dal celotni prireditvi še prijetnejše obeležje. Sobotni večer slovenske pesmi in tolklore v Vrbi je bil vsekakor velik uspeh in hkrati dokaz, da se tuji gosti ne dajo manipulirati in da ne nasedajo nesramnemu hujskanju nemških nacionalistov.
Naj navedemo samo en primer izmed mnogih, kako so se Vrb-Ijani trudili, da bi tuje goste .prepričali" o bojkotu slovenske prireditve v Vrbi. Turistična uprava občine Vrba organizira med drugim
tudi .pohode" v Karavanke. Na enenm le-teh — na avstrijsko-itali-jansko-jugoslovansko tromejo (Drei-landereck) je vodič javno hujskal proti nameravani prireditvi, češ, da jo organizirajo izdajalci koroške in komunisti. Širil je znane KHD-jev-ske bajže o slovenizaciji nemških prebivalcev. Ne nazadnje je še ugotovil, da se sosednji državi Jugoslaviji cedijo sline po številnih elektrarnah na Dravi. Gostje, ki so nam pripovedovali to .čebljanje" tega .planinca", so bili upravičeno užaljeni, saj so imeli vtis, da jih ima ta sodelavec Turistične uprave občine Vrba očitno za norca.
V intenresu Turistične uprave občine Vrba naj bo povedano, da naj se odkriža takšnih .sodelavcev" ali pa jih pouči, da znajo tuji gosti tudi samostojno misliti in razsoditi, kaj je še resnica in kaj je nesramno obrekovanje. Da takšna hujskanja in obrekovanja ne vlečejo več, je bil najprepričljivejši dokaz, da je bila dvorana izredno močno zasedena s tujimi gosti, ki so navdušeno sledili izvajanjem slovenskih pevcev in tamburašev.
Tuji gosti spoznavajo našo kulturno dejavnost
Minulo soboto zvečer je naše Slovensko prosvetno društvo .Bilka" v Bilčovsu priredilo lepo uspelo kulturno prireditev, ki je bila namenjena domačinom in prav tako tudi na oddihu pri nas bivajočim letoviščarjem, katerih je največ iz Zvezne republike Nemčije in pa tudi iz Nizozemske.
Prireditev je otvoril predsednik SPD .Bilka" Toni Schellander. Številne poslušalce je pozdravil tudi v nemškem jeziku. Nagovor namenjen letoviščarjem, je imel približno sledečo vsebino: V imenu SPD .Bilka" vas spoštovani gostje prav prisrčno pozdravljam, v upanju in želji, da vam poleg telesne okrepitve, ki jo vam naša pokrajinska lepota naših krajev daje, nudimo tudi nekaj kulturnih vtisov tukajšnega prebivalstva. 2 našim programom vam skušamo posredovati kratek vpogled v tu-kajšno kulturno delovanje. Potrudili se bomo seznaniti vas z našo slovensko pesmijo, ki predstavlja precejšen tlel našega kulturnega udejstvovanja. Kultura in jezik, ki sta v nadaljnem smislu nosilca vsega duhovno življenjskega nastopanja in izživljanja, kar je bistvena podlaga vsake narodne skupnosti. Koroški Slovenci se borimo za vzdrževanje in gojitev teh kulturnih dobrin jezika in kulture. Njim velja naš trud tembolj, ker položaj naše narodne skupnosti napram našim pravicam in potrebam še v rnnogočem ni zadovoljivo rešen. Raz-
veseljivo pa je, da imajo tukaj bivajoči letoviščarji za naše skrbi in težave več razumevanja.
Na koncertu sta se predstavila dva pevska zbora. Moški pod vodstvom Joškota Boštjančiča je zapel po eno dalmatinsko, macedonsko, rusko in nemško, sledile pa so še narodne. Kot solista sta navdušila Schellander Franci in Marjan Einspieler; mešani zbor pod taktirko Franca Kapusa pa
Obvestito
Zveza koroškh partizanov obvešča, da bo nameravano odkritje spominske plošče v nedeljo 5. septembra v Ziljski dolini, zaradi tehničnih ovir preložen na nedoločen čas.
je nastopil s slovenskimi narodnimi. Izjave navzočih domačinov in tujih gostov so bile eno samo priznanje nastopajočim pevkam in pevcem, ki so želi buren aplavz vsega navzočega občinstva. Povezavo med posameznimi pesmimi je prav posrečeno podal v obeh deželnih jezikih društveni predsednik Toni Schellander, za kar mu iskreno čestitamo. Prijetno razpoloženje poslušalcev je popestrila še folklorna skupina SPD .Zarja" iz Železne Kaple, ki je koroške plese podala tako izvirno in prisrčno, da nam bo njih nastop ostal v nepozabnem spominu. Seveda je tudi njim občinstvo prisrčno aplavdiralo. Naj vam bo naša zahvala znamenje, da vaše delo res cenimo in spoštujemo. FIkrati se zahvaljujemo vsem pevkam in pevcem za njihove nastope in obiskovanje številnih vaj, ki so potrebne da lahko stopiš pred publiko. Kot zavednim članom naše narodne skupnosti naj vam bo v plačilo zavest dobrega nastopa, ki nas vedno navdušuje, vam pa vžiga ognja in volje za nadaljno kulturno narodno delo.
Po pevskih nastopih pa je veselo zaigral tržiški instrumentalni ansambel celo vrsto vseh mogočih viž, tako da smo prezrli, kdaj nam je minila polnočna ura. Tudi vam tržiški fantje hvala za vaše sodelovanje na kulturni prireditvi, saj je pameten ples tudi del kulture.
Vse v škodo koroških Siovencev
Čepraf s??!0 ?n:sEE, Jg so tisti č%si, Eo so zgvesfno z<277!oič%Ji prisofnosf 5/ovencef KorošEen: že M?:M%E, TMOtCTMO Mg žgiost rrgototnt:', dg je tg MtiseiMost še vedno Tnočno pričttjočg. Ngjvečjo reEJgTno, dg poleg Nenrcev preNfgjo Mg Koroš^etM fnd: Slovenc: so Mgrediii tisti, E: so to dejstvo hoteli zgTMoičgti — TgjeistiirtMerji. Ee-t: so pred ieti s s/trovitM .tg/eistKrtMOM?" pos^r^eii zg to, dg je t%di svefovng jgvMost zvedeig zg obstoj .Slovencev Mg Koroš^etM iM zg odnos, E: gg :'?ng večlnsE:	ngrod ngprgtn slovensE:
nzgnjšln: v Avstriji. DgMes vedo vsi tnjci, E: so Mg počlfnlcgE Mg Korošcem, dg je Mgjvečjg posebnost Korošce prgv v tent, dg preNvg Mg j%g% te dežeie t%di slovenski živeij.
KljnC temn dejstva pg so še vedno Mg del% temne siie, E: v svojem slepem sovrgštVM oEsfojg dveE Mgrodno-sti Mg KorošEem sploE ne vzgmejo Mg ZMgMje in s tent Eočejo MStvgriti vtis, dg je KorošEg sgmo nemšEg.
5 tent v zvezi Mgj onteMinto Ero-š%ro „7000 /gEre Kgrnfen", E: so jo EorošEe občine iM turistični nrgdi zg-stonj posredovgii gostom, E: so ng počitnicgE ng KorošEem. Ontenjeng Erošnrlcg je lepo ilnstnrgng z Egrv-ninti /ofogrg/:jgm: EorošElE turističnih hrgjev, z lepim: brgvninti siibgnti gjpsbih rož in z bgrvnint zemljevi-dont KorošEe. 203 strgni ohseggjočg hrošnrg vsehnje ceio vrsto popisov ZMgntenitosii in posebnosti posgmez-nih Ergjev, rgzne potopise sEoz: Eo-rošEg pogorjg, opise EorošEiE šeg in ngvgd, številne recepte EorošEe E;:-hgrsbe nmetnost: itd.
Kgbor je brošnrg lepo in boggto iinstrirgMg, tgbo pg je po vsebini vse prej bot spodbndng, sgj je pisgng v zgsfgrelem dnbg Mrise/nosti nentšbib ngciongiistov, bgterib g/gvni cilj je bil in je še dgnes germgnizirgnje slo-vensbib gvtobtonib topogrgjsbib imen. Zgto se prgv nič ne čndimo, dg je v tej brošttri spet nggrmgdeng tistg zngng zbirbg germgnizirgniE siovensbib fopogrg/sE:'E imen, bi so pri prebivgistvM obeh ngrodnosti gii ncpozngng gii pg tgbo tnjg, dg se spiob ne dgjo ndomgčifi. SErgtEg vsiljujejo se imeng, bi nimgjo nibg-bršne povezgve gii sličnosti z gvtoE-tonimi topogrg/sEimi imeni. Tgbšne .cvetbe" so ng primer; Erienberg (Oiševgj, Veiigcber KotscEng, (Afrzig gorg), EerlgcEer No m (Griovecj,
Eo^gint (Rieščečg pigningj itd. Ng strgni 773 pod rgbribo „$t. /gbob i. K." se je v tebstn pojgviio popoi-notng novo ime — TEgintenbogei (pri ponentčevgnjn imen img St. /gbob ne-sigven rebord — op. nred.j Egteregg trenntno še nihče ne pozng. Ngdgije je pod isto rnbribo zgpisgno — ,,/nt Winter 5cbieppii/t gn/ den Tčgben-berg nnd Ecbigtten". V šentjgbobsbi občini je eng sgntg viečnicg in to sg-nto v Svgtngb (5cbigttenj, o bgbš-nent Tčgbenbergg v tej občini ni ne dnbg ne sinbg, še ntgnj pg o bgbšni drngi vlečnici. Tndi v rnbribi .Tčosegg" ne drži postgvbg, dg bi btl sedgnji posestnih rožešbegg živgisbe-gg pgrbg bnežjg drnžing Tčenj?. Dr. Tčen^ je sgnto ngjentnib, posestnih zentijiščg ng bgteren: je živgisbi vrt pg je bnez Liechtenstein. To sgtno ng robn ontenjeno.
Kot višeb ignorirgnjg borošbih Slovencev in v posnteh zgodovtnsbttn resnicgnt pg je nvodni čigneb te bro-šnre z ngsiovont „7000 /ghre Kdrn-ten, eiM Egnd /dr Trennde". Prgv t% je intei pisec čignbg lepo priložnost, pohgzgti, v čent je tistg „Prennd-schg/t", vendgr te priložnosti ni iz-rgbil, ngsprotno .potrndil. se je, dg je zgTMoičgi ngselitev Slovencev ng ngšenz ozentljn, bicer je prizngl, dg je KoroŠbg stgrejšg bot 7000 let, vendgr je .presbočil" 7000 let ;n prt-stgl v čgs% Keltov in Kintljgnov (to je ng zgčetbg ngšegg štetjgj. Tg dvg ngrodg, ng hgterg ngs dgnes spotni-njgjo sgtno še izbopgvine, je poveličg/ tn hvglil, češ dg stg se dobro rgzttme-lg in dg stg živelg v lepem sožit/M. /zngjdlivost iz nebistvene stvgri ng-redtti storijo in it: mimo bistvg, je vsebgbor zngčiino zg tegg .zgodovi-ngrjg". Čndimo se, dg je pri svoji pre/riggnosti in bgjni /gntgziji, s bg-tero je obdgrjen, zgmndil ngotoviti, dg je bil prvi borošb: deželni gigvgr sgm /ezns Kristns.
Z izdgjo te brošnre so nstreg/i, bg-bo tndi drnggče, nemšbim ngciong-listom v šbodo slovensbe ngrodne sbnpnosti, hgtero so srgmotno igno-rirgli bot dg je ni. Edino .sodelovg-nje" pri tej brošnri je bilo v tem, dg se je le-tg Ighbo /ingncirglg tndi s slovensbim dengrjem.
Ne ngzgdnje je trebg še onteniti, dg je ngročiio zg izdgjo te brošnre dglg borošbg deželng vlgdg/ . . .
Ljubiteiji nogometa pozor!
V nedeljo 22. avgusta 1976 se prične za Slovenski atletski kiub nova sezona in s tem tudi njegov prvi nastop v višjem razredu.
Prvi nasprotnik SAK-ja bo v nedeljo ob H.45 uri na Koša-tovem igrišču v Celovcu DSG Borovlje. V predtekmi pa se bosta ob 14. uri pomerili rezervni ekipi teh dveh klubov.
Udeležimo se te tekme, da podpremo naše fante v tem težkem spopadu.
IVAN CANKAR	22
Martin Kačur
Zivijenjepis idealista
..Vlačuga, očitno se izpoveduješ?"
„Očitno!" je govorila žena s hripavim, kričečim glasom. "Očitno, če je treba! Skliči vso občino, vse jih pokliči sem, pa ^ bom s prstom pokazala tiste, ki so hodili k meni v vas! Ne maram nič več — nič več se ne bojim, nič več se ne bom skrivala pred teboj! Ves greh na tvojo glavo! Kaj si mi dal, ^d začetka do nocoj? Trpljenje, trpljenje, trpljenje brez kon-^ I ... Če nisem bila zate, čemu si me pa vzel? Če sem bila aekla — kaj ti je Bog dal zato pravico, da me ubijaš, tako po-yasi, kos za kosom? Da me uklepaš v ječo, kakor sem prelikala v ječi deset let, preden me Bog sam ni rešil? — Vlačuga! jm*av si rekel! Kaj sem bila feb: kdaj kaj drugega? Kaj sem ti N a kdaj žena, da bi me bil vesel in da bi me pokazal ljudem: ^'ejte, to je moja žena? — Ponoči si me imel rad; ko je dan Nazori], me nisi več poznal . . . Vlačuga! Prav! Storila sem po tvoji volji!"
Sopla je težko, oči so ji bile polne solz, na njenih licih so ^ prikazale rdeče pege.
Sin je sedel za mizo; poslušal je bled, po vsem telesu
trepetajoč.
Kačur je stal okamenel, zibalo se mu je pred očmi.
..Lažeš!" je vzklikni), stopi) je z omahujočim korakom in Je vzdignil pest. Sin je skočil k njemu in ga prijel za roko.
..Pustite mater!"
Kačur je videl pred sabo mlad, bled obraz in v blazni TVozi, v hipu, ki je šinil mimo, se mu je zazdelo, da je spoznal ta obraz. Obraz njegov je bil — tistega človeka obraz, ki
se je bil napotil nekoč, srce polno upanja —
..Izpusti"!
Sin je izpustil roko in omahnila je. Kačur mu je približal obraz, da se mu je skoraj doteknil lic — sin je videl čudno svetlobo v očeh in se je umaknil .prestrašen.
..Poslušaj!" je govoril Kačur skoro šepetaje in sunkoma. „Tebi bom povedal nekaj; samo tebi! Če ti bo kdaj hudo, kakor je bilo meni, in se boš spomnil pobožno name, te ne bo oskrunil ta spomin. Dal boš krvavo solzo za vsako ljubeznivo besedo, ki mi je nekoč nisi dal! Jaz pa ti odpustim — zakaj tudi ti se boš napotil na tisto pot in Bog vedi, če tudi tebi ne bo kanilo blato v srce. Zapisano ti je na obrazu, da se boš napotil in takrat se boš časih spomnil name. . . Ali si vse razumel, kar sem ti povedal?"
Zategnil je ustnice v čuden, otroški smehljaj; sin je strmel nanj in strah se mu je vzdigal v srcu.
Kačur je stopil v izbo, poljubil je mrtveca na obedve lici, očedil je svečo, da bi gorela svetleje, nato si je oblekel suknjo.
„Kam, ata?" je prašal sin.
Kačur je šel skozi izbo, smehljal se je in ni izpregovoril.
„Pusti ga, naj gre, kamor hoče!"
Odprl je duri.
„Tako je! To je bila beseda: naj gre, kamor hoče!"
In šel je brez slovesa . ..
Veter je bil zunaj in sneg, njemu pa je bilo čudno toplo.
„Kakor pred dvajsetimi leti!" je premišljeval smehljaje. „Sam .. . svoboden! . . . Ampak zdaj imam že bridke izkušnje, zdaj bom vedel, kod drži prava pot!"
Smejal se je od srca.
„0, zdaj ne bom pel čredo, kadar je gloria! . . . Ljudi je treba najprej spoznati, čas, okoliščine ... in potem previdno, po prstih ... Po času se mora ravnati človek, ne po sebi! In kadar ni vetra, je treba počakati, da bo zapihal... Če je človek svojeglaven . . . rine sam dalje ... ne napravi nič, pade
v blato ... Če se ravna po drugih, drži lehko roke križem in čas dela zanj ... To je; jeseni sem mislil sejati in žeti spomladi! . . . Glej!" je postal na ulicah in sneg se je podil mimo njega. „Vse to bi bil še moral razložiti sinu . . . Kako bo hodil, siromak, brez naukov?"
Noge so ga zanesle v krčmo in šele ko je bilo žganje pred njim, je zapazil, da sedi v svojem kvartirju.
„Kaj tako veseli, šolmašter?" se je začudil štacunar. „Saj vam je umrl sin!"
„Umrl! Umrl!" se je smehljal Kačur in si je mel roke. „Umrli! Vsi so umrli! Zena tudi!"
Gostje so se ozrli nanj.
„Vsi," se je smejal in je pil. „Sam sem zdaj, čisto sam! Zdaj boste šele videli, kdo sem jaz!"
Popil je žganje, zavil se je tesneje v suknjo in se je vrnil na ulice.
Zunaj vasi, na veliki cesti, je bil veter močnejši in je nosil sneg v gostih oblakih visoko v temno nebo.
Bil je Kačurju naravnost v obraz, odnesel mu je klobuk in mu je odpenjal suknjo.
„E!" se je smehljal Kačur in se je opoteka! trudoma dalje. „Lepše vreme je bilo takrat, ko sem se napotit prvikrat... Sonce je sijalo! . . ."
Veter mu je odpel suknjo, da je zavihrala ter ga potegnila v stran. Lovil se je ob cesti, zamahnil je z rokama po zraku ... po kantonskem kamnu se je razlila kri in je curljala v sneg...
„Dobro sem hotel, odpustite!" se je smehljal Kačur in je iztegnil roko. Iztegnil je roko, zakaj tisti kovač, ki je bi! obležal ob cesti s preklano glavo, se je sklonil k njemu, prijel ga je pod pazduho in ga je vzdignil; bled je bil njegov obraz in usmiljeno, po čelu, Čez oko, mu je curljala kri . . .
Konec
Otroci in izkušnje
NZ/;če 7M SfftK n/ p/a/; Zw /;oječ M^or /;J/;eM w^t/. Neprestano je v sTrJč'/; za otroka. DostZ Zz^astef M je pr/Jo/;Z/a t; ž/v/jenja Zn zJaj /;oče svojega otroka na vsa^ nač/n varovat/ preJnj/nJ.
7*oJa, če o tej v;ater;n/ s/:r/';, stra/;a Zn /ja-/;ezn/ rna/o g/o/;/je razrnL/jarno, /<on:o spozna/;, Ja n/ aprav/čena. 6'tar pregovor prav/.* „Ope-čen otro^ se /*oj/ ognja/" 7n to JržZ. A/atZ otroka /a/;M Jeset^rat posvarZ.* „Ne /;oJZ ^ šteJZ/-n/M, ne pr/jen;aj za žareča vratca/ Paz/, Ja se ne opečeš/" Vs/ t/ Jo^r/ nasvet/ ne /;oJo tohTo za/eg/Z M^or najmanjs/ ^e/Z rne/;arče^, ^Z ga je otro^ Jo/;Z/ na roč/c/ po ?najZ;nZ ope^/Zn/. Pore; se /?o oJs/ej og;Pa/ ognja Zn vročega šteJZ/-n/M — Zz /astnega Zz^astva. /z^nstvo je več vreJno oJ vse/; Jo/?rZZ; nasvetov Zn groženj. Gotovo se vsa^a ZztneJ vas še zJaj natanko spotn/nja, ^je je paj/a, Maj se je po neprev/J-nost/ areza/a ZtJ., medtem ^o ste spozna/Z pra-vZ/nost Zn resn/čnost mater/nZ/; nasvetov še/e v zre/ejš/ Jo/J — po /astn/Z; Zz^astvZ/;.
Če se rna/o zant/s/Zte v svoja otroška /eta, Zmste spozna/Z, Ja je ZJ/o res ta^o. Zato /a/;/;o nt/rno past/te otrobom, Ja s/ pr/Jo/Jjo sam/ Zz-Mstva. Vsa naša /j%Z?ezen, vse naše prošnje, rotenje j/Z; v poznejšZ/; /etZ/; ne /;odo ntog/Z oJ-vrn/tZ oj njZ/;ovZZ; s^/epov Zn nanter. Prej a/Z s/ej /;o pr/še/ čas, M /;oJo otroc/ pr/moran/ JožZv/jatZ Zz^astva. NZ/;če j/m n/ ase/ Zn taJZ naš/ otroc/ j Zrn ne M Jo. Zato je /*o/je, Ja se že oJ m/aJZ/7 /et pr/vaJZjo nanje.
Drobni nasveti
^ Steklene kozarce moramo obrisati takoj po pranju, sicer ne bodo bleščeči. Krpa za brisanje pa ne sme puščati na steklu bombažnih dlačic.
H Trd sir bo ostal svež, če ga boste ovili s krpo, ki ste jo namočili v slani vodi. Seveda morate krpo dobro ožeti.
H Umivalne krpe iz pralnega blaga so bolj zdrave kot toaletne gobe, ker jih lahko operemo in celo prekuhamo.
H Z glavnikov očistimo po vsaki uporabi lase in prhljaj. Umazane glavnike najhitreje očistimo s ščetko ali zobotrebcem v mlačni raztopini detergenta ali milnice. Le črnih glavnikov ne peremo z milom, ker po-sive. Glavnike splahnemo najprej - z mlačno, nato še s hladno vodo, jih dobro stresemo in obrišemo s krpo ali brisačo. Suhe glavnike lahko namažemo še s kapljico olja ali glicerina in osvetlimo s kosom vate ali z mehko krpo.
Britvice in brivski aparat speremo obrišemo s krpo, britvice pa položimo v košček preganjenega pivnika po uporabi pod tekočo vodo in jih s prsti nekajkrat stisnemo. Britvice ne brišemo v brisačo, ker jo utegnemo z ostrim rezilom prerezati.
20. avgust 1976
Kava - njene vrste in mešanice
V	prodaji dele kavo po izvoru najpogosteje v tri skupine: 1. Arabska in afriška kava. Najboljša je z Arabskega polotoka in prihaja na trg pod imenom Mocca. Najboljša Mocca kava pa je Shortberry iz Jemena.
V	splošnem je to drobnozrnata kava izredno prijetne arome. Kadar ljudje govore o Mocca kavi, pa pri tem mislijo na posebno močno kavno pijačo in ne na izvor kave.
Afriške kave pridelujejo predvsem na Madagaskarju, v Etiopiji, Angoli, Keniji in Kongu. Tudi afriške kave so drobnozrnate, prijetnega vonja in okusa. Znane so Kongo, Uganda, Arabica, Robusta in druge.
Čeprav so zrna afriških in arabskih kav majhna so po kvaliteti mnogo boljša od ameriških.
2.	Ameriške kave. Največ jih pošilja na tržišče Brazilija kjenr pridelujejo kave srednje, pa tudi slabše kvalitete. Po glavnih izvoznih pristaniščih se posamezne vrste imenujejo Santos, Rio, Pernambuho. Iz Kolumbije prihaja drobnozrnata kava. Najbolj znane vrste so Bogota, Kolumbija in Santander. Tudi v Venezueli pridelujejo kave različnih kvalitet; dobri sta zlasti Caracas in Merida. Iz Mehiko prihajata kavi odlične kvalitete — Vera Cruz in Tepic; prav tako goje odlične vrste kave tudi v Gvatemali, Kostariki, na Trinidadu, Kubi, Jamajki in drugih krajih srednje Amerike.
Pri nakupu kave se moramo zavedati, da največja in najlepša zrna niso tudi najboljša.
V	Srednji Ameriki n. pr. goje tako imenovano Maragoype kavo. Na pogled je izredno lepa, a njena kakovost zdaleč zaostaja za drugimi, manj lepimi kavami. Zelja kupcev po čimlepšem videzu blaga je pripeljala prodajalce do tega, da so začeli prebirati zrna po velikosti, in sicer tako, da iz iste kavne vrste izločijo manjša zrna. Tako izbrana kava je še dražja, čeprav so drobna zrna enake kakovosti kot velika.
3.	Azijske kave; Pridelujejo jih v Indiji, Vietnamu, Indoneziji, Laosu in drugod. Java kava prihaja z Jave in drugih otokov malajskega arhipelaga in je visoke kakovosti.
V	prodaji ločijo kavo še po kvaliteti v posamezne skupine, kot Extra, Prima, Secunda, Tertia. Triage pa je kava brez vonja s poškodovanimi zrni.
Tržišče pozna tudi več vrst indijskih kav dobrega okusa, kot Malabar, Mysore, Coorg, Ptantaviva itd.
Za izboljšanje kavne pijače pripravljajo različne kavne mešanice, tako npr. mešanico 50-odstofne brazilske kave in najboljših opranih kav, ki izboljšajo okus s svojimi finimi kislinami in plemenitimi aromami. Aro-matičnost pa je v veliki meri odvisna tudi od načina in intenzivnosti praženja kave. Dokončna, tipična aroma nastane šele pri pra-
ženju — najbolj pa pride do izraza pri sveže zmletem zrnu. V severni Evropi in Ameriki kave ne pražijo močno — zato je ta prašek na pogled rdeče rjave barve, iz katerega napravimo svetlo rjavo pijačo. V vročih deželah pa so ljudje navajeni na močnejše praženje, kava diši lahko osmojeno in pijača je temne barve.
S svojim prihodom je kava seveda zelo razburila evropsko javnost in razprave o njeni koristnosti oziroma škodljivosti so se vrstile druga za drugo. Da je kava strup, pa menijo prvič šele v našem stoletju. Zmerno uživanje kave ne more povzročiti zastrupitve, temveč osvežuje — zlasti po jedi, pretirano uživanje pa povzroča močno bitje srca, težko dihanje, vrtoglavico, občutek strahu, bljuvanje in neurejeno stolico, akutno zastrupitev s kofeinom.
Kofein poživlja delovanje možganov, pre-krvavifev ledvic in srčno bilo. Kdor hitrejšega bila ne prenese, naj pije le kavo brez kofeina, pri kateri je aroma prav dobro ohranjena.
Tudi kava, narejena iz kavinega ekstrakta, ki vsebuje veliko količino kofeina, je prav podobna sveže skuhani kavi. Kdor ni posebno občutljivega okusa, pa si tudi iz kavnega prahu, ki je predvsem kavni ekstrakt, lahko pripravi osvežujočo pijačo na preprost način.
Poskusite!
NADEVANA PAPRIKA
20 Jo JO ze/en/Z; papr/^, V2 ^g goved/ne, Vs &g SvZnZne, /%Z;M pa t%JZ meso samo CMC vrste, /0—/J J^g o/ja, ze/en peteršZ/j, 7 čeM/o, J stro^Z česna, poper, so/, 7 Jo 2 jajc/, 23 JZ:g r/ža, Vs ^g paraJ/ŽM/Mv, J J^g moM, 7 J/ M/e smetane.
Paprike operemo, ob pectjo odrežemo de), kot bi hote!i napraviti pokrovček, iztrebimo semenje in obrežemo notranje ii!e, ki so rade ze!o ostre. Sproti papriko tudi pokušamo in preostre tudi iztočimo. Meso zmeijemo in mu dodamo sesek!jan peterši!j, na
so!, poper, jajci in opran riž. Zmes z rokami dobro ugnetemo in jo po svojem okusu še začinimo. Med gnetenjem ji primešamo IV: do 2 d! vode, da bo ni pozneje ime! dovo!j vode za nabrekanje. S priprav-tjenim nadevom napo!nimo paprike do % višine. Z!agamo jih pokonci v kozico. Pritijemo 1 ! vode a!i juhe in pustimo vreti prib!ižno četrt ure. Medtem naredimo paradižnikovo omako. Na o!ju zarumenimo
dušene in pret!ačene paradižnike. Omako g!adko razkuhamo in pret!ačimo ter z njo za!ijemo paprike. Po že!ji dodamo še ma!o paradižnikove mezge, da je jed !epše barve in bo!j izrazitega okusa. Paprike naj pokrite vro, dok!er se riž ne zmehča. Na koncu primešamo smetano. Riž je vedno !epo mehak, če paprike najprej za!ijemo z vodo in nato še!e z razkuhanim prežganjem. Paprike !ahko na htadnem hranimo še do nas!ednjega obroka, najbo!j zanestjivo se obdrži nepokvarjena v h!adi!niku. Lahko pa jo tudi zmrznemo in serviramo kdaj drugič. V našem primeru je zato upoštevana ko!ičina za 10 oseb.
Ker kofein pospešuje srčni utrip, uporab-!jajo tudi kavo v zdravstvu v primerih nizkega krvnega t!aka, pri nagtem siabenju srca in pri raz!ičnih zastrupitvah. Kavna usedtina pa de!uje kot medicinsko og!je.
Kako kuhamo testenine
Kateri kuharici ali kuharju je prišlo prvemu na misel, da bi naredil iz moke, vode in jajc testo za rezance, ni znano. Znano pa je, da so Kitajci že leta 1300 poznali poleg riža tudi rezance in Marco Polo je bil tisti, ki je to jed prinesel s seboj v Italijo. Od tu jih poznamo tudi mi. Med testenine prištevamo doma pripravljene ali tovarniško izdelane rezance, makarone, špagete, polžke . ..
Testenine kuhamo vedno v večjem loncu, ki ga do tri četrtine napolnimo z vrelo, slano vodo. Dosti vode potrebujemo zato, ker se testenine precej nakuhajo, in večji lonec zato, ker se rade med kuho penijo. Za V<t kg testenin potrebujemo vsaj 2 litra vode in čajno žličko soli. Makarone enkrat ali dvakrat prelomimo. Za samostojno jed se računa 12 do 15dkg testenin na osebo (svetovni rekord pa je 2,70 kg špagetov na rekorderja). Testenine stresemo v vodo, jih dobro premešamo, da se ne sprijemo in ne prilepijo na dno lonca. Kuhamo nepokrite, na ne premočnem ognju in jih med kuho večkrat premešamo. Cas kuhanja je odvisen od vrste testenin in pri tovarniško izdelanih testeninah je čas kuhanja naveden na zavitku. Vendar velja pravilo, da je treba testenine med kuhanjem večkrat poizkusiti. Predolgo kuhane se lepijo, pravilno kuhane testenine pa morajo biti cele in malo čvrste. Kuhane stresemo na cedilo in na hitro oplaknemo s hladno vodo, zabelimo z maslom in poljubno pripravimo. Špagete, najboljši so jajčni, pustimo cele, torej jih praviloma ne lomimo. Špagete damo v šopu nekoliko postrani v vodo in ko so vsi v vodi jih premešamo in kuhamo nepokrite okoli 10 do 12 minut. Ko vro že 8 do 9 minut, vza-memo z vilicami enega iz vode in ga pregriznemo ali s prstom preščipnemo. Če je na sredini še bela pikica, jih še malo kuhamo, vendar moramo paziti, da jih ne kuhamo predolgo, sicer postanejo .popasti". Pravilno kuhani špageti, kakor pravijo Italijani „al dente", morajo biti še malo čvrsti in jih moramo med zobmi čutiti. Odcejene špagete poljubno pripravimo, vendar ponudimo vedno k špagetom nastrgan parmezan ali kakšen drug trdi sir. Če bomo pripravljali špagete ali makarone vedno le z drobtinicami ali z mesom, se jih naša družina kaj hitro naveliča, zato jih pripravimo enkrat malo drugače.
IVAN CANKAR
Zgodbe
iz doiine šentflorjanske
PESEM
Kako sl prostrana, dolina šentflorjanska! Otrok, kakor sem bil, sem te premeril, če sem šel s sklonjeno glavo in z butaro na hrbtu skozi ozko globel; zdaj te ne premerim z jasnim očesom, če stojim na hribu! Tvoje meje so se razmikale kakor spoznanje moje duše in bridkost mojega srca. Zakaj prej si mi bila svet, zdaj si mi več nego svet, si mi dom!
Vse tvoje sladkosti sem poznal, vse tvoje lepote. Ampak ljubil sem te šele, ko sem trpel zaradi tebe. Spoznal sem tvoj resnični obraz, ko sem ugledal njegovo senco.
Iz tvoje blagoslovljene zemlje rastejo tenke, visoke korenine in se oklepajo kakor slak mojih nog, mojega telesa, moje duše. Od začetka sem se jih prestrašil; zdaj jih božam, pritiskam jih k sebi. Pobegnil sem, da bi bil sam gospodar: svoja prst, svoj cvet in svoj sad; list, ki ni bil rojen ne na drevesu, ne na grmu; kamen, ki ni bil izluščen iz skale.
Ko sem ozdravel, sem te spoznal in sem videl, kako je bilo predrzno in nespametno moje početje. Le kdor je močan onstran tebe in preko tebe, te lahko zavrže. Jaz te nisem zavrgel, ker sem slab in ker je ljubezen prevelika v mojem srcu. Tako velika, da je mati moje moči: kako bi jo zavrgel, dolino šentflorjansko? Ti studenec vseh mojih sanj in vsega mojega trpljenja — lahko te ljubim, lahko te sovražim, nikoli ne pozabim nate, tako, kakor tudi ti ne boš pozabila name! —
RAZBOJNIK PETER
I
Poslanec greha, evangelist nečistosti — kdo te je klical v dolino šentflorjansko? Kakor tat si prišel, ki spleza v izbo
ob gluhem polnočnem času ter pograbi in odnese, kar je bilo spečemu rodoljubu najsvetejše!
Nikamor na prostranem svetu ne pošilja Bog toliko iz-kušnjavcev, kakor v dolino šentflorjansko — blagor ji! V sveti Jeruzalem roma pohujšanje, preroštvo pa v Ninive in Babilon — tako je postava in ukaz. Dokler bo ležala dolina šenflorjanska tam, kjer zdaj leži, bo čuval Bog nad njo; in predno jo bo obglodalo, ki bo skrušilo pohujšanje črne zobe!...
Očetje so bili ogorčeni, matere so bile užaljene: celo nečedni dacar se je namrgodil, ko je slišal v krčmi o takih rečeh. Prišel je v dolino človek, nikomur poznan, ne po imenu, ne po licu. Samo Peter, je rekel, da je; drugega nič. Odkod, po-Čem in kam — nič! Pa naj bi bil prišel, pa naj bi bil šel: Bog z njim in dobra beseda! Ampak ni prišel sam.
Udomil se je v vegasti kolibi, samujoči kraj vasi, v potok strmeči; brlog razbojnikov in nečistnikov v poganskih časih doline šentflorjanske. Tam je sameval, ni se prikazal nikamor in se je ognil človeka, če ga je srečal. Le malo jih je bilo, ki so videli njegov obraz in še tistim ni bil pogodi; dacar ga je videl od blizu, pa je pljunil v stran in je razodel v krčmi, da ima žabjo šobo in mačje oči.
„Po izbi hodi, maha z rokama in muhe lovi!"
„Kako!" se je začudil učitelj Šviligoj. „Saj ga nisi videl v izbi, temveč na cesti!"
„Sem ga pa na cesti videl!" je rekel dacar, učitelj pa ga je udaril s hudim in pravčnim pogledom.
Izpregovoril je sam župan.
„Res je lagal dacar, kakor ponavadi; ampak v svoji nespameti je povedal resnico. Če muh ne lovi tisti malopridnež, kaj pa bi počel?"
In so se zamislili.
Peter, je rekel, da mu je ime, in da je pisar.
Ker je tako razodel in izpovedal, ni verjel izmed vseh nobeden, ne da je Peter, in ne da je pisar.
„Tat je, zaklepajte duri!" je sodil župan.
„Postopač je, izgubljen študent!" je rekel notar.
..Italijanski vohun je, ki išče, kaj bi ukrenil zoper dolino
šentflorjansko!" je poudaril rodoljubni učitelj Šviligoj.
„Če ni sam zlodej, ki je prišel po opravkih!" se je hudobno nakremžil dacar; in vsi so ga okarali, ne samo z očmi, temveč tudi z besedami.
Zgodilo pa se je nekoč pod večer, ko so bila že vsa okna svetla in zagrnjena, da se je izprehajal učitelj Šviligoj po dolini. Gledal je v nebo in se je čudil, kako je nenadoma vzklila zvezda, kjer je še trenotek prej ni bilo. „Tukaj zdaj še ni zvezde, zapomnimo si kraj!" je rekel v svojih mislih. Šel je par korakov dalje in je mižal; nato se je ozrl, gledal je natanko — glej, zvezda! In tako je prišel, sam Bog vedi kako, do konca doline, do tiste samotne kolibe, v potok strmeče. Okno je bilo svetlo in nastežaj odprto; in ker je šel učitelj mimo, je pogledal skozi okno, kakor bi bil pogledal sam sveti Alojzij. In kakor bi bil zardel sveti Alojzij, tako je zardel tudi učitelj Šviligoj.
Vsa prazna je bila izba; na steni ni bilo svete podobe, ne molka, ne žegnančka; postelja je bila na tleh: slama, s pi' sano plahto pregrnjena; sredi izbe pa je stala miza in za mizo en sam stol. Na tistem stolu je sedel Peter, potepuh; učitelj Šviligoj je videl samo njegove kuštrave lase in njegov sklonjeni hrbet, obraza njegovega pa ni videl; pač pa je videl učitelj Šviligoj obraz, ki je bil tako lep in zapeljiv, da mu je srce do dna presunil. Na potepuhovih kolenih je sedela ženska in ga je objemala z golo roko okoli vratu; nanjo je sijala vsa luč, kakor v ognju so bila lica, ampak iz vsega ognja so žarele velike, pregrešne ciganske oči. Tako sta sedela tam in sta strmela v papirje, razprostrte na mizi, kakor da bi se učila prepovedanih skrivnosti.
Učitelj Šviligoj se je pokrižal in se je vrnil hitro na svojo krščansko pot.
Dolgo je molčal v krčmi in je gledal predse na mizo; omočil je ustnice, nato je nastavil in je izpraznil kozarec do dna.
„Hudo je!"
Spogledali so se pomenljivo.
„A?" je vprašal župan.
5o weje, onstran ^dter/Z? se /<2/7^0 dM7?^js^^ opereta sprewew: v groz-/j:f/:o.	operetno sog/dsje, H so g^
od/gra/e tr; <2wtr:;s^e po/it/čne str^Tt-^e o^ pr/pr^v/j^^jM /w spreje7M-272jM ^^0 ;'we7!0V^MiT7 TTMMpMHsH'/; Z^^O-"Of, ;e :^MM;2 ??!e;% s/ofensH de/ Aoroš^e. A/nogo je H/o v te; zvez: že zapisanega o etnoeiJ^, o enostran-^^ew Ji^tatM večine naj 772<272jš:MO, o "asiini <2s:7M:/;2c;'j:, Mstra^ovan;M, o MHepi/7, ^i se prav nič ne %;e?na;o -s spor^zMW0772 ZJrMŽe72:'/7 w<2rodof o čioves^i^ pravicah (TTMTTMgTTJe; Re-P^^ii^a Zvstri;a je tneJ z^d7:j:'w: ev-7ops^in:i držf2t7^7M:, H tega sporaza-wa se niso r^t:J/c:r<2/e) ter o podo/7w//7 rgzfMrodot7g/72:'Z7 namera/?, naperjeni/; zoper ^oros^e 5/ovence in gradiščanske Tžrvate. Te namere od-prem/jajo avstrijski po/itiki in 72j//70t7 propagandni aparat v javnost s prav operetnim sprenevedanjem. Na sprenevedanje opozarjamo zategade/j, ker se pokadniki avstrijske manjšinske zakonodaje prav Jokro zavedajo, da so z njo, z/asti pa z zakonom o popisa prekiva/stva posekne vrste pod/eg/i pritiskom ve/ikonemškik šovinistov. .Kakšni po/itiki pa ki napo-s/ed ki/i, če se tega ne ki zaveda/i, kdo pa ki jik sp/ok še resno jema/f
Gre v bistvu za veliko uslugo tistim bivšim in današnjim nacistom (ter njihovim fašistoidnim idejnim privržencem), ki so se meseca marca 1934. leta ko so pripravljali znani julijski puč zoper Dollfussov režim in načrtovali priključitev Avstrije k Hitlerjevemu Rajhu, potegovali za blagohotno podporo takratne monar-hofašistične Jugoslavije in ji kot plačilo za takšno naklonjenost in pa za prepustitev koridorja proti Trstu velikodušno ponujali bivšo volivno zono A na Koroškem, pa tudi svojo pomoč pri naporih za pridobitev Reke. Vse to je podrobneje opisano v knjigi Gerharda Jagschitza, sodelavca dunajskega Inštituta za novejšo zgodovino pri dunajski univerzi („Der Putsch — die Nationalisten 1934 in Osterreich, unter Mitarbeit von Alfred Baubin, Verlag Styria, Graz, Wien, Koln, 1976. Povzeto po ,,Klei-ne Zeitung", 9. 7. 1976.). Avtorja navedene knjige razkrivata mimo drugega tudi za nas posebej zanimivo okoliščino, da je bila že leta 1934 NSDAP (Hitlerjeva fašistična stranka) glede na stanje v drugih avstrijskih deželah najbolje organizirana ravno na Štajerskem in Koroškem. Sicer smo pa to strumno nacistično organiziranost tiste čase spoznavali m doživljali tudi v jugoslovanskem delu Koroške in Štajerske prek najrazličnejših oblik hitlerjevske propagande ter pripravljanja pete kolone, ki so jo "Vzgajali" predvsem v veli-konemškem šovinističnem Kultur-bundu.
Tri avstrijske politične stranke, med njimi tudi socialistična, so se (orej uklonile pritiskom nosilcev ideje o velikonemškem prodiranju na Vzhod. Avstro-„marksistična" in pa velekapitalistično-klerikalna stranka,
ki sta sicer ostri politični nasprotnici, sta tokrat v bratski slogi skovali potrebne mehanizme za ustrahovanje in le-temu sledeče počasno odmiranje narodne samobitnosti koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov. Morda pa se je kateri od poslancev te ali one stranke odločil za pritrdilno glasovanje ob sprejemanju manjšinskih zakonov v dunajskem parlamentu tudi zaradi „znastvenih" ugotovitev, ki so jih nekateri avstrijski zgodovinarji sporočili na simpoziju ob proslavah tisočletnice nemške Koroške, češ da je bila le-ta med vsem svojim obstojem nosilec in branilec evropske civilizacije nasproti barbarom z Vzhoda. Kakšna bi naj ta ci-
vilizacija po pojmovanju njenih ve-likonemških zagovornikov bila, smo se dodobra prepričali v usodnih letih nacistične okupacije. Upravičeno se je bati, da bodo vsaj delček te ^civilizacije" morali še enkrat okušati Slovenci in Hrvati v Avstriji, čeprav zatrjujejo tamkajšnji odgovorni dejavniki, češ da jih je treba preštevati zavoljo tega, da bodo postali deležni takšnih pravic, ki jih ne uživa nobena druga manjšina v Evropi. Tem in podobnim obljubam ne verjamemo; ne zato, ker bi odgovorni dejavniki zavestno lagali, marveč zastran tega, ker so strašansko pozabljivi.
Preštevati — le zakaj? So mar avstrijski socialisti s strankinim šefom na čelu že čisto pozabili na svojega strankarskega predhodnika Ottona Bauerja, avtorja avstromarksističnega pojmovanja naroda in nacionalnega vprašanja? Po tem pojmovanju naj bi bil nrod ^skupnost ljudi, ki jih veže skupna usoda v skupnost značajev". Tudi po tej definiciji, ki ji sicer ne pritegujemo in pa po Bauer-jevi zamisli o reševanju nacionalnega vprašanja v takrat mnogonacionalni Avstriji, bi imeli avstrijski Slovenci in Hrvati ne glede na njihovo število vso pravico vsaj do tako imenovane kulturne avtonomije. Namesto tega pa Bauerjevi nasledniki dopuščajo, da velikonemški nacistoidni nestrp-
neži blatijo Slovence in Hrvate ter njihovo kulturno samobitnost (na primer s komedijo okrog vindišarstva), da njihovim otrokom, kolikor se le da, otežujejo šolanje v materinem jeziku, da podirajo in razstreljujejo partizanske spomenike, da so nasilno odstranili tistih nekaj dvojezičnih topografskih napisov itn. Vse kaže, da so avstrijski socialisti že čisto pozabili na avstromarksistično doktrino o narodu in nacionalnem vprašanju.
Avstro-„marksisti", kot vse kaže, sploh radi pozabljajo. Tako je morala, nedavno moskovska Pravda opozoriti njihovega šefa na to, da je čisto pozabil na zgodovino, ko je ob proslavi dvestoletnice ZDA pripisal
le-tem in njihovi vojski vse zasluge za osvoboditev velikega dela Avstrije v II. svetovni vojni izpod — sovjetske okupacije! Nemara se je celo bati, da bo šef avstrijskih socialistov pozabil, čemu je sploh sklenil prešteti pripadnike manjšin in kakšni motivi so ga pri tem vodili ter čigavim pritiskom se je vdal. Saj pozablja še hujše reči. Tako na primer, da so ga bojevniki za nemško Koroško komaj pred nekaj leti v Celovcu obkladali s prav takšnimi psovkami, kakršne so uporabljali za Žide pripadniki Hitler SA (Schutz-Abteilung) v času nacističnega terorja. Morda pa se bo prej ali slej le izkazalo, da ni dobro, če je politik preveč pozabljiv.
Preštevati — le koga? Na Koroškem in Gradiščanskeu, pa tudi na Štajerskem in še kje drugod v Avstriji bi nemara res kazalo preštevati; vendar nikakor ne Slovence in Hrvate, marveč nekoga drugega. Tiste, denimo, ki kot nosilci in razširjevalci nevarnega nacističnega virusa ogrožajo Avstrijce z okužbo pogubne možganske bolezni, ki ji pravimo neonacizem. Tega preštevanja seveda ne gre zahtevati zaradi petega odstavka sedmega člena avstrijske državne pogodbe, ki nalaga Republiki Avstriji, da prepove vse protimanj-šinske, v našem primeru nacistične, šovinistične organizacije. Terjati
predlagano preštevanje na podlagi državne pogodbe bi bilo prav tako nesmiselno kakor so nesmiselne trditve uradne avstrijske propagande, češ da je treba prešteti Slovence in Hrvate zgolj zaradi tega, da bi bilo moči izpolniti tisti odstavek državne pogodbe, ki terja manjšinsko zaščito. Znova kaže spomniti na že tolikokrat ugotovljeno dejstvo, da namreč avstrijska državna pogodba nikakor ne veže zaščito nacionalnih manjšin na število njihovih pripadnikov. Tudi iz tega razloga jim gredo tedaj vse gospodarske, politične in kulturne pravice ne glede na to, koliko jih je in kje prebivajo. Le tako bodo manjšine v Avstriji lahko ohranjale in
razvijale svojo narodno samobitnost. Da te manjšine v Avstriji obstajajo, se menda ne da tajiti, pa tudi pozabiti se tega ne da.
Toda vrnimo se k zamisli o preštevanju nacistov in neonacistov. Po našem mnenju bi to vrsto avstrijskih državljanov kazalo prešteti ne iz kakršnih koli mednarodnopravnih razlogov, marveč preprosto zaradi tega, da bi se ob podatkih takšnega štetja tamkajšnji odgovorni politiki že enkrat iztrgali iz neke čisto posebne „pozabe". Vse od popisa državne pogodbe naprej — od tedaj pa je preteklo že dobrih dvajset let — ravnajo namreč tako, kakor da nacističnih organizacij v Avstriji sploh ne bi bilo in da zato z ustreznim odstavkom sedmega člena nimajo kaj ukrepati.
Preštevati — samo kaj? O tem, da je bil daleč največji del Koroške v preteklosti naseljen s Slovenci, ne kaže znova razpravljati. To dejstvo so mnogi zgodovinarji že dodobra dokazali in pojasnili. Jasne sledove tega dejstva lahko ugotovi tudi sleherni potnik ki hodi odprtih oči po koroški deželi. Kot primer takšnih sledov vzemimo ponemčena imena krajev, ki so bili nekoč ali pa so še danes slovenski. Zaustavimo se pri naslednjih nekaj krajevnih imenih: Atschalas (Ačale), Braunitzen (Bo-
rovnica), Droschitz (Trešče), Go-ritschitzen (Goričice), Kauntz (Homec), Latschach (Loče), Trixen (Truš-nje), Oschenitzen (Olševnica), Pust-ritz (Pustrica), Ragain (Draganje), Ratschitschach (Račiče), Skoflitzen (Škofljica), Terpetzen (Trepeče), Vriesen (Brezje). S tem majčkenim vzorcem smo hoteli bralca le opozoriti na nič kaj blagoglasno, skorajda že slaboumno ponemčevanje izvirnih slovenskih krajevnih imen na Koroškem. Primerov takšnega ponemčevanja ne samo krajevnih imen, marveč tudi imen hribov in gorovij, potokov, rek in jezer je tam še in še, tudi v tistih predelih Koroške, ki že dolgo veljajo za čisto nemške, tja gor do Toblaškega polja, koder Drava izvira, pa do Visokih Tur. grebenov Osojščice, Svinje planine in Korice, pa še čez. (Nemara gre pri teh spa-kedrankah za besede iz „vindišarske-ga" ejzika, ki ga mislijo pri preštevanju menda tudi upoštevati po želji najvišjega predstavnika Republike Avstrije).
Nekaj podobnega je tudi s slovenskimi priimki, pisanimi v nemškem pravopisu. Tudi pri teh gre povečini za čudovite spakedranke. Ali ne bi kazalo prešteti na Koroškem vsa ponemčena imena krajev in vse slovenske priimke, pisane z nemško transkripcijo? Mogoče pa bi se tisti, ki so pred kratkim tako nemško-samoza-vestno proslavljali tisočletnico Koroške, vendarle „spomnili" tega, da je bila ta dežela nekoč pretežno slovenska in da je začela postajati nemška šele zaradi ..imperializma nemškega jezika", kakor zelo obzirno označuje nasilno germanizacijo Slovencev na Koroškem Theodor Veiter. Kljub spoštovanju, ki ga imamo do tega znanega strokovnjaka za manjšinska vprašanja, moramo v tej zvezi vendarle nekaj pripomniti. Noben jezik namreč ni sam po sebi imperialističen, tudi nemški jezik ne. Imperialistična je v našem primeru tista manjšina nemško govorečih Avstrijcev, ki jo tudi razgledani in demokratični sodržavljani upravičeno označujejo za velikonemško šovinistično. Pritiskom prav te in takšne manjšine pa so se uklonili avstrijski socialistični, meščansko-klerikalni in malomeščanski politiki s tem, ko so sprejeli zakon o posebnem popisu prebivalstva.
Na teh politikih, predvsem pa na demokratičnih državljanih Avstrije je, da se dunajska opereta „zgodovin-skega kompromisa" ne sprevrže v grozljivko. Če pa bi se, bo zagotovo odigrana precej drugače kakor v letih 1941—1945. Evropska napredna in demokratična javnost, ki dobiva zmeraj več privržencev tudi med Avstrijci, ima danes bolj izostren posluh za pravice človeka, kakor pa ga je imela konec tridesetih let. Naposled pa je tudi še socialistična Jugoslavija, matična država Slovencev in Hrvatov.
Jože Goričar
Preštevati koga oziroma kaj
„Ni sam!"
In so se vdrugič spogledali in so zaslutili resnico.
„2enska!" je rekel učitelj Šviligoj in je nagnil glavo.
Tako je prišlo pohujšanje na dan.
„Saj sem vedel!" je rekel župan. „Saj sem vedel, da ga Je sam zlodej prismodil v to blagoslovljeno dolino šentflorjansko in da ne bo nič prida iz te istorije. Sinoči so se mi sanjale čudne sanje. Stal sem tam visoko, Bog vedi kje, in sem gledal na to dolino šentflorjansko. Pa se je prikazal nenadoma, Bog vedi okod, razcapan pritepenec, in se je ustavil kraj doline. V rokah pa je držal lopato, ki je bila stokrat večja od njega. In glejte, zamahnil je, zasuknil je lopato, kakor je bd kilav in majhen, in je vsekal v zemljo tako silno, da je privzdignil za najmanj troje klafter vso dolino šentflorjansko. Ni odnehal, uprl se je in je vzdigal zmerom višje. ,Ali boš nehal, ali ne?' sem ukazal na holmu in sem bil hudo jezeen. Od, pritepenec razcapani, pa ni nehal, temveč privzdignil je nenadoma tako visoko, da se je prekopicnila vsa dolina šenflorjanska da je padla v nič — gledal sem, doline pa ni bilo in pritepenca tudi ne. Take so bile moje sanje, Bog nas varuj pohujšanja!"
Učitelj Šviligoj, ki je bil učen, je namršil obrvi.
„Kam pa je izginila dolina in kako?" je vprašal.
Zupan je pogledal široko in je zelo nategnil spodnjo
ustnico.
„Kam? Kako? Tam je bila — pa je ni bito več. Plug Ete, vzdigne se brazda; zeleni plevel je na dnu, v soncu je Sladka prst; tako se je zgodilo ..."
z lopato, prekopana!" se je prestrašil učitelj
„Plevel!" je rekel dacar in se je namrgodil. „Ni škoda ^anj!"
Ko so zmajali z glavami in ko so ga ošvrknili z očmi, Jc dacar hitro izpregovoril in je pognal pomenek na drugo stezo.
„Kakšna pa je tista ženska?" je vprašal in si je obliznil Ustnice.
„Lepa je navidez!" je razodel učitelj Šviligoj. „Ampak
„Prevrnjena
Šviligoj,
vsak greh je navidez lep, ker bi ga drugače ne bilo .. ."
^Izprašati ga je najprej treba, odkod, kam, kako in po-čemu, nato pa naj ga birič pošteno naklesti ter ga naloži na voz!"
Tako je razsodil župan.
Ampak kaj je človeška sodba in beseda! Kadar pride zlodej po svoj davek, je hujši od dacarja in iblajtarja ...
Ko je tisto noč župan zaklenil duri in je že slekel suknjo ter se odpasal, da bi se napotil v zakonsko izbo, je potrkalo na okno. In še predno se je dobro ozrl, se je okno že odprlo in prikazala se je kuštrava glava. Županu je od strahu zastala beseda in še rok ni mogel vzdigniti. Tat in razbojnik pa je skočil v izbo.
Razcapan človek je bil, ves nečeden in zoprn. Obraz pa ni imel žabje šobe in tudi oči niso bile mačje; dacar je lagal od kraja do konca. Ni bil nakazen obraz, ampak prešeren in hudoben nad vsako mero. Hotel se je razmazati v prisrčne in genljive gube, pa se mu ni posrečilo; narobe: spačil se je tako Čudno, da je bil še devetkrat bolj prešeren in hudoben.
,,Oče, ljubi oče!"
In razcapanec je objel župana z obema rokama okoli vratu in je naslonil glavo na njegove prsi; celo poihteval je.
Župan se je oprl z desnico ob posteljo, drugače bi bil omahnil.
,,Kako?" je vprašal jecljaje; in sam ni vedel, kaj je vprašal in čemu. ,,Kako ... pa si prišel skozi okno?"
,,Plezal sem, očka, plezal! Ampak kaj bi bilo sinu pre-težavno in prebridko, če ga navdaja sladka misel, da pozdravi in objame po tolikih letih svojega očeta!"
In resnično: objel ga je vdrugič, poljubil ga je cmokaje na obedve lici in nato še na ustnice.
,,Saj so le sanje!" se je tolažil župan v svoji grozi. ,,Jutri bom vstal, pa ne bo rokovnjača nikjer!"
Ponočni gost se je ozrl po izbi in na zadovoljnem obrazu se mu je poznalo, da mu je bila izba pogodi; ugledal je smod-ko na mizi in si jo je zapahi, nato je sedel široko v naslanjač.
,,Lepo imate tukaj ... dobro se vam pač godi!... Čemu pa stojite, očka? Sedite, da se malo pomeniva o tem in onem,
o preteklosti in o prihodnosti!"
Župan je sedel, kakor mu je bil tujec ukazal.
,,Ampak kako . ..? Ob taki uri... na tak način . .."
Jecljal je župan in je gledal debelo od same velike osuplosti. Tujec se je smehljal zelo zadovoljno in zelo hudobno.
"Kaj? Čudno se vam zdi, da sem prišel, ko me niste videli celih petindvajset let? Lepa očetovska ljubezen! Jaz sem mislil, da vzdihujete po sinu in da jokate in da molite zanj pobožno vsak večer ... kakor sem jaz vzdihoval in jokal in molil! ..."
Župan ga je pogledal postrani.
,,Kujon, da je molil! ... Ampak vse se mi zdi, da niso sanje... koga mi je poslal zlodej in kaj mi je namenil? Zakaj bi človek ne poskusil z mirno vestjo in moško besedo?"
Vstal je, pogledal je mrko, rezko je izpregovoril.
,,Zdaj pa je zadosti teh praznih govoric in kvant, zakaj pust je že daleč in tudi noč je že pozna! Poberi se po svojih potih, dokler je moje srce usmiljeno!"
Tuje se ni ganil, samo stresal se je od tihega, neskončno prešernega smeha.
,,Pa pokličite biriča! Pa zavpizte na pomoč! Vsaj naglas izpregovorite, da se hiša vzdrami!"
Župan ni poklical, pač pa ga je obšla tako težka groza, da se je zgrudil na stol.
,,Kdo si? Kaj ukazuješ?"
Tujec se je hudo začudil, župan pa mu je bral hinavščino v očeh.
,,Kaj nisem povedal, kdo da sem? Kaj me niste pozdravili, sina? Kaj se ne spominjate več — nič več?"
Župan je nagnil glavo.
„Pa kaj zdaj? Da si potepuh in razbojnik, vem! Ampak kaj bi s teboj? . . . Vsak Človek je z grehi obložen, tudi moj tovor ni majhen . . . Ali imaš pisma?"
Tuje se je potapljal po suknji in tam je zašumelo kakor stari papirji.
,,Saj ni treba pisem!" je rekel in se je veselo smehljal.
(Dtdje f p!-;/?oJnj: šteH/H)
YESTN!K
8 — Štev. 34 (1775)	Celovec, petek, 20. avgust 1976
SAK priredi) svoj 1. mednarodni nogometni turnir
V soboto 31. 7. in v nedeljo 1. 8. 1976 je Slovenski atletski lub priredil svoj I. mednarodni nogometni turnir na KAC štadionu v Celovcu. Poleg ekipe prireditelja so sodelovale še ekipe NK Olimpije iz Ljubljane, NK Mercatorja iz Ljubljane ter moštvo Austria Sax iz Celovca. Da obisk turnirja ni bil takšen, kakršnega si je zaželel SAK, je ležalo predvsem na vremenu, saj je skoraj ves čas turnirja lilo kot iz škafa.
Pokazalo se je, da Slovenski atletski klub še ni vajen prireditev na tako visoki ravni, toda vsak začetek je težaven, zato je bil ta turnir najboljša šola na poti do spoznanja, kako naj v prihodnje opravlja svoje organizacijsko delo.
Predsednik SAK Franci Šmid je v svojem pozdravnem govoru pozdravil častnega gosta, jugoslovanskega vicekonzula Miškova ter znanega in priznanega slovenskega nogometnega trenerja Branka Elsnerja z ženo. Posamezni spopadi moštev niso bili preveč napeti, saj sta bili ekipi iz Slovenije za Austrio Sax in pa Slovenski atletski klub veliko premočni. Nogometaši Olimpije ter Mercatorja so nam izvrstno predočili prednost jugoslovanskega nogometa napram domačima: Zagnanost, borbenost ter izvrstno tehniko.
SAK-ju je bilo jasno, da ne bo mogel preveč uspešno kljubovati reno-miranim moštvom, a se je vendar po svojih močeh skušal braniti. Vsekakor je bil ta turnir za SAK najboljša priprava na prihodnjo težko nogometno sezono.
Najboljši igralec SAK-ja je bil nedvomno Anton Beton, vratar, ki ga je Slovenski atletski klub pridobil po posredovanju pobratenega kluba NK Olimpije iz Ljubljane. Kljub poškodbi na roki je branil izvrstno. Prepričani smo, da bo v prihodnji sezoni SAK-ju v veliko oporo. Presenetili pa so še Mirko Oraže, Gustl Zablat-nig ter vsaj delno Marjan Pandel.
Potovanje k pasijonskim igram v Šmarjeti na Gradiščanskem
v nedeljo 5. septembra samo za okraj Velikovec. Cena za vožnjo in vstopnico: šil. 240.—
Interesenti naj se nemudoma javijo na Dušnopastirski urad, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec Tel. (0 42 22) 85 3 48
Kat. dom prosvete Sodalttas, Tinje
!$ČEM MIZARSKEGA VAJENCA
interesenti naj se javijo pismeno aii teiefonično na upravi Siovenskega vestnika. Hrana in stanovanje, če treba, v hiši.
Ogied kuiturnih in zgodovinskih znamenitosti v prestoinici naše države na Dunaju
od ponedeijka 6. septembra 1976 do sobote 11. septembra 1976. Cena šii. 1860.— V te) ceni je vkiju-čeno poin penzion na Dunaju (prenočišče biizu stotnice sv. Štefana), vožnja, vse vstopnine in napitnine ter skupinska siika.
Prijave sprejema: Dušnopastirski urad do 28. avg. 1976, te!. (0MM)8S348
Sploh pa so vsi novo pridobljeni igralci Slovenskega atletskega kluba zaigrali dober nogomet.
Tudi Austria Sax se ni znašla proti ekipama iz Slovenije in je v obeh tekmah podlegla bolj jasno kakor to pričata rezultata.
NK Olimpija ter NK Mercator pa sta nam spet pokazala, kako daleč pravzaprav zaostaja domači nogomet za slovenskim. In zaradi tega tudi ni bilo presenečenja ko sta zasedli ekipi iz Slovenije prvi dve mesti. Na turnirju je zmagal NK Mercator samo zaradi boljše razlike golov pred Olimpijo.
Slovenski atletski klub se je ob koncu turnirja zahvalil obema osrednjima organizacijama za pogostitev sodelujočih reprezentanc, ki sta jih financirali vsak po eno, v soboto v Globasnici in v nedeljo v Bilčovsu.
Zastopnika NK Olimpije ter NK Mercatorja kakor tudi Austrije Sax sta se zahvalila SAK-ju za povabilo na ta turnir in hkrati izrazila željo po nadaljnem sodelovanju na športni ravni. Hkrati pa sta Slovenskemu atletskemu klubu izrekla sožalje ob izgubi njegovega podpredsednika Hermana Velika.
Končna lestvica:
1.	NK Mercator	2	2	0	0	11:0	4
2.	NK Olimpija	2	2	0	0	7:0	4
3.	Austria Sax	2	0	0	2	0:3	0
4.	SAK	2	0 6		2	0:15	0
# KRATKE ŠPORTNE VEST) Mo)oršpott
Irec John Watson zmagal
v Zeltwegu
Zmago na dirki za Veliko nagrado Avstrije je v nedeljo v Zeltwegu odnesel John Watson, 28-letni dirkač iz Irske, ki je slavil svojo prvo zmago v formuli I. Zanimanje zaradi odsotnosti svetovnega prvaka Nikija Laude kakor tudi drugega dirkača Ferrarija Reggazonija ni bilo veliko, saj se je zbralo samo 35000 gledalcev ob progi. Ti pa, ki so prišli, svoje prisotnosti niso obžalovali, saj so bili priča poraza velikega favorita Jamesa Hunt-a. Anglež se ni mogel znajti in je zasedel zanj razočarljivo četrto mesto. Tako še vedno obstaja-ja velike možnosti za Laudo, da brani naslov svetovnega prvaka, saj misli meseca oktobra spet tekmovati. Lauda je že zapustil bolnico v Lud-vigshafnu in se okreva doma v Salzburgu.
Hogomef
V prvem spopadu za takozvani nogometni Supercup je evropski pokalni zmagovalec Bayern Munchen premagal ustrezno reprezentanco FC Anderlechta z 2:1 (0:1). 40.000 gledalcev je zasledovalo tekmo na olimpijskem štadionu v Mtinchenu. Spet enkrat je bil Gerd Muller tisti, ki je z dvema zadetkoma praktično sam premagal nasprotnika. Za Belgijce je bil uspešen Haan. Interesanten bo drugi spopad, saj veljajo Belgijci kot eno najmočnejših moštev v Evropi in imajo možnost da nastopajo na povratni tekmi proti Nemcem doma.
Tenis
Svoj doslej največji uspeh je dosegla 20-letna Jugoslovanka Mirna Jaušovec v Češkem Prerovu. S 3:6, 6:2 in 6:3 je v finalu evropskega prvenstva premagala največji up sovjetskega tenisa, komaj 18-letno Nadjo Čmirovo in s tem postala evropska prvakinja v tenisu.
Lahka afietika
Sovjetska atletinja Ljudmila Bra-gina je iztrgala Švedinji Greti Waitz-Andersen svetovni rekord čez 3000 metrov. S sijajnim tekom in s časom 8:27,12 je izboljšala svetovni rekord kar za 18,3 sekunde, kar pomeni v lahki atletiki ogromno časovno diferenco.
Tudi v športu očividna diskriminacija Slovencev
SAK-ju zabranjeno igrišče v Celovcu
V	sredo 18. 8. 1976 zjutraj, štiri dni pred začetkom prvenstva, je odpovedal s takojšnjo veljavo celovški mestni športni referent podžupa Vallon Slovenskemu atletskemu klubu uporabo mestnega igrišča ob Ko-schatovi cesti.
Na takojšnjo ponovno prošnjo pa je Vallon preložil veljavnost na ponedeljek 23. 8. 1976. Če Slovenski atletski klub v nedeljo ne bi imel igrišča, bi avtomatično obe članski moštvi zgubili po 2 točki, ker je rok za informacijo nasprotnega moštva že potekel.
Pogajanja za grišče trajajo že več tednov. Najprej je prišla odpoved utemeljena s tem, da SAK ni vložil ponovne prošnje. Pri takojšnjem obisku mestnega športnega referenta po tem poročilu, je dobil SAK nalog od podžupana Vallona, ki je trdil, da je Pošta proti temu, da igra SAK na Koschatovem igrišču, da se naj SAK zmeni s Pošto in naj nato vloži prošnjo za nadaljnjo uporabo igrišča.
Ko je SAK v svoji prošnji za nadaljnjo uporabo igrišča navedel, da se je s Pošto zmenil, in da le-ta nima nič proti Slovenskemu atletskemu klubu, je Vallon predsedstvo SAK-ja opozoril, da je za pogajanja pristojen edinole on, ne pa Pošta.
Po teh si nasprotujočih izjavah se je čutilo predsedstvo SAK potegnjeno za nos, a preden se bi obrnilo na javnost, je prosilo za pomoč še sekretarja deželnega športnega referenta Marhla ter deželnega športnega referenta deželnega glavarja Wag-nerja.
Oba sta intervenirala in prišlo je do obljube, da sme igrati SAK vsaj v jesenski sezoni na Koschatovem igrišču.
V	petek 13. 8. 1976 je bila seja pri celovškem mestnem športnem referentu podžupanu Vallonu, ki sta se je udeležila predsednik Pošte Sommerhuber in predsednik SAK Šmid. Še enkrat se je jasno izkazalo, da Pošta nima nič proti temu, da igra tudi SAK na
Koschatovem igrišču. Na tej seji je privolil uporabo igrišča tudi Vallon, le za trening v sredah je odpovedal z utemeljitvijo, da je tedaj rezerviran za nogometaše magistrata.
Cela zadeva pa se naj bi v torek 17. 8. obravnavala še enkrat pred celovškim mestnim senatom.
V torek zvečer smo zvedeli, da zadeva SAK in Koschatovo igrišče ni bila na dnevnem redu in da se tudi ni obravnavala.
Predsedstvo SAK se je naslednji dan, v sredo, takoj pozanimalo teiefonično pri mesfnem športnem referatu, kako da je izpadla odločitev, nakar je Vallon sam prepovedal uporabo igrišča ob Koscha-tovi cesti Slovenskemu atletskemu klubu najprej s takojšnjo veljavo, nato pa od ponedeljka 23. 8. 1976 naprej. Omenimo naj še, da je SAK igral na igrišču ob Koschatovi cesti 5Vz let.
Vsak, ki se ukvarja z nogometom ve, kaj pomeni taka odločitev, in to tik pred začetkom prvenstva.
Namera pristojnih organov je jasna. Vsaka slovenska aktivnost jim je že frn v peti, kaj šele aktivnost v Celovcu samem.
Ko že niso mogli preprečiti, da SAK ne bi dosege) športnih dosežkov, skušajo edinemu popolnoma slo-venskmu športnemu društvu s takimi ukrepi prerezati življenjsko žilo in uničiti njegovo eksistenco.
Celovška mestna oblast, ki je že v zadevi „ku)turnf dom" pokazala svoje pravo lice, je stopila spet na plan.
Kaj je koroškemu Slovencu v Celovcu sploh še dovoljeno?
Zadnja vest:
Po intervenciji deželnega glavarja Wagnerja sme igrati Slovenski atletski klub še naprej na igrišču ob Koschatovi cesti, ne sme pa tam trenirati.
RADiO — TELEV!Z!JA
RAD!0 CELOVEC
SOBOTA, 21. 8.: 6.00 Jutranja tetovadba
—	8.05 Družinski magazin — 9.45 Zadovotjni z g!asbo — 10.30 Ljudska oddaja — 11.05 Zeteni magazin — 13.00 Dežetni razgtedi
—	13.30 Lepi gtasovi, priijubtjene metodije
—	14.00 Voščita — 15.30 Petje — 17.10 Pestro sobotno popotdne — 18.00 Dežetni razgtedi
—	18.15 Ljudske viže — 20.05 Vašo števitko prosim! — 22.00 Poročita in šport — 22.20 Ptesnagtasbaponaročitu.
NEDELJA, 22. 8.: 6.10 tgra na orgte — 8.15 Vse med potjo — 9.45 Zabavna gtas-ba — 10.30 Radijska pravijica — 11.00 Do-potdanski koncert — 13.00 Dežetni razgtedi
—	13.15 tz mestnega gtedatišča — 14.30 Voščita — 16.00 „Razmere". tgra — 17.05 Vesetite se živtjenja — 18.00 Dežetni razgtedi — 18.30 Vokatna gtasba iz starih časov — 19.30 Mati večerni koncert — 20.05 Amerika pozdravtja Avstrijo — 21.30 tz romana „Feuerzangenbowte" bere Ernst Gris-semann — 22.00 Poročita in šport.
PONEDELJEK, 2!. 8.: 6.00 Jutranja tetovadba — 6.55 Dobro jutro na Koroškem —
8.05	Oddaja za starejše tjudi — 9.30 Avstrijska tjudska gtasba — 10.00 Zadovotjni z gtasbo — 11.00 iz dežete, za dežeto —
13.00	Dežeini razgtedi — 14.30 Z zvenečo gtasbo — 15.00 še vedno pritjubtjeno — 17.10 Kaj radi stišimo — 18.00 Dežetni razgtedi — 19.07 Metodija za vsaki tetnik —
20.05	„Razmere". tgra — 21.05 Evergreeni humorja — 21.30 Udarec za udarcem —
22.00	Poročita in šport.
TOREK, 24. 8.: 6.00 Jutranja tetovadba —
6.55	Dobro jutro na Koroškem — 9.30 De-žeta ob Dravi — 10.00 Zadovotjni z gtasbo
Ugodna priložnost dodatnega zaslužka!
iščemo snažiiko
Plača po dogovoru!
Interesenti naj se obrnejo na
POSOJILNICO CELOVEC BahnhofstraRe 1 9020 Klagenfurt/Celovec tel. (0 42 22) 82 1 29
Uradne ure: od ponedeljka do petka, dopoldne od 7.30-12.00, popoldne od 12.30-16.00 ure.
— 11.05 tz dežete, za dežeto — 13.00 Dežetni razgtedi — 14.45 Zborovska gtasba —
15.00	še vedno pritjubtjeno — 16.00 Pusto-iovska zgodba — 17.10 Operetni koncert —
18.00	Dežetni razgtedi — 20.05 Zveneča atpsko dežeia — 21.00 tz notne mape koroških sktadatetjev — 22.00 Poročita in šport.
SREDA, 25. 8.: 6.00 Jutranja tetovadba —
6.55	Dobro jutro na Koroškem — 9.30 Zabavne pesmi iz Nižje Avstrije — 10.00 Za-
dovotjni z gtasbb — 11.05 tz dežete, za dežeto — 13.00 Dežetni razgtedi — 14.30 Na obisku pri koroških zborih — 15.00 še vedno pritjubtjeno — 17.10 V dunajski kavarni — 18.00 Dežetni razgtedi — 19.30 Za prijatetja ptanin — 20.05 V sredo zvečer v studiu Zgornja Avstrija — 21.30 Kriminat-ka — 22.00 Poročita in šport.
ČETRTEK, 26. 8.: 6.00 Jutranja tetovadba
—	6.55 Dobro jutro na Koroškem — 9.30 Avstrijska tjudska gtasba — 11.05 tz dežete, za dežeto — 13.00 Dežetni razgtedi —
15.00	še vedno pritjubtjeno — 17.10 Operetni koncenrt — 18.00 Dežetni razgtedi —
20.05	Koroška pratika — 21.00 Koroški večer — 22.00 Poročita in šport.
PETEK, 27. 8.: 6.55 Dobro jutro na Koroškem — 6.00 Jutranja tetovadba — 9.30 Sotnograška tjudska gtasba — 10.00 Zadovotjni z gtasbo — 11.05 tz dežete, za dežeto — 13.00 Dežetni razgtedi — 14.45 Za-beteženo na koroških cestah — 15.00 še vedno pritjubtjeno — 17.10 Za konec tedna
—	18.00 Dežetni razgtedi — 19.07 Robert Stotz dirigira — 20.05 Satzburške potetne igre 1976 — 22.00 Poročita in šport.
SLOVENSKE ODDAJE
SOBOTA, 21. S.: P.45 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
NEDELJA, 22. S.: 7.05 Duhovni nagovor — Po vaši želji.
PONEDELJEK. !!. S.: 13.45 Celovški radijski dnevnik— Domači pevci.
TOREK. 24. S.: P.30 Dežela ob Dravi — 13.45 Celovški radijski dnevnik — Otroci poslušajte!
SREDA. 25. S.: 13.45 Celovški radijski dnevnik — Rekli so . . .
ČETRTEK. 24. S.: 13.45 Celovški radijski dnevnik — Iz kulturnega življenja koroških Slovencev.
PETEK. 27. S.: 13.45 Celovški radijski dnevnik — Komorna glasba.
		A V S T R ! J A 1
		SOBOTA, 21. 8.: 15.30 Staro srce bo spet mtado — 17.00
Risati, slikati, oblikovati —
17.30	Black Beauty — 17.55 Otrokom zalah ko noč — 17.00 Panoptikum — 18.25 Pregled sporeda — 18.30 Pesem Donave — Jugoslavija— 1P.00 Slike iz Avstrije in Južne Tirolske — 1P.30 čas v sliki, kultura in šport — 20.15 Glasbena revija priljubljenih Interpretov — 21.50 šport — 22.10 Co-lumbo — 23.15 Poročila.
NEDELJA, 22. 8.: 15.30 Lila Akac — 17.00 Pika Nogavička — 17.30 Viki in močni možje — 17.55 Otrokom za lahko noč —
18.00	Klub seniorjev — 18.30 Pogled nazaj vljubezni — 1P.00 Slike iz Avstrije — 1P.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.15 Mina von Barnhelm — 22.10 Poročita In šport.
PONEDELJEK. 2!. 8.: 10.30 Staro srce bo spet mlado — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 V kraljestvu divjih živali — 18.25 Pregled sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Please love me — 20.45 Spot-
light da capo — 21.05 Akcija v Man-hattanu — 21.50 Poročila in šport.
TOREK, 24. 8.: 10.30 Lila Akac — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Spanagl & sin — 18.25 Pregled sporeda — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Pravi Dunajčan se ne zgubi
—	20.50 VVagner, klobase in vralhalla — 21.35 Ljudje s farme Shiloh — 22.35 Poročila in šport.
SREDA, 25. 8.: 10.30 Otroci, roko v roki —
17.00	Laterna — 17.25 Oddaja z miško —
17.55	Otrokom za lahko noč — 18.00 Diana
—	17.75 Pregled sporeda — 18.30 Mi —
19.00	Slike iz Avstrije — 19.30 čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Gladiatorji — 21.35 Poročila in šport.
ČETRTEK. 24. S.: 10.30 Gladiatorji — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Rumena karavana — 18.25 Pregied sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Hermann Prey: Glasba je moj svet — 21.00 Poštar
—	22.05 Poročila in šport.
JUGOSLAViJA
SOBOTA. 21. 8.: 18.10 Obzornik— 18.30 Disneyev svet — 19.30 Dnevnik — 20.00 Bitka na River Plati — 21.55 Prodali so jih milijon.
NEDELJA, 22. 8.: 8.35 Poročila — 8 40 Za nedeljsko dobro jutro — 9.10 425 — 9.30 Puccini — 10.45 Otroška matineja — 11.25 Mozaik — 11.30 Kmetijska oddaja — 12.15 Poročita — Nedeijsko popoidne — 17.35 Poročita — 17.40 Nežni prestopnik — 19.30' Dnevnik — 20.00 Na vrat na nos — 21.05 Skrivnosti Jadrana — 21.35 športni pregied
—	22.10 Dnevnik.
PONEDELJEK. 2!. 8.: 17.45 Obzornik — 18.00 Figole-fagole — 18.45 Mladi za mlade —
19.30	Dnevnik — 20.00 Svetniki iz Slatine —
21.00	Ne prezrite — 21.20 Mozaik kratkega filma — 21.35 Dnevnik.
TOREK. 24. 8.: 17.45 Obzornik — 18.00 Tra-poiio HH 33 — 18.45 Narodna giasba --
19.30	Dnevnik — 20.00 Avstrije — 20.45 Kmetje, bombe in oblast — 22.10 Dnevnik.
SREDA. 2S. 8.: 17 55 Obzornik — 18.10 Od zore do mraka — 18.45 Glasbeni amaterji
—	19.30 Dnevnik — 20.00 Film tedna: Rumena podmornica — 21.25 Miniature — 21.45 Dnevnik.
ČETRTEK. 24. 8.: 18.10 Obzornik — 18.25 Mozaik — 18.30 Ra — t. del dokumentarnega filma — 19.30 Dnevnik — 20.00 Najvažnejši dan življenja — 20.55 Kam in kako nar oddih — 21.05 četrtkovi razgledi — 21.35 iz koncertnih dvoran — 22.15 Dnevnik.
PETEK. 27. 8.: 18.00 Obzornik' — 18.15 Catch Candy — 18.45 čez tri gore, čez tri vode — 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik —
20.00	Kako pa kaj oče — 20.30 Mayerjeva zapuščina — 20.50 Helena, sodobna ženska — 21.40 Dnevnik — 21.55 Julie Andresvs.
izdajatelj, zoiožnlk in lastntk: Zveza slovenskih organlzact) na Koroškem; glavnt urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: M?* Klagenturt - Celovec, Gosometergasse 10.
tel.32-5-50 —Tiska: Zoložnlška in tiskarske-
družba z o. j. Drava, Celovec — Borovi]*-