Gospodarstvo. KMETIJSKA DELA V MESECU AVGUSTU. V splošnem in pri živini. Eno najvažnejših opravil v avgustu je mlatev žita. Vršimo jo s cepcem, z živinsko vprego na vitelj, z elektromotorjem, ali pa z lokomobilo (pama mlatev z elevatorjem). Najdražje nam pride ročno delo, ki je približno llkrat dražje od dela z lokomobilo. Toda vsak pcsamezen mali kmetovalec si ne more naba- viti takšnega dragega stroja. Tudi bi za enega samega ne imel toliko vrednosti, ker bi ga ne mogel dovolj izrabiti. Mali kmetovalec bi moral založiti preveč kapitala, ki bi se ne obrestoval v zadosini meri. Zategadelj bi bilo /.eleti, da se mali kmetje strnejo v kmetijske zadruge ter nabavijo potrebne kmetijske stroje zadružnim potom. Na ta način morejo vršiti tudi mlatev žita cenejše in hitrejše, kakor če mlati vsak zase z roko. Zmlačeno žito moramo premešavati, da se ne ogreje in ne pokvari. Zivinslke staje, zlasti svinjske hleve, držimo čiste in hladne. Skfbimo, da bodo nastlani zmiraj s svežo slamo. Dobro jih je pobeliti z apnenim beležem. S tem bomo obvarovali svinje pred različnimi boleznimi. Kdor pusti živino ležati v lastnem blatu, je neprijatelj živine in ne bo imel sreče v živinoreji. V avgustu poteče navadno čas za utrjevanje telesa s kopanjem na prostem. Vodne in solnčne kopeli menjaje prijajo človeškemu zdravju. Je svetega Lovrenca grcizdje mehko, krčmar si obeta vino sladko. V viivogradu. Začnimo prikrajševati vršič evinske trie, da more solnce močneje vplivati na grozdje. Čas za pravo časno vršičenje je nastapil sedaj, ako so postale mladike na spodnjem koncu rjave in vršiči več ne kimajc, ampak stoje že bolj pokoncu. Vršičenje se vrši na ta način, da odrežemo s škarjami vse mladike približno 2 dm nad najvišjim, t. .j 1.80 do 2 m dolgim koljem. Prezgodnje in premočno vršičenje bi imelo posledico, da bi pognali številni zalistniki, ki bi po preteku nekaj časa zahtevali ponovno prikrajševanje. Razen tega poganja zalistje vselej na račun rezervnih hranilnih snovi v mladem popju in tvori neprestano nevarnost za razširjanje peronosipore, čuditi se je, da nekateri vinogradniki vršičijo že v mescu juliju, med tem ko z drugimi nujnimi opravili, kakor rahljanjem zemlje, škropljenjem in žvepljanjem radi zaostaj^jo. Tu prezgodaj, tam prepozno, to je ravno toliko, kakor preveč in premalo. Od peronospore ali pikca napadene vršiče je iz vinograda odstraniti in sežgati. Škropimo vinsko trto četrtič, ako peroncspore s tretjim škropljenjem nismo zaustavili. V tem slučafu škropimo pred vsem grozdje in vršiče. Ako hočemo škropiti obenem proti oidiju, pridenemo mešanici salojidina ali kolcidnega žvepla (sulikola). Dovršujmo tretjo kop. Če pa tega vsled pomanjkanja delavnih moči nismo mogli storiti, tedaj spravimo vso travo iz vinograda. Velika napaika je, sušiti travo med trsjem, ali jo celo obesiti na trsje. Kdor hoče gojiti vinograde za pridelovanje sena in plevela, naj prepusti rajši to kmenjsko-gospcdarsko panogo drugim, sposobnejšim, ki bodo z umnim obdelovanjem zemlje prispevali k splošnemu napredku v vinoreji. Tisti vinogradi, kjer se opušča poletno rahljanje zemlje, bodo po preteku nekaj let oslabeli ter zahtevali obnovitve. V sadonosniku. Poletno sadje dozoreva. Od jabolk (postajajo užitne: poletni beličnik, beli in rdeči astrakan, virginski rožnik, šarlamonjček, poletna parmenlka, grafenšteinc, od hrušk pa zelena Magdalenka, kimavka, šparovka, &clnograška, rjavka, wiliamovka in kongresovka. Mnogo pametnejše je, ako sadje sušimo, ali pa delamo iz njega mezgo, kakor če ga predelavamo v pijačo. Uporaba sadja pri nas ni na tisti stopnji, kaikor bi bilo želeti in napačno ravnajo tisti, ki svoje sadje v slabih letinah sprešajo v sadjevec, ali prekuhajo celo v žganje, mesto da bi ga posušili. Iz slabejšega sadja, ki pred časom odpada, lahko narejamo kis, ki je vsekakor boljši od nezdravega esenca, ki ga kupujemo po trgovinah. Poletno sadje je obrati vsaj en teden dni prej, nego je postalo užitno na drevesu, ako ga hočemo dbdržati dalje časa nepokvarjenega. Mi razločujemo med zrelostjo na drevesu in užitno zrelostjo. Drevesno zrelost dcseže poletno sadje, ko začno odpadaii prvi piškavci in ko posamezni črvivi sadeži na drevesu porumene, dočim so drugi še zeleni. Na peške v ipeščišču, ki naj bi bile rjave ali črne, se ni toliko ozirati. V shrambi pozoreva sadje že v nekaj dneh in je mnogo o(kusne|še, nego tisto, ki popolnoma dozori na drevesu. Ako ga pustimo dozorevati na drevesu, nam polagcma popada na tla ter zaleže prav malo, ker se ali razbije, ali pa g apoberejo drugi ljudje. Vejemočno obloženega drevja je treba odpreti z rcgovilami, da se ne odlomijo pod težo z vsakim dnem se debelečega sadja. Odpadlo nezrelo in nerazvito sadje pobirajmo enako, kakor v juliju ter ga kuhajmo svinjam. V takšnem trebežu se nahaja zalega raznih sadnih škodljivcev, ki jih na ta način najložje in najzanesljiveje zatiramo. Precepljena drevesa pregledajmo in odstranimo divje poganjke, ki so pognali iz debla. Enako odsiranimo tudi pregoste žlahtne mladiče, da zadobe druge več zraka in svetlobe. V drevesnici vršimo očeslanje ali okulacijo. Pri tem poslu moramo paziti na vreme in vlago. Ob dolgotrajni suši, ob mrzlem in deževnem vremenu ne okulirajmo, ker se slabo obnese. Zadostna vlada v zemlji in toplo solnčno vreme vplivata ugodno na uspeh okulacije. Okulacija se obnese samo takrat, ko so divjaki muževni in se koža rada odlušči. Najboljši je encletni in dvoletni les. Star les ni za okuliranje. Na polju in travnikih. Orjimo strniščeno brazdo ali praho takoj po žetvi ozimine. Sejemo repo. Setev ajde smo opravili že prejšnji mesec. Ajda, vsejana šele v avgustu, v naših krajih le redkokedaj dozori. OkcpavajmO mrkev in peso. Mrkev prebranamo brez škode tudi z navadno brano. Spravljajmo fižol, grah, bob, Iečo in drugo sočivje ob pravem času, da ne splesni na tleh ob vlažnem vremenu. Izvažamo gnoj za czimino. V prvi polovici avgusta, ko so dorastli gomolji, kopamo rani krompir. Krompir moramo spraviti, kn je nadzelni del rastline porumenel in se začel sušiti. Bolh avgusta mnogo se pojavi, vreč za ajdo rodno si pripravi. Na travnikih kosimo drugo ali otavno košnjo. Ako smo seno kosili zgodaj in ni primanjkovalo moče, tedaj bomo imeli prav lepo otavo, na boljših in gnojenih travnikih pa še otavič. V svrho hitrejšega spravljanja otave so kozolci zelo na mestu, kajti v tem času je vreme čestokrat nestanovitno. V nezračnih shrambah otava kaj rada splesni; zato jo je treba posušiti kar najbolje. Na vrtu. Sadimo endivijo, da bomo imeli dovolj salate za zimo. Sejemo špinačo, repincelj in zimsko salato. Setev zimske salate nikakor ni prezgodaj, če pomislimo, da potretmjejo rastlinice šest tednov, predno se morejo presadui in jih je treba pozneje še.okopati, da se pred zimo dobro vkoreninijo. Sejemo še zimski karfijol, rdečezelje, koierabo in drobnjak (šnitlih), katera zelenjava ostane čez zimo na prostem in je v rani pomladi za rabo. Gosenice od kapusovega belina pokončujmo na zelju. Mladenke in cvetličarice sejejo mečehce in sadijo tulipane in narcise. V kleti. Opravila, kakor dolivanje vina in žveplanje praznih scdov, veljajo kakor za druge mesece. Ako vino razpošiljamo, tedaj imamo opraviti veokrat s pokvarjenimi sodi, ki so bili dalje časa na potu. Posebno pažnjo posvetimo ocetnim glivicam. Nabavimo potrebne zaloge čep-ov, pilk in drugih kletarskih potrebščin, ki jih rabimo v času trgatve. Dober kletar naroči tudi kvasne glivice, s pomočjo katerih se doseže gladko vrenje vinskega soka. V kleti, kjer se nahajajo večje množine vina, ne sme man|kati potrebnih priprav, kakor natege iz stekla, s katero sft daje vino na pokušnjo. Paziti moramo, da potom natege ne prenesemo birse iz enega soda v drugega. Tudi ne dolivajmo zdravega vina s pokvarjenim, kakor tudi ne sort nega vina z vinom, ki se po okusu in buketu ne vjemaz vinom dotične sorte. Po takšnem ravnanju izgube prvotno fina vina polagoma značaj dotične sorte. V čebelnjaku. Ako je bilo vreme ugodno in paša ot» cvetu lipe bogata, moremo nekaj polnih satnikov izvejatL Praizne satnike, katerih ne rabimo, spravimo v omaro ter žvepla|mo vsakih 14 dni, da se ne zarede črvi, ki satovje ugonobijo. Skrbimo za nasade medonosnih rastlin, kakor liipe, akacije, divjega kostanja, vrbe i. dr. Če julij včasih vreme zadrži in ni odpiral kljunčka petelin, Avgust meglovje mračno razprši, nižave da ne žalosti se sin. Mlatilnice, sam Bog vas je poslal, ratar hvaležen slavo poje vam; naj bi še sircmaku pravo dal do zemlje, ki jo obdeluje sam. . ..,«. ¦ Vekoslav Štampar, ekonom. Osebna dohodnina. Zakaj je nje cdmera tako krivio* na? Ko so naši poslanci tako pritiskali, da se dohodninski minimuTn, ki se ne sme obdavčiti, zniža, so obenem zahtevali, naj se davčna lestvica temu primerno uporablja. Takratni finančni minister (ako se prav spominjamo) na to. ni hotel pristati, in tako obdavčijo sedaj posestnika, ki mu naračunijo vseh dohodkov n. pr. 20.100 kron, tako] že (kot prej) po 36. stopnji, kjer znaša davčni postavek 20O —300 dinarjev, mesto po 1. stopnji, kar bi bilo po pameti in edino pravično, in kjer bi bilo plačati le kakih 5—1O dinaTjev. Pa če bi se magari davčni postavki v posameznih stopnjah tudi nekoUko zvišali, ne bi se nihče nad tem hudoval. Zdaj se pa gode gorostasne krivice! Upamo, da nova vlada tudi teh ne pozabi! ( Čebelarski sh*od v Vojniku. V nedeljo, dne 10. t. m., bode tukaj po rani sv. maši na osnovni šoli v Vojniku čebelarski shod, na katerem predava g. Levstik iz Celja o vzrokih letošnje čebelarske nezgode. Vabijo se vsi člani in drugi čebelarji k obilni udeleabi: — Odbor podružnice Čebelarskega društva v Vojnikn. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski se|m dne 1. t. m. se je pripeljalo 269 svinj in 8 koz, cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 150—200din., 7—9 tednov 225—250 din., 3—4 mesece 400—700 din., 5—7 mesecev 750—900 din., 8—10 mesecev 100O —1150 din., 1 leto 1500—1850 din., 1 kg žive teže 13.75 —16.25 din.7 1 kg mrtve teže 20—23.75 din., koiza komad 150—225 din. Tržne cene v Mariboiru. V Marfboru stane 1 kg govejega mesa I 27 din., II 25 din., III 23 din. Teletina I je po 25—30 din., II 22—25 din. Svinpko meso je 22—40 din. Konjsko meso I 12—15 din., II 8—10 din. Kcže: 1 komad' konjske kože 175 din., 1 kg goveje kože 15—17 din., telečje kože 27.50 din., svinjske kože 10 din. Perutnina: T majhen piščanec 10—15 din., večji piščanec 30 din., 1 kokš 45—63 din., 1 raca 32—56 din., 1 gos 65 din., 1 zajec majhen 12.50 din., večji 35 din. Žito: 1 kg pšenice 3.50—4 din., rži 3.25—3.50 din., ječmena 3 din., ovsa 3.50 din., koruze 3.50 din., prosa 4 din., ajde 4 din., fižola 5—7 din., graha 10 din. Mlevski izdelki: 1 kg pšenične moke št. 0 6.50 din:, št. 1 6.25 din., št. 5 6 din., št. 6 5.25 din., št. 7 4.75 din., prosene kaše 7.25 din., ješprenja 4.25 din., ¦ctrobov 2.50 din., koruzne moke 4 din., koruznega zdroba 6 din., pšeničnega zdroba 7 din., ajdove moke I 8 din., II 7 din., kaše 6—7 din., ržene kave 10—16 din., cikorije 25 din. Krma: 1 q sladkega sena 50—62 din., kislega sjsna 40—50 din., ovsene slame 50 din., pšenične slame 40 din., ržene slame 32.50 din. Kurivo: 1 kub m trdih drv 200 din., mehkih drv 175 din. Nakupovanje sena. Opozarjajo se vsi kmctje, da se bode tudi letos in sicer takoj, kupovalo za mariborski garnizon komisijskim potem seno in slama. Obveščajo se tedaj posestnjki, da se vsako sredo in soboto kupuje ali na trgu »Svobode« ali neposredno pri senjaku garnizonskega intend. skladišča v Mariboru vsaka količina sena in slame, kjer se bode na licu mesta tudi takoj plačalo. Seno treba da je dolgih, lenkih biljk s cvetom, da ima prijeten duh in da ni blatno. Ne sme biti tudi prašnjivo in da ni pomešano z raznim trnjem itd. Seno, katero ne odgovarja zgoraj navedenemu stavku se ne bode kupovalo. Žitni trg. Nenadno povišanje žilnih cen, ki se je začelo v začetku prošlega tedna, se je izkazalo sedaj kot Spekulacija nekaterih inozemskih in domačih trgoT•er. Ko je iloscgla pšenica v prodaji 400 in še več dinar_jey za 100 kŁ so vrgli.na tržišče velike zaloge žita in ker je hilo kupcev manj, kot ponudnikov, so začele cene zopet padati. Danes so cene še nekoliko vašje, kot pred dvema tednoma, pričakovati pa je, da padejo zopet na prejšnjo višino. Promet z inozemstvom je radi slabe žetye y zapadno evrojjskih državah zelo živahen. Posebno mnogo kupuje našega žila Čeboslovaška, ker je bila žetey na Madžarskem, Rumunskem, Bolgarskem in * Rusiji primeroma slaba, pride letos naša država pri jzvozu za inozemslvo v prvi vrsti v poštev. Gena moke še ne pada, lcer so mlini svoje zaloge že večinoma raziprodali, z noyim žitom pa še niso oskrbljeni. — Moka nularica se nudi v prodaji na debelo po 550—625 D za 100 kg. Pšenica se prodaja v Bački po 360—380 D. Koruza se prodaja po 265—270 D. Radi dobiega izgleda na ;velik pr«eklek nove koruze je trgovina nekoliko zaostala. XVI. poročilo Hmeljarskega društva v Žalcu. Žatec, CSR., dne 1. 8. 1924. Zadnji teden meseca juhja se je vreme spTeobrnilo na boljše, kar je razvoju kobul ugodno. V zgodaj obrezanih nasadih se že vidijo skoraj izgotovIjene, pa redke kobule, v pozneje cbrezanih nasadih se pa nahajajo na pol izgotovljene kobule, med tem ko v poizno obrezanih nasadih cvetje še le začenja prehajati v kobule. V prvih nasadih se bo pri normalnjh razmerah pričelo obiranje posamezno v dnugi pclovici meseca avgusta, v drugih pa pozneje. llpanje na dobro letino je še precejšno. Mnogo je nasadov, v katerih se kobuie vidijo iele v drugi tretjini drogov, mnogo je pa tudi takih, v katerih orumeneva listje od spodaj gor, kar je povzročil palež. Za drugo je pa rastlina zdrava in brez mreesa. Da bo pa zamogel ves cvet prehajati v kobule, zato je potrebno ugodnega vremena do obiranja. Na hmeljskem trgu ni kaj posebnega. Dve mali partiji ste se prodale po 4400— 4500 6K za 50 kg. Čehoslovaški hmeljarji so pri vladi dosegli, da se bo smel iz Čehoslovakije izvažati hmelj v poljubni množini in brez posebnega dovoljenja. — Hmeljarsko društvo za Slovenijo javlja svojim članom, da ministrstvo saoforačaja še danes ni rešilo prošnje za polovično yoznino hmeljskim ofoiravcem, vloženo dne 6. jun. t. 1. Vrednost denarja. Dolar stane 81.75—82 din., za 1OO avstrijskih kron je plačati 11 para, za 1OO čeških kron je plačati 245 din., za 100 francoskih frankov 440 din., za 100 laških lir 360 din, in za 100 švicarskih frankov 1557 din. V Gurihu znaša vrednost dinarja 6.40 centimov.