VILKO NOVAK O LJUDSKI KULTURI V SELŠKI DOLINI Poljanska in SelSka dolina imata s svojo ljudsko kulturo posebna mesto v okviru gorenjskih krajin. Čeprav iuiata z njimi mnogo skupnega, pa ju označuje \endar več potez v ljudskem ži^'ljenju. po katerih se razlikujeta od ostalih pokrajinskih enot na Clorenjskem. Kulturni značaj obeh naših dolin določa delno način njune naselitve s tujerodnim življeni, obmejna lega nasproti sredozemskemu zemljepisnemu in kulturnemu območju ter končno zemljepisni značaj obeh dolin z mnogimi ozkimi stranskimi dolinami in pobočji ob njih. Določiti sknpTiosti in razlike \' življenju obeh teh dolin, to je ena izmed naših nalog \ bodočnosti. S e l š k a d o l i n a meji z enim svojim pašnim območjejn na Bohinj, ob njem na Jelovico, na pašnike okoli Porezna pa na loliiiinsko in z njim na sredozemsko gospodarsko in kulturno območje. Kakor je naselitev in starejša gospodarska zgodovina Selške dolijie nadrobno raziskana (Pa'le Blaznik), tako vemo o njenem ljudskem življenju. njego\ih oblikah in pojavih v preteklosti in sedanjosti prav malo. Za preteklost bomo težko nadomestili zamujeno razisko\'alno delo. Zato pa je nujno raziskovanje današnjega stanja — in kolikor je mogoče, tudi zbiranje sjjominov na zadnja desetletja — od vasi do vasi, od hiše do hiše. da bomo mogli dobiti pravilno podobo o gmotnem, družbenem in duho^ nem življenju ljudst^a \ tej krajini. V taki zgodovinsko in zemljepisno zaključeni enoti, kot je prav Selška dolina, je tako delo še posebej h\aležno in mikavno. Šele ko bo opravljeno to nadrobno delo, bomo mogli primerjati etnološko podobo te doline s sosednimi krajinami in določiti Selški dolini mesto \- celotni ljudski kulturi Slovenije. V kakšni meri naj gre tako bodoče raziska\ anje, naj samo na področju gmotnega ljudskega življenja skuša pokazati naslednji bežni načrt, ki se dotika le nekaterih njegovih pojavov. N a s e l j a v Selški dolini so ob Selščici in glavni cesti strnjene, delno obcestne, delno pa gručaste vasi, v stranskih dolinah in na pobočjih pa gručaste in nekoliko raztresene, medtem ko so v Davči in Martinj vrhu samine. Medtem ko so Železniki staro lužinarsko naselje, so ostale ^asi kmečke, zadnji čas pa dobivajo na osnovi lesne industrije tudi delavski značaj z vrstami novih hiš ob robovih, pa tudi z žagami in tovarnami. Za naselja Selške doline so posebno značilne izredno v i s o k e in o b s e ž n e s t a v b e . H i š e so povečini nadstropne, šele v Dolenji vasi se pričenjajo množiti pritlične stavbe. Ker so tudi dolge, povečini zidane in imajo tudi v podstrešju vsaj dvoje velikih oken, delajo te zgradbe zelo mogočen vtis. Starejše zidane hiše imajo na čelu čop, med podstrešnimi 41 Dvonadstropna zidana hiša na Zalem logu št. 35 Vhodna stran nadstropne hiše na Zalem logu št. 35 z okenskimi robovi in mrežami okni in nadstropjem pa ozko položno streho. Nove.j.šiin hi.šam se zaključujejo čela trikotno, bodi.si z zidanim ali lesenim vrhom. Na čelni strani j e v pritličju in nadstropju troje do pet oken v eni vrsti. Pri mnogih hišah poudarjajo okna kamniti ok\iri in železne mreže — gautre. izoblikovane v različnih nioti\ ili. Tudi vrata so cesto obdana s kamnitimi rožanci. Nad vrati najdemo ^časih rožo v .stiikii. pod okni pa kamnite figurice (Zali log), lako da je znnanjščina teh hiš zelo slikovita in učinkovita. Zidali so jih slovenski in italijanski zidarji iz Primorja in bi njih stavbna zgodovina bila \redna nadrobnega razi.skovanja. Čeprav so nekatere teh hi.š nastale vsaj že v 18. stoletju, so vendar mlajše od onih, katerih nadstropje je leseno, ima hodnik ob čelu in dvoriščni strani. Dokaj takih hiš je v Zalem logu. Razlika med tema oblikama hiš je privedla nekatere do razlikovanja jned hišnim tij)om v škofjeloškocerkljanskem območju in drugod na Gorenjskem, kjer prevladuje tzv. •^alpski« tip. Vendar pa nas spoznavanje hišnih oblik na Slovenskem sili. da opustimo togo delitev na »hišne tipe« in najdemo drugačno, primernejše označevanje zanje. Tako bomo mogli tudi hiše v Selški dolini primerjati s hišami drugod na (iorenjskem in jim najti tam enake, podobne. Posebnost sta\b v Selški dolini je k r i t i n a iz skrilave kamenine, ki so jo dobivali v kamnolomih v bližini domačih vasi (glej. A. Ramovš, Skrilarska obrt na škofjeloškem ozemlju. Loški razgledi IT, 1955, 81 si.). Te modrikastosi\'e strehe iz »ploš-. kot jih imenujejo domačini, zelo ugodno učinkujejo nad obsežnimi svetlimi stenami, med visokimi lesenimi opaži gospodarskih poslopij, zelenimi sadovnjaki in gozdovi okoli hiš ter posrečeno nadomeščajo lesene strehe, ki so drugod na Gorenjskem tako učinkovita kritina v svojem okolju. V novejšem času pa razne pisane strehe razbijajo to barvno ejiotnost tudi v selških va.seh. IV posebno trpežne strehe delajo na ])oseben način z železnim ogročrna . ol)okaiia in temna, z dvema ognjiščema, na katerih pa več ne kuhajo, samo kruh še vlagajo skozi msteje ali žekn v peč. »Zgonia hiša« v nadstropju ima več prostorov, sobe. kimnate — tudi do tri — s skrinjami za žito. A idimo še nekaj poslikanih skrinj, pa tudi kaj »starih pisem« še najdemo, ki bi jih bilo koristno zbrati in preučiti. Gla^ no g o s p o d a r s k o p o s I o j) j e je s t a l a in je spričo živinorejskega značaja krajine prav tako mogočno kot hiša. Stoji navadno vzporedno s hišo, skoro vedno pa je ločena od nje. Od strani ima velika vrata in ^- Jiadstropnem delu zapažene stene. Novejše, posebno v obcestnih krajih. ])a inuijo na podu velika, umetno iz opeke sestavljena okim v obliki ornamentov. V hlevu imajo pozimi tudi prašiče: o\čjak. ki je v njem, pa je ločen od druge živine s pregrajo. V kotu je večkrat S u p a z listjem. Nad hlevom je p o d , na katerega vodi most skozi vrata na zadnji strani zgradbe. Nad podom so prostori za seno. Drugo imjpomembnejše gospodarsko poslopje je k o z o l e c , ki nam kaže od Sorice navzdol veliko raznolikost. Medtem ko so v tej vasi skoro \si kozolci krajši, enojni, z zidanimi stebri, le redki so leseni, se v Zalem logu že pojavljajo nmnjši »toplarji« z zidanimi stebri. Večji so že kozolci \ Cešnjici in Rudnem; niže, kjer se polje širi, pa so že kar mogočni. V Dolenji vasi je mnogo stegnjeuih kozolcev čisto lesenih, s klonico ob enem Hiša v Dolenji vasi št. 9 z lesenim nadstropjem in pročeljem Hlev na Studenem št. 18. Iz opeke sestavljeni ornamenti v oknih 43 oknu, ki ji pravijo po vsej dolini v l ) c r t e h •••, kjer je kot predpasnik pripeta ob kozolec. Na Podlonku in drugod so te klonice zaprte od \ seh strani, da spravljajo vanje začasno (n. pr. ob dežju) repo in krompir. Pogoste so ^ Selški dolini k l e t i kot posebne stavbe, v katerih je zgoraj shramba za žito. včasih tudi mlin, spodaj pa klet (kevder). Nekatere PO prav stare (n. pr. na Podlonku iz 1725). Nekaj podobnega najdemo na Ra\'nah pri Bohinjski Bistrici. S v i n j a k i se držijo ostalih stavb ali pa so posebne manjše zgradbe, ki je v njenem zgornjem lesenem delu listnjak. Ko je bilo pridelovanje lanu še močno razvito, so bile v vaseh pogoste s u š i l n i c e za l a n , ki jim pravijo tudi - p a j š t b e ? : v njih so sušili tudi sadje. Danes so sušilnice že prav redke in n. pr. \ Rudneni ima vsa ^•as le eno skupno sušilnico. Tudi »pajStbe« kot posebne zgradbe še najdemo. Leseni s e n i k i so raztreseni po vsej dolini, tako v bližini vasi kot. po oddaljenih senožetih. Ker so v pašnetii območju posebno važni, jih bo treba nadrobno preučiti. Ci o s p o d a r s t v o Selške doline temelji na pašni živinoreji in gozdarstvu, zato je poljedelstvo posebno \- zgornjem delu doline majhnega pomena. Vedno več ljudi pa si išče zaslužek v domači in oddaljeni industriji. P a š a na p l a n i n s k i h p a š n i k i h jim omogoča le preživljanje živine, predvsem jalove. Nikjer nimajo urejenih mlekarskih planin, po čemer se občutno loči Selška dolina od sosednjega Bohinja in Tolminskega. To pomanjkanje močno vpliva na gospodarsko stanje pokrajine. Paša je ustnerjena v dve dokaj oddaljeni smeri: na Porezen in Jelovico. Na Poreznu. kjer imajo zidan hlev, paseta dva pastirja s Primorskega od začetka junija do začetka septembra. Pomanjkanje domačih pastirjev je tttdi v Selški dolini tako občutno, da jim tudi na vaških gmajnah pasejo pastirji s Primorskega. Ta pojav je star v zahodni Sloveniji, saj je bilo vsaj že pred sto leti enako n. pr. na Notranjskem. Na Jelovici imajo več pašnih planin: Prtovško, Soriško, Danjarsko, Grobi je; največja pa je Klom, čeprav je n. pr. v primeri z bohinjskimi planinami majhna. Mnogo pomembnejša je bila ž i v i n o r e j a in z njo paša v preteklosti, do razdelitve vaških gmajn okoli 1895. leta. V gmajni so pasli svojo živino tudi gostovski ljudje (ki so se >poi-očili na gostijo« — gostači). V Spodnji Sorici so imeli taki gostači do 15 krav na paši. Ker si z izgubo gmajne niso mogli več vzdrževati živine, so zapustili vas in odšli za zaslužkom po svetu. Se proti koncu 19. stoletja je bilo v vaseh Selške doline mnogo več krav, kot jih je danes. Bilo pa je tudi mnogo ovac in koza. Posebej so pasli vole, imeli pa so tudi ovčarje in kožarje. Tako cenijo n. pr. v Zalem logu, da so imeli v vasi do 200 ovac in okoli 70 koz. V Zgornji Sorici pa so pasli okoli 100 koz, v Spodnji pa 50—40. Danes koz skoro nikjer več ni; ovac pa imajo kvečjemu eno do tri pri posamezni hiši. Te jim rabijo le za toliko volne, kolikor jo potrebujejo za najnujnejše pletenje, predvsem nogavic. Ovce pasejo danes na Ratiiovcu. Največ jih imajo v Dražgošah. Pred desetletji so redili, podobno kot drugod na Gorenjskem in Dolenjskem, tudi mnogo volov, tako da je povprečen gosptnlar prodal na spomlad par, močnejši pa tudi dva para volov v Poljansko dolino ali na Primorsko. Govedo so mnogi pasli tudi v bližini vasi; v Zalem logu n. pr. po zdaj že docela zaraslem hribu Lajtniku. To pašo so zdaj že popolnoma optistili. Pasli so tudi na skupnih gmajnah, nastalih iz požganih gozdov, iz katerih 44 so krčili Jaze. lak svet so uporabljali dve, tri leta za pašo, s čimer so si mnogo pomajrali. V gmajni je pasel vaško živino »čednikc navadno starejši mož, za pogauiča pa mu je bil fantič. Oskrbovala sta 50 do 60 glav goveje živine. Jest sta hodila po niimercah - — od hiše do hiše. Za vsako govedo sta dobivala hrano po en dan pri hiši. S seboj so jinia dajali h kruhu suhega sadja. /Cednik; je zaslužil na dan do 60 krajcarjev', prihranil pa je poleti toliko kruha, da je živel od njega še pozimi. Jeseni so pasli tudi na polju. Ker je danes paše tako malo in morajo molznice ter teleta krmiti zgolj v hievili, zato je skrb za krmo tem \ečja. Mnogo časa uporabijo za s e č n j o na se n o ž e t i h in spravljanje lesa. Kosci sečejo v red drug za drugim. Pokošeno travo morajo >splinet, sphat« z grabljami; če so plasti debele, jui z rokami. Naredijo ograbke, jih obračajo tudi z grabljami, ker je trava predrobna. da bi jo mogli obračati z vilami. Zvečer zlagajo v kupe, ki jih naslednji dan razkladajo, če ni suho. .Suho seno pobašejo v rjuhe, ki imajo na koncih roglje iz dvojnega traku, s katerimi jih zvežejo. Rjuhe, v katerih je 50-60 kg sena, nosijo za \ ratom na voz ali v senik, od koder ga spravljajo domov, ko ga potrebujejo, z vozom ali z nerodnih krajev pozimi s saiinii. P o l j e d e l s t v o ima v zgornjem delu Selške doline malo prostora za razmah. Toda tudi v dolnjem delu, kjer je več ravnega sveta, ni mnogo bolje. Zato je pridelovanje omejeno le na najnujnejše. Sejejo nekaj rži, pšenice in ječmena. Rž cenijo predvsem zaradi slame, iz katere delajo skope za pokrivanje stavb. Y preteklosti je bila ta potreba še večja. Za kruh seve pridelano žito nikakor ne zadostuje. V nekaterih vaseh srečuješ ženske, ki trikrat tedensko nosijo v koših iz doline živež iz trgovitie. Pridelujejo v glaMiem krompir, koruzo in turSčico, fižol. Nekoč so sejali mnogo ajde, še po prvi vojski. V spodnjem delu doline je bilo nekoč precej prosa, zdaj je pa že redko. Okoli Sorice sploh ne uspe. Mnogo so pridelovali tudi boba, ki so ga jedli s suhimi hruškami. Važna krmila so pesa, koleraba in korenje. Korenje sejejo v ječmen in pšenico, tako da ga morajo po žetvi pleti, kar je težavno delo za ženske, ki se morajo cele dneve plaziti po kolenih na njivi. Jaro žito v zgornji dolini sploh ne uspeva. Niže pa ga sejejo nekaj jeseni, ,.„1 • ' 1 1* i' - Klet za žito s slikama in napisom iz !. neka.) pa spomladi, ker m- v Podionku st. n 45 niii.jo dovolj ffiioja. fla l)i % se istočasno j>og:iiojili. — Ker je rodne zemlje ]ualo, so nekoč tudi tod prid()l)i\ ali plodni svet s požigom jrozda — d e l a l i s o p o ž i g , laz. V zemlji, ki jo je pognojil pepel zažganega drevja, so ^•sadi]i najprej krompir ali posejali ajdo, nato pa so d\c do tri leta pasli, nakar so pustili, da se je zarasel ponovno gozd. Danes so tudi ia način opustili. Gnoj so nosili na njive še pred nekaj desetletji v imramnih koših. Danes ga ^ozijo z ži\ ino na vozu, ki ima deske ob strani. Za o b d e l o v a n j e z e m l j e so uporabljali še nedavno leseno drevo -— plug z dvema lesenima deskama (dilama), z lesenim grintlom<^ (y,red- Ijem) in z :»garetlom<' — vozičkom, kolci spretlaj. Takih dreves vidiš luhko še precej, čeprav so lesene deske že iz rabe. Orjejo in vozijo danes večinoma s "konji, redkeje z enim volom. Nekoč so pri delu uporabljali predvsem vole, ki so jih spregali v igo, v posebno dolgo igo pa pri oranju. Konje so uporabljali predvsem prevozniki — -furnmni«. Povlačeno, zabranano njivo potolčejo z ,;njivskim loparjem<'. da grude ne ovirajo košnje in žetve. Snopje nosijo na hrbtu z »berg(k)lanii«, leseno pripravo, s katero ga zvežejo. V panonskem območju so jim podobne ločne. Nekoč so žito m l a t i l i s cepmi na podu tako. da so ga zložili v nasad. Mlatit so jim hodili Primorci in Poljanci iz sosednje doline. Danes žito na najpreprostejši način »pljuskajo ob pesa«, kozo, obito z deskami. Ta način so uporabljali delno tudi v preteklosti, ker je zelo primeren za priprav Ijanje škoj). Pa tudi slamo laže skladajo, če je tako onilačeno. Pšenico pa mlatijo z električno nilatilnico, ker se zrnje ne loči tako rado od klasja kot rženo. Za p r e n a š a n j e t o v o r o v uporabljajo poleg rjuh in »bergel« razne oblike košev, med katerimi so listniki posebno veliki in na redko spleteni. Obramnicc na nekaterih koših so narejene iz lipovega ličja, ki ga pripravijo v vodi. ko se maji. Za prevažanje lesa in sena so poleg voz potrebne s a n i , katerih imajo zato več vrst; samotežne sani za les, prave vprežne za drva, štokarske; posmojke imajo samo zadaj oplen, »holbšlite« pa imajo oba oplitni. Pred uvedbo tovarniško izdelanega blaga za obleko in tudi še dolgo potem je bil tudi v Selški dolini velikega pomena l a n . ki ga v manjši množini gojijo še danes. Vendar slišimo od mnogih gospodinj, da ne znajo več presti. Prednje je nekoliko izrinilo kleklanje č i p k , ki se je pred kakimi šestdesetimi leti razširilo sem od Žirov in Idrije. Najbolj se je udomačilo v Železnikih. D e l o z l a n o m imenujejo tod z enakimi izrazi kot drugcxl na Slovenskem, kar priča o nekdanji splošni in močni razširjenosti te rastline. Porujejo ga o sv. Jakobu, po^•ežejo v snope s preveslom, poriflajo. pogrnejo po pokoSeni senožeti, da se moči na rosi in dežju (močil ne poznajo). Po treh tednih ga dvignejo, povežejo v otepe s slamnatimi povresli in ga tarejo pri peči, trenu. Trlice imajo enojne, prenosne. Predivo zvežejo v pušelj, ki sestoji iz 21 parov pesti. Omikajo ga na kam|)lu. tako da dobijo iz pražnjega prediva povesmo, iz hodnika pa kodeljo. Ko spredejo in namotajo, ga tkejo tkalci, ki jih je bilo nekoč precej v vseh vaseh, danes pa ga je treba iti iskat že dalje, v Davčo. BukovSčico itd. Iz pražnjcga platna so delali rjuhe in perilo. Domače platno so dajali tudi v barvo in delali iz njega obleko. Tudi raSevino so izdelovali. 46