*t Franja Čonč Zadnje slovo odlične tovarišice učiteljice V nedeljo, 15. aprila popoldne smo spremili ob številni udeležbi v zadnji dom na mestnem pokopališču v Mariboru zgledno učiteljico in blago, skrbno mamico, tovarišico čonč Franjo. V častnem številu so prihiteli na njeno zadnjo pot prebivalci iz Jarenine in sosednih župnij v Slovenskih goricah, posebno njeni bivši učenci. Saj je vso svojo službeno dobo bila učiteljica v Jarenini, kjer je vse svoje moči in svoje zdravje žrtvovala vzgoji in pouku šolske mladine in svojih otrok. štiri njene hčerke so se posvetile učiteljskemu poklicu. Polnih 28 let je pokojnica poučevala v I. razredu. Resnica je: Učiteljica mati je najboljša voditeljica nižjega, posebno še prvega razreda, ker je že od doma vajena spoznavati otroka, ga voditi in potrpeti z njim. Pa je predčasno ohromela, morala je stopiti pred zdravniško komisijo in zaprositi za bolezensko, predčasno upokojitev. Pa zdravje se ji ni več povrnilo, slabela je bolj in bolj in sedaj je stopila iz trnjeve življenjske poti v večni pokoj. Odšla je, živi pa v spominu naprej kot zgledna vzgojiteljica šolskih in svojih otrok. Ganljivo je orisal življenje učiteljice mučenice ob odprtem grobu predsednik Učiteljskega društva tov. Mirko Vauda, pevski zbori Jarenina, Nanos in klasična gimnazija pa so s prelepo žalostinko ublažili zadnje slovo blagopokojnice. Na svetu vse mine in vzame slovo, so dnevi veselja al' ure s solzo, spomin pa nas spremlja, je sonce al' mrak, ob grobu le našem ustavi korak.