ZAVOD ZA STATISTIKO IN EVIDENCO LR SLOVENIJE Interna publikacija št. 20 - 1954 DIPLOMIRANCI UNIVERZE V OD USTANOVITVE DO 30. SEPTEMBRA 1953. I ZAVOD ZA STATISTIKO N F. VfDENCG H LR SLOVENIIE ij DOKUMENTACIJSKI ARHIV "I tUMMIM ^ fc mm* i M a. • - 1 j 02til>ibi , ■t X Z LJUBLJANA, OKTOBRA 1954 ♦ + • f f ZAVOD ZA STATISTIKO IN EVIDENCO LR SLOVENIJE Interna publikacija št. 2, 0 - 1954 DIPLOMIRANCI UNIVERZE V LJUBLJANI OD USTANOVITVE DO 30. SEPTEMBRA 1953. LJUBLJANA, OKTOBRA 1954 ■ / i" '-r -f k. •" ' ^v" ' " . : ^ "' *" " '' l/ r J« M ' '. "j. w' Vv v .. > > JV w • . ■' > 1^ -• '. V. " •«■»••■•. ; ^ .-k*-. : r -i :" • ^ BBt . ^ ^ '^j V V H" ; , '. - j " : "' ■ > ; ' i ^ .. --i. V .. -. v; ■■•-^. - .. ■ ., - ~ ' i v' ' '_ ^ ;i > 'A .. A • ■i 1 - _ ^ ^ : . - i • •V. . 1 . • v i* ■ y» i-' :. -' *--; . . -. ^. . Jf. ' ^ k?*v. . ' 'i . v - = ' ' • ¥• • -• " i ' >. ■ .-r' .. •' • ,1 T^C ■ : ' ■ ■; &* r •• '■ « ^ . . V ■. ^r^pf^r ■ ■ . . . - • . % . ■ >r, {-?i rr^. •■" V' " ^ ^ - . -. ?■ .-. j. -' •* .?; • T • * • -o. .. . - , T; <0«? .4. ^ .1 .. '--. ri' : '■ ■ i : - ■■ ' •_. . . ' ": !' ' '*!' •?■. ■> '•>' £' &*-i i" 7" -. Vvi * ^ .•■ .' Bif 'a '• ', ■. ■ ' 1 "t »>f *" * " * k "* "t*" " jjp^v^ \ ^ • ? •^. M*« J:. «»' J' n '. • '■' f S' != '■ ---. '" • ' w. " '-••• • -■*' r. •. ; .H. '• " - ; • 'y*X ' . fu. J. V .-. O. '' r ;. '-V <• > ' y *■ '■ - =•" '' j' ' ••••' . - •••' .• ' i •■• . -. -v: ^i' ■ '• .■ ,-' . '+%' >\ =-. i>?; V •■' , ■; ■•> .? >v __ ■' 'r^mp * --V! ". ! * '' . . . i' V c '' ' ,•. ' ' ' ' "' Ji' ' '' 'i ■ i. . • A . - '1 _ i v. -?. 1-. ■' -> V •* . * ••' ••••■• • •' •' T -S' " ' '■ Tj*. . '-' . " . ^ '' ' W^^' vr^' ' r' 'r" ev^-, :v' V i. >: •CZ ' -jJ«: n. '. r , • •€; ' '. ■ :V '♦" - . r. -, _ . I % . fe: .s--. ■' . •• T-, :. &■%* .• ' • - , -A. -. r* - "r -s-. -\' Ws; or■ • .' .. . » V . •• i -i -• ■i. \»•-*■ ■ . .. .. . v 4:. ' i; .■J^. ', : ^ *»»l*. * ■ • s - ^ J I - , — S - V i - •• » .i" P r * ' i ■=». V 1 . sr*, ■ '--1* r - - - 1 .. " V A' ' -S-' '/■ •' ?. r r, . • Vi > hiS' . - - * -• • tP5--. ;. r • ,• •; , >. T. !. ; *»-• ? 'J' '' " •V*--" " !' ' -. ' '_ '. v V '" ' V •■ jvst .-v--' r •• ' - -T '. f -jti' ' ti I' '• .. , . ri ^ ■■•jr ■ " ■ "T*1* :-y£ - 7±^r ~r %. r ; - lV - .> ■ • ' t. ' ■' -' v " ' ' .4 . - l _:• > ; • - 2" - '" v ' . .• -•* ; ■••' : -V' -^ ' - '. ' - ■ -. : - lijžS J /1 ■•-' £ .y, :. : l^aiLh* ifr'Tir* - . - L-: JLt. PREDGOVOR Metj važnejšimi sociografskinri študijami je tudi proučevanje visokošolskih problemov. Zaradi tega je Zavod za statistiko in evidenco LRS podprl predlog Društva univerzitetnih profesorjev in znanstvenih sodelavcev LRS, da se ugotovi število slušateljev, ki so diplomirali na univerzi in visokih šolah v Ljubljani od ustanovitve do konca šolskega leta 1952/53. Zavod je sodeloval pri sestavljanju metodologije tega študija, vodil zbiranje podatkov, zbrano gradivo strojno obdelal in tabeliral. V tej publikaciji ga predaja javnosti. Vse navedene faze dela je vodil statistik - ekonomist Vladimir BonaE. 1 • . » ' ":y JL*. K, ' i ; ; . -v. " i' -' -, ' *>. ' ■ c-. , ^ i_I . V" t_ , ^ ■ '-j«. «. - • "• , VTxry¥^C sir ' 4 "»V " > ^ ' ". T ' a1 •. v ij -fV v* " i ^ "<1^ ■ . J • ' ' Y' ' ' ^ '/ x" ' • 1 ". * . ' | ' 1 • i , • • 1Jr • »" '«11 - *•»' ' • ■ • ~ . tSS A . ' ' . .. . " -vv *' ! 1 L_ . -SS' v<; f i' -' v ■ ■•yL; ^yV • .•" •V; -k 1 - * -. < -iC*' , t' . !»■>* *■ 1 ~ (J, 1 4 • 1 • » •' r• *, ■ • ,v ; V*4 V lt / ■■■* .rV-» - 4 v/ L 1 "j ri. . "' -' tr. fU' ' ■ ' i/' ; > ' r. '-. S \ . .• u, ji -dPi* i , v '. ■>V ' . " i "m K ' ' . fTi u ^" ^ r. '' . t • ~ : V1^ Vi c:' •|" 1. '< | ". fVi '. •:v V-; -' , ■ •••■•••i-' ; ' ■■■ '■• pfiifc*' . ' ?* .<$?' ••••** r■. ■•' >■ "• • •; ^ ,r' '* V1-" ; . ••» vi^; 1v^' f " '•. • « ;' • ; " ' s; ' v' , " ■■ ;l 'J t .• , .■ '* .-' • -fv^U , % • ŠJ*?* T -i •*■£:" >. siti .-c^ c^-. . y • Š*. :• •?-' *V: r /A -i ■-•Ui " ■" ' '•. . . . V. -*/' - "■••' :> •••; •• ' i' . .' iPr. ^f r v-' .. : '. i ., c '-v' '>r::" t* ■ ~ :!^lJ ^ ■•" ■■■ '•*' • ; •. . •■• ;. -. vV : -• '-<•■11 V, * , ,. ; . • v t MlStf 1 v •>?' ~ir .. ■T^v; : . . ' - . <*?. : •. ■•=/»-; •• •/J - i ~ •■, t v' * _• ' n - '*' ■• ' r*. .-jg '' i*^fi' ' . v' vIV ■' . '. ^ : l V. .. . »^ - -rV ■l' ' 1" ' ". V" '* t . V*. ■¥ " V. . uH-' • V8*«!/' / '**■}. •" . • . ? \* .' :•■> '^iv .' ž*. -^V' T; ^ '*' •••••' ' ; . ■!' ■' '" ; \* ; "■ '; ■? i-' * -. . ., " ,. v-, -: -. . ^H &*' ■ ■ •' ••' •' !. - .>" ,s-: v-. ^i ;^' . 1 ■ - * Jr ,. - - • • >•v A* • i, -4 L -, ■< •. ■' •' •' • ♦' «-' /-v ri. '• r -• v »i*. v vv*-» i . - k. '• !' >' v^" ' • •*£*a '*-£^)!t ~Lr\> 4 ^' i H 7 •-' " *' *' ' • ^ .„ ' " "N , 1 ' £•»$&• V4 - 'MŠ?' - y ■■ --. i:•. ' •' • '-• • ' -•5 v?TJli * -■/ • ' ' J 'V!'. »-V »■' ••■. ^Lkia I tn' k. , A, -iX *?. .-. n iW8i(_ UVOD Statisti Jni podatki o slušateljih univerze so dvojni. Prvi kažejo število slušateljev, predvsem tistih, ki so vstopili na univerzo, ter s tem zakoreninjenost univerze med ljudstvom, to je delež, ki ga imajo ljudske množice pri vzgoji novih izobražencev. Drugi podatki kažejo število tistih, ki so uspešno končali univerzitetne študije in so torej izpolnili nade, ki so jih vanje stavili starši in družba. Oni pomenijo pravi uspeh duhovnih in gmotnih sredstev, vloženih v univerzo, ter plast, iz katere se poraja pretežni del izobražencev. Medtem ko so precej dobro znani in obdelani podatki o slušateljih, to je tistih, ki Še študirajo, so mnogo manj znani podatki o diplomi ranči h, to je tistih, ki so zaključili univerzitetni študij z diplomo. Sicer imamo po osvoboditvi za vso prosvetno statistiko in tudi za statistiko o diplomirancih zelo podrobne podatke, ne moremo pa tega trditi za predvojna leta, ko sploh niso posvečali pozornosti kvalitetni strani delovanja univerze kot družbene ustanove, izraženi v kvantiteti. Za perspektivo ter presojo sodobnih uspehov nujno potrebujemo podatke o preteklih razmerah. Društvo univerzitetnih profesorjev je ugotovilo, da je za uspešno vodstvo univerzitetne kadrovske in finančne politike potrebna statistična dokumentacija, in to ne samo za sedanjost, temveč tudi za preteklost. Zaradi tega je sklenilo sestaviti za vse obdobje od ustanovitve univerze v Ljubljani statistične preglede za naslednja področja: slušatelji, uspeh študija (diplomiranci), učni kader in finančno stanje. Podatki, objavi jeni v tej publikaciji, pomenijo uresničitev drugega dela tega načrta. Zbiranje podatkov in finansiranje zbiranja je prevzelo društvo, ki je preko univerzitetnih oblastev angažiralo za delo dekanate oz. sekretarje posameznih fakultet. Po sklepu statistične komisije društva, temelječem na analizi obstoječega gradiva, je bil za vsakega diplomiranca izdelan kartotečni list z naslednjimi podatki: 1. Priimek in ime 2. Spol 3. Rojstni datum 4. Rojstni kraj 5. Stalno bivališče staršev v č?su študija 6. Narodnost 7. Poklic očeta (ev. matere) v času študija 8. Fakulteta, ki je podelila diplomo 9. Eventuelni oddelek 10. Datum vpisa 11. Datum diplome Več podatkov za vsa pretekla leta na osnovi arhivskega gradiva, ki ga hrani univerza, ni bilo mogoče zbrati in tudi to ni bilo popolno, ker se nekateri podatki že od ustanovitve niso zbirali, drugi pa so bi li nezadostni . Zbrane kartotečne liste je prevzel Zavod za statistiko in evidenco, ki je poskrbel za njihovo statistično obdelavo (šifriranje, luknjanje, tabeliranje) in jih izdal v tej publikaciji. Podatki veljajo za čas od ustanovitve univerze do konca šolskega leta 1952/53, to je do 30 septembra 1953. Metodologi ja Pri zbiranju podatkov je bilo vodilno načelo, ugotoviti število diplomirancev. Kakor je to samo po sebi preprosto videti, je bilo v praksi bolj zamotano in ni mogoče reči, da so objavljeni podatki brezhibni. Fakultete skoro celo desetletje po ustanovitvi univepze niso vodile statistike o izdanih diplomah. Tudi iz zapisnikov ni nedvomno razvidno, ali je kdo opravil vse izpite, ki so bili potrebni za dosego diplome, ali se ni samo prijavil, pa ni opravil izpita, ali ni napravil poprej doktorata kot diplome in podobno. Pri arhivskem iskanju podatkov se je pojavilo več vprašanj, ki so bila različna po fakultetah. Na pravni fakulteti so bili do druge svetovne vojne predpisani trije državni izpiti. Diploma je bila priznana tistemu, ki jih je napravil, niso pa izdajali listine o diplomi in niso vodili statistike o diplomirancih. Običajni vrstni red izpitov je bil I ., II. in III. , nekateri pa so opravili preje III. in nato II. ali pa sploh niso opravili II. ali III. izpita. Zato ni bilo mogoče enostavno trditi, da so diplomirali vsi tisti, ki so imeli III. državni izpit, temveč je bilo potrebno individualno ugotoviti, ali so imeli tudi II. izpit. V nekaterih primerih je bilo treba seči tudi po neuradnih pripomočkih (poznavanje dejanskega stanja), ker so imeli slušatelji možnost, da so opravljali izpite na raznih univerzah ter so v Ljubljani opravili n. pr. samo III. izpit. Na filozofski fakulteti je bilo treba ugotoviti iz izpitnih zapisnikov, kdo je diplomiral. Tu je bilo stanje najmanj razvidno ter ni izključeno, da so podatki pomanjkljivi. Isto velja za matematičnoprirodoslovno fakulteto. Med diplomirance so šteti tudi tisti, ki so po veljavnih predpisih doktorirali, ne da bi prej diplomirali . Medtem ko so na omenjenih fakultetah diplomirali predvsem študenti, ki so bili stalno na ljubljanski univerzi, pa je bilo na Tehnični visoki šoli razmeroma precej primerov, da so študenti opravili samo zadnji izpit oz. napravili diplomsko nalogo. V smislu postavljene naloge je bilo treba šteti v število tudi te, čeprav ne izražajo uspeha tukajšnje univerze. Na ostalih fakultetah ni bilo težkoč pri določitvi števila diplomirancev, ker so začele polno delovati šele po 1. 1945, ko je bila statistika že urejena. V pregledu ni upoštevana teološka fakulteta. S tem, da je bilo določeno Število diplomirancev, pa je bil določen tudi edini popolni podatke poleg spola, kajti vsi ostali podatki so nepopolni ali nezanesljivi. Za uspeh študija bi bilo najvažneje vedeti trajanje študija, torej datum vpisa in diplome. Datum vpisa je bilo mogoče sicer ugotoviti za večino diplomirancev, vendar ne za vse, predvsem ne za tiste, ki so merijali univerzo ali fakulteto. Po navodilu je bilo treba navesti kot datum vpisa tisti datum, ko se je vpisal diplomiranec v prvi semester. Pri tem zaradi nepreciznosti navodil ob vpisu v prvi semester ni bilo mogoče točno opredeliti, ali gre tu za prvi vpis na univerzo sploh ali za prvi vpis na univerzo v Ljubljani (t. j. za vpis na drugo fakulteto pa tisto, ki je izdala diplomo) ali za prvi vpis na fakulteto, kjer je študent kasneje diplomiral. Na splošno je bil to datum vpisa v prvi semester na fakulteto v Ljubljani, kjer je študent tudi diplomiral. Vendar je precej izjem, predvsem pri fakultetah, kjer je bilo menjavanje pogosto (n. pr. prehajanje z drugih fakultet na pravno) ali pri fakultetah, kjer so zaradi raznih okoliščin predvsem zaradi ugleda prihajali študenti z drugih univerz (n. pr. na tehnični). Zaradi obilice dela ni bilo mogoče deliti mase oseb, ki so diplomirale na univerzi v Ljubljani, v tiste, ki so tu tudi pričele študij, in na druge, ki so ga tu le nadaljevale in končale. Zbrano gradm pa omogoča z naknadnim delom tudi to razvrstitev. Tudi druge podatke je bilo možno ugotoviti samo delno. Še najbolj popoln je podatek o rojstnem kraju, ki smo ga obdelali samo po rojstnem okraju (po upravni razdelitvi LR Slovenije iz 1. 1952). Stalno bivališče staršev ob času študija sploh ni bilo obdelano za celoto, ker se je ta podatek zahteval šele nekaj let pred vojno in je zelo nezanesljiv. Pri narodnosti smo morali uvesti razdelek: Jugoslovanneopredeljen, toda ne zaradi jugoslovanskih muslimanov, kot je bil to primer pri popisu prebivalstva 1. 1953, temveč zato, ker so v času pred drugo svetovno vojno nekateri študenti navajali, da so jugoslovanske narodnosti. Podatki, ki veljajo za točke 5, 6, 7 in delno k ter 10, namreč niso vzeti vedno iz evidence o diplomirancih oz. iz listin, ki so veljale kot dokument o priznani diplomi, temveč iz osebnih listov slušateljev, ki so jih ti izpolnjevali med študijem in ki jih hrani kvestura. Pri razvrstitvi diplomirancev po poklicu očeta oz. matere je nastalo vprašanje, , kako enotno urediti predvojne in povojne poklice. .KI jub ?ačetnemu pesimizmu se je izkazalo, da je načrt nomenklature poklicev, ki je veljala za obdelavo podatkov popisa prebivalstva 1953, dovolj prožen, da po njem razporedimo tudi poklice, ki jih sedaj ni več (n. pr. orožnik, trgovec, industrijalec, dvorni svetnik, notar itd. ). V večini primerov je bilo možno razporediti tudi premalo definirane poklice (n. pr. obrtnik), tako da smo dobili enotno osnovo za primerjavo druž oene pripadnosu alp lomirancev v ououujm. Pač pa je ostalo mnogo diplomirancev, za katere ni podatka o poklicu očeta oz. matere. Pri tem je treba opozoriti, da so diplomiranci navadno že toliko stari, da njihovi očetje nimajo več aktivnega poklicaj, temveč so upokojenci. Iz takšne navedbe pa ni možno ugotoviti njihovega prejšnjega poklica in statusa, ter s tem socialne pripadnosti diplomirancev. Razporeditev snovi Potem ko so bili zbrani individualni podatki, se je bilo treba odločiti za način tabeliranja. Zavod je sestavil več obdelovalnih tabel, iz katerih so glavni podatki objavljeni v tej publikaciji. Ostale, predvsem kombinacije in delne preglede po obodbjih (n. pr. prvo desetletje, drugo desetletje, vojna in povojna doba), je možno sestaviti naknadno. Zaradi primerljivosti s povojnimi podatki, ki so bili objavljeni po koledarskih letih, so tudi ti podatki tabelirani po koledarskih letih, kar nekoliko otežuje primerjavo s številom slušateljev in računanje relativnih števil. Vendar bo verjetno ta publikacija zadovoljila nujne potrebe. Ko pa bo poteklo letos 35 let od ustanovitve slovenske univerze, bo mogoče dodati pregledu Še podatek za šolsko leto 1953M in vse gradivo tabel irati po šolskih letih, obenem pa izračunati različne koeficiente. V tej zvezi je treba omeniti, da zbrano gradivo ni samo statistično, temveč je tudi dokumentarno, ker šo v kartoteki razporejeni vsi diplomiranci posamezne fakultete po abecednem vrstnem redu in je torej ustvarjen popoln seznam, ki lahko služi operativnim: potrebam univerzitetnih organov. Podatki so objavljeni v več tabelah, ki so razporejene po posameznih vidikih, zanimivih za proučevanje razvoja. V tem uvodu smo na splošno izpustili tolmačenja in analize, ki jih bo možno mnogo uspeš-; heje izvesti v naslednji omenjeni publikaciji, ko ' bodo podatki prediskutirani v širokem krogu interesentov in bodo dodane primerjave. V tabeli 1. so prikazani diplomiranci po fakultetah, spolu in letu diplome. To je osnovna tabela, ' ki kaže tako tempo razvoja, kakor tudi številčno razmerje med spoloma. Oboje se je vedno bolj spreminjalo v primeri z začetnim stanjem: 1. ) diplomiralo je vedno več slušateljev: 1. 1920 24, 1. 1952 500; 2. ) 1 . 1920 je bilo le 4, 2Ž, a 1 . 1952 29, 2 t žensk med diplomiranci . Fakultete in visoke šole so razporejene tako, kot so bile organizirane v šolskem letu 1952/53. Isto velja za oddelke, ki ustrezajo razvrstitvi, navedeni v seznamu predavanj za to šolsko letoPredvojni oddelki so vanje smotrno vključeni. Pri tehnični visoki šoli ni navedeno, kdaj so se oddelki spremenili v fakultete, temveč so v naslovu samo nazivi fakultet. To tabelo dopolnjujejo tabele, ki kažejo polo žaj na filozofski fakulteti po oddelkih, in sicer posebej za skupno število in posebej za ženske (2 in 3} na matematičnoprirodos lovni fakulteti (4) in tehnični visoki šoli (5). Agronomska fakulteta je imela še gozdarski oddelek, medicinska visoka šola pa fakulteto za stomatologijo, kjer pa do 31. oktobra 1953 še hi diplomiral noben slušatelj. Tabela 6 je nekako osrednja, saj kaže, koliko časa jetfejansko trajal študij na posamezni fakulteti, ne glede na okoliščino, kdaj se je začel. Tudi tu je navedena delitev po fakultetah in spolu, ne pa po obdobjih študija. Izpopolnjuje jo tab. 7, kjer je navedena razdelitev v odstotkih. Zaradi pomembnosti podatkov je izračunano in prikazano v dveh posebnih tabelah (8 in 9) povprečno trajanje študija v letih glede na šolsko leto vpisa (ne dipl, omeO, da si lahko predočimo vpliv raznih dogodkov, predvsem vojne, na trajanje študija. Izračunane so tri srednje vrednosti: aritmetična sredina, modus in mediana, ki jo podrobneje opredeljujeta prvi in tretji kvartil, zajemajoča 50 % primerov. Izkazalo se je, da aritmetična sredina ni zanesljivo merilo za merjenje povprečnega trajanja študija, ker se na nekaterih fakultetah študij lahko zavleče daleč preko absolutorija in večje število takšnih zamudnikov znatno dvigne aritmetično povprečje (glej grafikon). Obratno slušatelji, ki so se vpisali malo pred vojno, med vojno in po vojni, niso dejansko imeli možnosti, da bi razvlekli študij; oz. kaže povprečje samo čas trajanja študija najuspešnejših. To se jasno vidi iz petletnih povprečij (glej grafikon), predvsem za najnovejšo dobo. Povprečno trajanje študija po fakultetah (aritmetična sredina) Odstotek diplomlrancev po trajanju študija 4o. 3o 2o Id Pravna fakulteta Fi lozof. mat. -prir. f. Tehnična visoka šola do^ 5 6 7 '8 9 1o 11 l£ 13 14 15 16 17. 18 Leta trajanja študija Leta trajanja Študija » CD O cn i cn O cn -3* d Pravna fakulteta Filozofska " — — Matematičnoprir. fal Tehnična visoka šol; Medicinska jlisoka šola .k. v Šolsko 1919)2019^51929901934/351939/^ vjisa 192^ 24 1928^9 1934/35 1938(39 1948/49 Na splošno je trajal študij (aritmetična sredina) na posamezni fakulteti za diplomirance, ki so se vpisali v razdobju, navedenem v oklepaju. 7, 7 leta na tehnični visoki šol i (1919/201948/49) 7. 4 " na medicinski visoki šoli (1939/40 - 1948/49) 6, 3 n na pravni fakulteti (1919/201948/49) 5, 7 n na agronomski fakulteti (1947/481948/49) 5. 5 ,, na filozofski ter matematičnoprirodoslovni fakulteti (1919/201948/49) Za medicinsko visoko šolo so izpuščeni podatki za diplomirance, vpisane v šolskih letih 1934/35 - 1938/39, ker jih je bilo samo 29, med njimi 20 iz šolskega leta 1938/39, in je trajal njihov študij nenavadno dolgo (10, 2 leig) . Aritmetično sredino dvigne veliko število primerov v višjih letih, ki so zamudniki (primer pravne fakultete) ali veliko število diplomirancev, ki so končali študij v običajni dobi, ki pa je razmeroma dolga (n. pr. na tehniki). Zaradi tega dobimo precej drugačno sliko, če motrimo položaj s pomočjo modalnih (najpogostejših) vrednosti. Te so na splošno leto dni za predpisano dolžino študija, vendar so zelo močno zastopani tudi letniki, ki so diplomirali dve leti po predpisani dolžini študija, in pri nekaterih fakultetah (n. pr. filozofski in matematičnoprirodoslovni) tudi tisti, ki so diplomirali v prvem letu po absolutoriju. V ilustracijo navajamo povprečno trajanje študija (modus) z? vsa navedena leta, razredni interval, v katerem je modus, njegovo frekvenco (v" ?), razredna intervala pred modalnim in za njim (skupaj z njim)ter njihovo frekvenco (v t) od skupnega števila. . Tehnična visoka šola 6, 3 6, 0=6, 9 20, 7$ 5, 0-7, 9 53, 6$ Medicinska n 11 5, 9 5, 0-5, 9 23, 2$ 4, 0-6, 9 46, 2$ Agronomska fakulteta 5, 5 5, 0-5, 9 71, 4$ 7 Pravna fakulteta ^, 8 4, 0-^, 8 33, 7? 3, 0-5, 9 62, 3? Matematičnoprirodoslovna fakulteta 4, 7 4, 0-4, 9 33, 7? 3, 0-5, 9 73, 2? Filozofska fakulteta 4, 6 4, 0-4, 9 35, 3? 3, 0-5, 9 74, 7? Tudi raodusi so izraSunani za petletja in prikazani v grafikonu: PovpreSno trajanje študija Trajanje štu(modalne vrednosti) d1ja(v letih) Pravna fakulteta Filozofska fakulteta Hateraati čnopri r .f ak . TehniJna visoka šola Medicinska visoka šola 8, 0-8, 99 7, 0-7, 99 6, 0-6, 99 5, 0-5, 99 4, 0-4, 99 do 4 // // o co o >oo sa ey> cn r— Csj O) CT5 1 — irs cn CsJ Cvi 00 csi csj o) cn o dro ro cn cn Cvl co O) tOCTJ coco dCD roro i ' i 1 CD 3LO cn -d" -d* -d* «dcn ot" oo co ^ ddcn cn cn ct> Za pravilno razlago problema o trajanju študija glede na fakulteto in na čas študija pa je treba poznali tudi sredinsko vrednost (mediano), ki ni občutljiva glede številčne zasedbe. Pred tem povprečnim rokom je diplomiralo 50 ? slušateljev in 50 ? po njem. Poleg mediane sta važni prva in tretja četrtinska vrednost (kvartili) ter razlika med obema, ki zajema 50 ? primerov. V tabeli so izračunane vrednosti za Povprečno trajanje študija po petletjih (mediana ter prvi in tretji kvartil) petletja in prikazane v grafikonu, doflane so kvarti Ine vrednosti ( q 1 in q 3 ) . Povprečno trajanje študija (uedianske vrednosti) Trajanje študijah letih) . Pravna fakulteta Fi lozofska fakulteta Matematičnoprir. fak. Tehnična visoka šola — — Medicinska visoka šola I 0" > cd cn i CD cn • d r—> t cn GDcn l CD CD CD O /A // / , -jr cT oo T— CVJ CSI CJ cn cn cn "ctj CSJCO ct> cn i cn to co oo co ro cn o> t 4» cr> ifttO OD co d3-d" cn Ot CT> CT) Povprečne medianske vrednosti za celotno zajeto razdobje so (prvi kvartil, mediana in tretji kvartil 3, 5 leta na medicinski visoki šoli na tehnični visoki šoli na pravni fakulteti na fi lozofski fakulteti na matematičnoprirodos lovni fak. na ekonomski fakulteti 6, 0-7, 1 5, 7-6, 9 - 8, 9 4, 6-5, 5 - 7, 0 4. 3-5, 0 - 6, 3 4. 4-5, 1 - 6, 2 4, 4-4, 8 - 5, 4 Za agronomsko fakulteto ni mogoče izračunati te vrednosti, ker je serija premajhna. Pregled medianskih in kvartilnih vrednosti po petletjih za vsako fakulteto (glej grafikon), je zelo instruktiven. Povprečno trajanje študija po petletjih (mediana ter prvi in tretji kvartil) • cn <31 cn • cn cd cn o cn o cn i cn CD CT" ) rfO Pravna fakulteta / \ / \ / \ in cn CSI csj oo CSI CSJ CD -d" CO CO ir*©* co co -3* oo co oo o cn <— i CT" } • cn CDO^ • cn CDCT> U3 UD cd cn UO ID CD CT> CD •4" O Filozofska fakulteta V -v CD itCSI csj 0" >CO co~d 4CO -^" OO CSJ CSJ O 4oo co cn co CSJ CO 33 OO co ro LO 0> -d" 4OO dd Povprečno trajanje študija po petletjih (mediana ter prvi in tretji kvartil) Matemati 2 nopr i rod . fak . cr> cd cn cr> cd cn o A ' \ J /\ CD -=t" LOCD ^ CsJ cvi CSJCSJ co oo -d-co »<— TCvj CJCsJ ca. ct> cn cn CT> CO Csj oo CT> uo o> CO CO -3* CO CO co cn o* s S cn co co Jcn 05 IT) CT> -St" Na pravni fakulteti je od diplomirancev, ki so se vpisali pred drugo svetovno vojno v "normalnem" razdobju, to je v šolskih letih 1924/25 - 1938/39, dokončala Študij polovica v k, l do 6, 9 leta, četrtina poprej, a četrtina kasneje . Zaradi druge svetovne vojne (v šolskem letu 1944/45 je bila univerza zaprta, udeležbe v borbi, internacije itd. se je to razdobje zelo raztegnilo' , po vojni pa se je spet skrčilo, ker so do dneva, ko se je zaključilo zbiranje podatkov, končali študij šele najhitrejši, čeprav je imelo to možnost večje število slušateljev (absolventi). Filozofska in matematičnopri rodoslovna fakulteta, ki kažeta skoro enak razvoj (saj je bila to ena fakulteta), sta zabeležili v začetku (po prvi svetovni vojni) nenormalno dolžino študija. Zato teh let nismo upoštevali v tem pregledu pri nobeni fakulteti. V mirnem, petnajstletnem razdobju (vpisani v šolskih letih 1924/25 - 1938/39) je 50 % od vseh diplomirancev diplomiralo v 4, 1 - 5, 8 leta. Že pri pravni fakulteti navedene ugotovitve za naslednji petletji veljajo tudi tu. Najdaljši je bil vseskozi študij na tehnični visoki šoli. izmed diplomirancev, vpisanih v šolskih letih 1924/25 - 1938/39, je 50 % končalo študij v času od 5, 6 - 9, 5 leta, kar je znatno višje povprečje kot pri drugih fakultetah tako glede na mediansko vrednost kot na kvartilno razliko, ki je znašala pri pravni fakulteti 2, 2 leta, pri filozofski in matematičnoprirodoslovni fakulteti 1, 7 leta in pri tehnični visoki šoli 3, 9 leta (glej grafikon). Za ostale Šole takšen pregled ni možen. Povprečno trajanje študija po petletjih (mediana ter prvi in tretji kvartil) Tehnična visoka šola i cn O cn i O cn I CT> o cn » cr> o cn -$■ o o lo cn Csj CSJ csj O? CO -i#" CO T— CSJ CSJ CSJ cn cn cn o co cn ct> co" CSJ co cn cn lo cn co co oo co co cn cn oa-d" ct^co co dcn cd 10 cn -d" d -d" co -d" tfcn cn Trajanje študija 50 % diplomirancev, vpisanih v šolskih letih 1924/25 - 1938/39 Leto študija • cn o cn t cn O cn i cn CDCn ^ -d* I I i I I I I 1 Pravna fakulteta — Filoz. in mat. -pr. f. ' —— Tehnična visoka šola ( Tabela 10. je ozko povezana s prejšnjima tabelama, saj kaže v drugi obliki isti podatek, to je trajanje študija, vendar ne glede na efektivna leta, temveč na dopolnjena leta starosti slušateljev ob diplomi. Poda^ tki so samo skupni za moške in ženske in sicer po fakultetah. Največ slušateljev je bilo ob diplomi starih 25 let, toda tudi tu so razlike med posameznimi fakultetami znatne. Razmeroma najprej so dokončali študij \ slušatelji maiemaricnoprirodos lo. -ne raKultete, In sicer s 23. letom, nekoliko kasneje slušatelji filozofske fakultete, s 24. letom slušatelji pravne fakultete, s 25. oz. 26. letom slušatelji tehnične visoke šole in s 27. letom slušatelji medicinske visoke šole. so S temi tabelami podani podatki, ki kvantitativno kažejo potek študija in omogočajo precizne primerjave, ker se niso spremenili kriteriji (leta) jtemveč samo študijski in socialni pogoji. Naslednja skypina tabel prikazuje regionalno razdelitev diplomirancev. To sta tabeli 11 in 12. Prva kaže izvor slušateljev po rojstnem kraju, in sicer glede na velika regionalna ozemlja. Iz nje vidimo, da se je 80, 3 % diplomirancev univerze v '-jubljani rodilo na ozemlju LR Slovenije, a tudi število diplomirancev iz naših zamejskih krajev, ki je zaradi odrezar. osti od matičnega ozemlja majhno? iz Trsta, z Goriškega in iz Koprščine jih je bilo 245, s Koroškega pa 40. V tabo 12 so razdeljeni slušatelji , ki so se rodili na ozemlju LR Slovenije, po okrajih, kjer je njihov rojstni kraj. Tretjina vse diplomirancev je iz Ljubljane, malo. pa iz primorskihokrajev. Še večji je odstotek diplomirank, ki so bile po rodu iz Ljubljane (41, 0? od vseh diplomirank) medtem ko so fa - kultete, kjer sploh ni diplomirala nobena ženska iz določenih okrajev ali pa samo posameznice. Na filozofski fakulteti je n. pr. diplomirala v celoti samo po ena slušatel jica iz okrajev Ljutomer, Sežana in Slovenj Gradec. Seveda ti podatki niso tako zanesljivi, kot bi bili podatki po stalnem bivališčusvendar so vseeno upoštevanja vredni. Naslednja tabela 13. je logično povezana s prejšnjima, ker je znana ozka korelgeija med rojstnim krajem in narodnostjo v Sloveniji. Med diplomiranci daleč prednjači jo Slovenci fkar res opravičuje naziv "slovenska univerza" . Poleg Hrvatov (Dalmatincev) pa je bilo tudi precej drugih Slovanov (Poljakov, Rusov, Bolgarov), ki so študirali na ljubljanski univerzi, predvsem na tehniki. Odstotek Slovenk je še večji kot odstotek Slovencev. Tretja skupina tabel prikazuje podatke, za katere vlada veliko zanimanje, namreč tabele 14 do .16, ki povezujejo diplomo s socialno pripadnostjo, opredeljeno po poklicu očeta oz. matere diplomiranca. To je važno v zvezi z vprašanjem, koliko se je spremenila socialna struktura slušateljev oz. diplomirane® glede na spremenjene družbene razmere po drugi svelovfii vojni. Objavljene tabele ne dajejo neposrednega odgovora na to vprašanje, ker niso tabelirane po letih oz. obdobjih, pač pa bo to mogoče ugotoviti iz gradiva, ki je v tem oziru seveda zelo nepopolno. Kažejo pa globalno, to je za dobo vseh 34 let, koliko so sodelovale pri tvorbi izobraženstva posamezne poklicne skupine, kako se je to kazalo po fakultetah in kakšna je odvisnost med trajanjem študija ter poklicno skupino, iz katere je izšel diplomiranec. V tab. i in so razvrs, . jni np lomiranci po fakultetah, spolu in vrsti poklica očeta oz. matere (po nomenklaturi poklicev fo to tzv. podskupine). V tabeli 15 je isti podatek, le z razliko, da je poklicna razvrstitev širša. Navedene so skupine in je v ospredju specializacija pri študiju, ker je znano, ' da imajo določene poklicne skupine večje nagnenje do določenih vrst študija, in sicer ne samo sezonsko, to je v času ugodnih obetov, temveč bolj ali manj stalno. Tab. 16 pa kare splošno zvezo med trajanjem študija kot kvantitativnim, nespornim podatkom, in poklicno skupino kot atributivnim znakom ne glede na fakulteto. Zaradi boljše informacije navajamo točne naslove posameznih poklicnih skupin, ki so v tabelah sams kratko označene. V tab. 14 so označene s presledkom. 1. Kmetovalci, ribiči, lovci in gozdni delavci. 2. Rudarji, kopači kamenja, oplemenitel ji rud in globinski vrtalci . 3. Predelovalci in obdelovalci snovi v industriji in obrti ter strojniki (razen prometnih). 4. Upravljala' s prevoznimi sredstvi in prometnotehnično osebje. 5. Prodajalci na veliko in drobno, komercialisti in podobni poklici . 6. Vršilci zaščitnih us1ug(jLA9LH)iR osebnih usl. 7. Tehniki , znanstveniki , umetniki in pod. poklici. 8. Člani in funkcionarji predstavniških organov in uslužbenci v državni upravi in gospodarstvu. 9. Nekvalificirani delavci. 10. Osebe z lastnimi dohodki« Po socialnem izvoru so daleč najmočnejši potomci pripadnikov skupine, ki združuje strokovne in bslužbenske poklice. Od vseh diplomirancev, za katere je znan poklic očeta oz. matere, je pripadalo poklicnima skupinama "tehniki, znanstveniki in uslužbenci" 1945, to je 35, 8 % diplomirancev. V tej skupini pa je bilo največ uslužbencev (na splošno), zelo mnogo tudi voditeljev gospodarskih podjetij, kulturnoprosvetnih delavcev in ekonomistov, pravnikov ter pri - padnikov podobnih poklicev. Veliko je tudi skupno števHo diplomirancev iz kmečkih družin. Od manualnih delavcev so poslali največ otrok na univerzo strojevodje in kurjači. Korelacijo med posameznimi vrstami študija ter poklicno pripadnostjo pa bo mogoče razbrati šele iz podrobnejše primerjave stanja po posameznih dobah, iz katere bi se videla splošna tendenca razvoja. Prav tako iz tabel ni mogoče sklepati, da bi pripadniki nekaterih določenih skupin znatno dalj študirali kot drugi. 1. Diplomiranci po fakultetah, spolu in letu diplome Leto diplome Skupaj Fakulteta pravna fi lozofska matematiSnoprirodos lovna ekonomska agronomska Medicinska visoka šola TehniJna visoka šola vsi ženske vsi ženske vsi ženske vsi ženske vsi ženske vsi ženske vsi ženske vsi ženske SKOPAJ 1919 1920 1921 1922 1923 1924 1925 1926 1927 1928 1929 1930 1931 1932 1933 1934 1935 1936 1937 1938 1939 1940 1941 1942 1943 1944 1945 1946 1947 1948 1949 1950 1951 1952 1953 1) 1) Do 30. 9. 5 434 1 089 1 603 115 1 028 485 458 164 230 65 14 5 463 162 1 638 93 5 24 54 32 48 54 82 119 99 135 102 133 131 113 100 165 188 195 164 183 215 217 299 150 122 92 19 74 145 162 187 321 5 18 49 24 29 24 31 41 39 8 56 11 33 21 37 21 50 18 38 17 47 19 69 35 37 24 42 40 37 52 26 29 25 2 20 40 33 43 75 75 72 66 65 86 94 131 67 50 19 7 14 31 36 36 42 400 129 44 500 146 44 405 125 34 1 1 3 6 2 1 3 5 2 4 2 3 5 12 7 10 4 5 3 3 3 12 10 7 4 - 4 - 4 - 9 2 12 2 13 - 17 2 18 21 24 31 36 25 31 30 1 2 8 12 12 7 25 13 39 13 48 24 58 31 32 18 47 27 50 27 55 26 70 31 18 12 19 12 23 14 4 1 22 11 21 12 36 19 51. 30 47 30 58 30 47 35 2 1 4 3 5 11 6 8 14 12 15 13 15 10 18 13 12 15 21 18 20 22 7 10 1 11 8 5 18 25 38 34 35 10 7 5 6 6 4 3 1 6 5 4 9 11 16 18 18 45 89 70 26 22 22 15 14 5 14 42 37 62 101 133 73 7 12 9 17 40 50 27 7 13 27 55 34 44 33 50 32 35 18 39 46 40 7 26 61 49 60 96 81 161 176 52 - 53 1 51 2 50 3 61 3 48 1 76 3 57 1 2 2 3 8 9 16 18 11 2. Oiploniranci filozofske fakultete po oddelkih in letu diplome Leto diplome en 03 Q_ > O -o CO »Fo > c= o -O O) o E CT> CT o o or > ro > cr >Ni CO • tQ3 ro •*a cr HJ O SKOPAJ 1 028 *1 120 IVI 26 284 160 164 Ih 1919 1920 1921 1922 1923 1924 1925 1926 4 4 4 9 12 13 17 1927 1928 1929 1930 18 21 24 31 6 5 11 7 3 3 8 11 1931 1932 1933 1934 36 25 25 39 6 3 13 7 1 12 6 1935 1936 1937 1938 48 58 32 44 14 9 10 10 2 6 15 10 1 13 13 13 1939 1940 1941 1942 50 55 70 18 9 12 7 4 11 15 23 4 16 9 11 3 2 4 12 3 1943 1944 1945 1946 1947 1948 1949 1950 19 23 4 22 31 30 36 51 5 7 2 1 '7 11 14 22 1951 1952 1953 47 61 47 24 27 12 6 10 11 12 3. Diploiirane ženske na filozofski fakultetf po oddelkih in letu diplome Leto diplome SKOPAJ 1919 1920 1921 1922 1923 1924 1925 1926 1927 1926 1929 1930 1931 1932 1933 1934 1935 1936 1937 1938 1939 1940 1941 1942 1943 1944 1945 1946 1947 1948 1949 1950 1951 1952 1953 485 1 2 8 12 12 7 13 13 24 31 18 27 27 26 31 12 12 14 1 11 21 12 19 30 30 30 35 cr> o 57 5 10 2 6 3 6 5 3 38 10 tO Q3 E-. *•<— M *• — i 05 -it: H—' L. o? cn > o co c -M 129 2 1 1 1 2 3 5 4 1 2 5 6 9 2 4 6 1 4 6 7 13 20 14 10 96 117 6 2 7 4 1 6 10 5 1 2 5 3 5 9 11 10 9 6 3 3 1 2 25 13 k. Diplomirane i matematiEnoprirodoslovne fakultete po oddelkih, spolu in letu diplome Leto di p lome SKUPAJ 1919 1920 1921 1922 1923 192^ 1925 1926 1927 1928 1929 1930 1931 1932 1933 193^ 1935 1936 1937 1938 1939 mo 1941 1942 19« 1944 1945 1946 1947 1948 1949 1950 1951 1952 1953 O £_ tO O-« o o 0> TO & e a> p o> o a> vsi zen. vsi žen. vsi žen. 458 164 101 32 vsi žen. 10 vsi žen. vsi žen. vsi žen. vsi zen. vsi zen. vsi žen. vsi 60 17 142 66 12 3 1 1 2 1 - 4 - 3 - 5 - 11. - 6 1 8 1 14 5 12 1 15 4 13 3 15 6 10 2 18 2 13 6 12 3 15 - 21 10 18 7 20 5 22 6 8 6 7 4 10 3 1 1 11 6 8 5 5 4 18 9 25 11 38 16 34 18 35 18 1 - 1 - 1 - 2 - 2 - 1 - 4 3 - 5 2 1 1 - 4 2 3 1 7 1 4 - 3 - 2 - 9 6 5 1 8 2 6 - 3 2 2 - 2 1 4 2 2 1 1 1 6 3 1 - 8 6 3 1 - 3 - 3 - 1 1 4 - 4 2 2 - 6 2 7 3 6 3 2 - 9 1 5 3 1 4 - 4 1 9 4 2 - 9 4 5 4 1 1 5 3 3 3 2 1 9 4 10 9 4 7 2 2 1 1 1 2 2 3 1 žen. 5 2 126 44 3 - 2 - •2 2 6 2 5 - 4 2 1 3 3 6 10 15 12 11 5. Diplomirana' tehnične visoke šole po fakultetah. spolu in letu diplome vsi zen vsi žen. -C CD O vsi zen, -O o nj vsi zen vsi zen. vsi zen vsi zen vsi zen vil zeF &-+-» CO vsi zen. 1638 93 166 22 260 6 331 6 10 1931 1932 1933 1934 1935 1936 1937 1938 1939 1940 1941 1942 1943 1944 1945 1946 1947 1948 1949 1950 1951 1952 1953 7 13 27 55 34 44 33 50 32 35 18 39 52 53 51 50 61 48 76 57 46 40 7 26 61 49 60 96 3 1 4 11 5 5 2 2 3 3 5 5 5 1 2 3 3 1 3 1 3 - 4 3 2 1 12 5 10 13 1 6 4 81 9 7 161 16 19 176 18 16 7 7 11 15 6 9 9 10 10 9 5 6 8 10 9 5 9 10 6 10 10 10 18 24 3 10 4 6 2 9 6 5 2 9 13 20 19 17 13 11 8 22 18 9 2 7 17 16 20 21 12 22 353 52 2 4 8 15 3 10 13 11 1 5 13 8 10 14 14 8 19 14 12 10 1 10 7 5 15 24 35 8 2 312 3 87 3 119 1 38 11 5 6 10 17 7 16 6 20 1 10 3 11 11 10 5 7 16 16 27 9 10 9 2 5 7 10 6 15 13 1 14 - 4 5 4 17 18 26 4 -4 9 14 5 32 55 15 6. Diplomiranci po fakultetah, spolu in trajanju študija Trajanje študija (leta) SKUPAJ Do 't Od k - h, 9 ,, 5-5, 9 o 6-6, 9 7 - 7, 9 8 - 8, 9 9 - 9, 9 10 -10, 9 • 1111, 9 « 12 -12, 9 ■ 13 -13, 9 « H -14, 9 » 15 -15, 9 " 16 -16, 9 ■ 17 -17, 9 ■ 18 -18, 9 ■ 19 -19, 9 20 in več Neznano Skupaj vsi zen^ Fakulteta pravna vsi zen. filozofska vsi žen. matematično priro - doslovna vsi zen. ekonomska vsi zen. agronomska vsi zen Medicinska vi - soka šola vsi zen. Tehnična visoka šola vsi zen 277 108 59 83 60 19 6 150 1271 306 471 44 329 162 132 58 1113 2 43 3 47 30 217 97 46 22 768 142 190 519 89 116 301 50 238 36 142 13 122 10 69 15 8 4 54 43 27 21 22 46 8 14 40 4 14 13 2 5 12 1 3 9 1 2 12 2 6 5 - 3 22 1 4 455 58 202 96 59 27 19 9 10 6 6 3 2 2 2 1 3 87 38 95 37 41 19 24 10 11 9 4 3 3 5 1 15 7 9 5 1 66 2 141 64 21 32 24 10 4 8 96 91 89 50 49 22 16 9 1 2 1 2 27 70 32 24 21 4 4 5 5 2 14 71 5434 1089 1603 115 1028 485 458 164 230 65 14 5 463 162 1638 93 6 - 190 40 284 33 325 32 '231 21 155 17 120 6 75 10 12 28 18 10 5 1 4 3 7. Odstotek diplomirancev po fakultetah in trajanju študija Trajanje študija (leta) Pravna fakulteta Filozofska in matematičnoprirodoslovna fakulteta Tehnična visoka šola SKUPAJ Do 4 od 4 - 4, 9 5 - 5, 9 - 6, 9 - 7, 9 - 8, 9 - 9, 9 10 -10, 9 11 -11, 9 12 -12, 9 13 -13, 9 14 -14, 9 15 -15, 9 16 -16, 9 17 -17, 9 18 -18, 9 19 -19, 9 20 in več kumul. kumul , % 100, 0 M 33, 6 24, 8 13, 6 8, 3 3. 8 3, 1 1. 9 1. 5 1. 6 1, 0 1, 0 0, 4 0, 2 0, 1 0, 4 0, 2 0, 3 *, 2 37, 8 62. 6 76. 2 84, 5 88. 3 91. 4 93. 3 94, 8 96. 4 97, 4 98. 4 98, 8 99. 0 99. 1 99. 5 99. 7 100, 0 100, 0 15, 7 34, 6 23, 4 10, 3 ' 6, 2 3, 2 2. 0 1, 4 1. 1 0, 4 o; 5 0, 2 0, 2 0, 2 0, 2 0, 1 15, 7 50. 3 73. 7 84, 0 90. 2 93. 4 95, 4 96. 8 97. 9 98. 3 98, 8 99, 0 99, 2 99. 4 99. 6 99. 7 kumul. 0, 3 100, 0 100, 0 0, 4 12, 1 18, 1 20, 8 H, V 9, 9 7. 7 4. 8 4, 5 2, 0 I, 5 1, 3 0, 3 0, 3 0, 3 0, 3 0, 1 0, 9 0, 4 12. 5 30. 6 51. 4 66, 1 76, 0 83. 7 88. 5 93, 0 95. 0 96, 5 97. 8 98. 1 98, 4 98, 7 99. 0 99. 1 100, 0 1C I 8. Povprečno trajanji študija po šolskih letih vpisa in fakultetah (Aritmetična sredina v letih) Šolsko leto vpisa Fakulteta pravna fi lozofska matematično' prirodoslovna ekonomska agronomska Medicinska visoka šola Tehnična visoka šola 1919/20 - 1923/24 1919/20 1920/21 1921/22 1922/23 1923/24 1924/25 - 1928/29 1924/25 1925/26 1926/27 1927/28 1928/29 1929/30 - 1933/34 1929/30 1930/31 1931/32 1932/33 1933/34 1934/35 - 1938/39 1934/35 1935/36 1936/37 1937/38 1938/39 1939/40 - 1943/44 1939/40 1940/41 1941/42 1942/43 1943/44 1944/45 - 1948/49 1944/45 1945/46 1946/47 1947/48 1948/49 6, 2 6. 1 6. 7 6. 2 5, 9 6. 3 6. 0 6. 2 6. 3 5. 8 6. 3 5. 6 6. 4 6. 1 6. 5 6. 3 6. 4 6. 7 6. 6 6. 3 6, 0 6. 4 7, 3 7, 3 7. 0 6. 5 8, 3 7. 1 6. 7 6. 3 4. 8 5, 0 4. 8 M 4. 4 6, 5 7. 2 6, 0 5. 8 6. 3 7. 7 4. 9 M 4. 8 5. 5 4. 4 5. 2 5. 3 4. 9 5. 6 5. 0 5. 5 5. 6 5. 4 5. 2 5. 3 5. 8 5. 1 5. 7 6. 9 7. 2 7, 2 6. 5 6. 8 6. 1 4. 9 4, 9 4, 9 5. 2 M 7, 3 8. 0 7. 3 7, 2 8. 5 4, 8 5. 1 3. 7 5. 4 5. 6 5. 2 M 5. 3 4. 6 M 8. 5 5, 5 5. 5 5. 2 5. 3 4. 8 5, 2 M 6. 4 6, 8 6, 2 5. 7 7. 8 6. 6 6, 6 5, 0 5, 1 5, 1 5, 0 4, 4 4, 9 5, 5 5, 0 4, 8 4, 4 5, 7 5, 8 5, 5 10, 0 10, 0 9. 1 9, 7 9. 2 9, 2 8, 4 8, 0 6, 2 6. 4 6, 1 5. 5 7, 5 8, 8 7. 0 7. 5 7. 6 7. 1 8. 2 7. 8 7, 5 8, 5 8. 9 8. 2 7, 9 7, 8 8. 8 8, 5 7. 1 7. 3 7. 7 6. 9 7. 2 7. 4 7. 5 9, 6 8, 8 8, 8 8, 3 8, 0 6. 2 6, 6 6, 1 5, 4 4, 6 17 9. Povprečno trajanje študija po fakultetah in šolskih letih vpisa Fakulteta in šolsko polletje vpisa Aritmetična sredina Modus Mediana g-j do q3 (50 %) 13 ' 91 (razlika) Pravna: Fi lozofska: Matematičnoprirodoslovna: Ekonomska: Agronomska: Medicinska visoka šola: Tehnična visoka šola: 1919/20 - 1948/49 1919/20 1924/25 1929/30 1934/35 1939/40 1944/45 1923/24 1928/29 1933/34 1938/39 1943/44 1948/49 1919/20 - 1948/49 1919/20 1924/25 1929/30 1934/35 1939/40 1944/45 1923/24 1928/29 1933/34 1938/39 1943/44 1948/49 1919/20 - 1948/49 1919/20 1924/25 1929/30 1934/35 1939/40 1944/45 1944/45 1947/48 1923/24 1928/29 1933/34 1938/39 1943/44 1948/49 1948/49' 1948/49 1939/40 - 1948/49 1939/40 1944/45 1943/44 1948/49 1919/20 - 1948/49 1919/20 1924/25 1929/30 1934/35 1939/40 1944/45 1923/24 1928/29 1933/34 1938/39 1943/44 1948/49 6. 3 6. 2 6, 0 6. 4 6. 6 7. 0 4. 8 5. 5 6, 5 4. 9 5. 3 5. 4 6, 9 4, 9 5. 5 7, 3 5. 1 5. 3 5. 2 6. 8 5. 0 4. 9 5. 7 7. 4 9. 1 6. 2 7, 7 7, 5 8, 2 7, 9 7. 7 8. 8 6. 2 4. 7 4. 8 4. 8 4. 9 7. 4 4. 5 4. 6 4. 7 4, 5 4. 5 4. 4 5. 6 4, 9 4. 7 5, 3 3. 5 4. 6 4. 6 5. 7 4, 7 4, 7 5, 5 5, 9 8, 5 5, 9 6, 3 7, 2 5, 7 6. 2 5. 3 8, 7 6. 4 5. 5 5. 6 5. 4 5, 6 5. 5 6, 9 4. 6 5. 0 5, 8 4. 6 4, 8 4. 8 6. 1 4. 9 5, 1 7, 0 4, 6 4, 9 4, 8 6, 3 4, 8 4. 8 7. 1 8, 9 6. 2 6, 9 6, 7 7. 2 6, 9 5, 9 8, 7' 6. 3 4. 6 7, 0 4. 7 7, 0 4. 6 6, 7 4. 7 6, 9 4, 7 6, 8 5. 0 8, 3 4. 1 5, 2 4, 3 6, 3 4, 7 4. 1 4. 2 4, 0 5. 3 4, 3 7. 6 5. 3 6, 0 5. 4 7. 7 5, 6 4, 4 6, 2 5. 2 8, 3 3, 8 6, 5 4. 3 6, 0 4, 0 5, 7 5. 4 8, 1 4. 3 5, 6 4. 4 5, 4 6, 0 8, 5 8, 0 9, 9 5, 5 6, 9 5, 7 8, 9 5. 3 8, 1 5, 7 9, 8 5, 7 9, 2 5. 4 9, 6 7. 4 10, 0 5. 5 6, 9 2, 3 2, 3 2, 0 2. 2 2. 3 3. 4 1, 0 2. 0 2, 9 1. 2 1, 8 1, 8 2. 3 1, 3 1, 8 3. 1 2, 7 1, 7 1, 7 2, 7 1, 3 1. 1 2, 5 2, 0 1. 3 3, 2 2, 7 4. 1 3, 6 4. 2 2, 6 1. 4 10. Diplomirane! po fakultetah, spolu in starosti ob diplomi Starost ob diplomi Skupaj pravna Fakulteta fi lozofska prirodoslovnomatematijna ekonomska agronomska Medicinska visoka šola Tehniška visoka šola SKUPAJ 5 43^ 1 603 1 028 458 230 14 463 1 638 21 22 23 24 38 275 581 719 10 108 210 266 14 84 165 165 37 78 62 1 4 16 31 25 5 42 104 167 25 26 27 28 762 669 600 471 258 194 146 141 110 108 51 64 60 46 29 31 30 29 30 55 68 87 74 209 206 182 194 29 30 31 32 321 268 167 128 67 57 34 24 37 28 24 24 14 21 7 20 12 5 3 47 44 12 15 136 105 85 54 33 34 35 36 100 67 58 29 30 22 13 6 16 4 11 10 2 1 41 25 29 11 37 38 39 40 32 19 18 19 12 7 4 7 41 42 43 44 10 12 6 5 45 46 47 48 49 50 in več Neznano 3 13 23 20 / 19 11. Diplomiranci po fakultetah, spolu in rojstnem kraju Rojstni kraj Skupaj vsi zen. Fakulteta pravna vsi zen fi lozofska vsi zen matematično prirod. vsi zen. ekonomska vsi zen agronomska vsi zen. Medicinska visoka šola vsi žen« Tehnična visoka šola vsi zen SKOPAJ FLRJ LR Srbija LR Hrvatska LR Slovenija LR B i H LR Makedonija LR Črna gora Trst, Goriška in Koper Koroška Inozemstvo Neznano 5434 1089 1603 115 1028 «5 458 164 230 65 4853 980 1434 101 103 10 8 276 36 55 3 4362 922 1356 98 86 9 12 - 14 2 1 - 12 1 Z - 245 43 89 6 40 9 14 1 286 53 64 7 909 422 406 150 220 63 9 4 45 17 2 19 5 14 14 1 845 395 382 141 205 59 13 1 10 2 51 26 10 5 55 31 3 1 2 1 28 3 20 1 1 1 5 463 162 1638 93 5 439 155 1431 84 1 4 - 74 4 8 3 141 3 4 413 150 1148 75 5 1 59 1 5 15 1 4=4 = 9 4 65 3 1=9 = 14 ~ 132 6 - = 3 1 . - 12. Diplomi ranči , rojeni v LR Sloveniji, po fakultetah, spolu in rojstnem okraju Rojstni okraj Skupaj vsi ?en< Fakulteta pravna vsi zen. fi lozofska vsi zen. matematično prirod. vsi ?en. akonomska vsi žen agronomska vsi zen. Medicinska viso= ka šola vsi zen Tehnična visoka šola vsi zen. SKOPAJ Celje mesto Celje okolica Črnomelj Gorica Kočevje Kranj Krško Ljubljana mesto Ljubljana okolica Ljutomer Maribor mesto Maribor okolica Murska Sobota Novo mesto Postojna Ptuj Radovljica Sežana Slovenj Gradec Šoštanj Tolmin Trbovlje 4362 922 1356 124 32 213 30 47 171 6 35 51 37 62 75 16 129 20 36 82 18 125 30 279 49 143 28 1429 378 393 81 72 12 179 51 105 13 99 10 220 42 131 24 129 31 149 17 54 99 48 - 399 49 116 23 33 39 34 93 47 35 46 18 5 16 19 2 3 4 2 7 3 2 1 845 395 382 141 205 59 13 27 36 10 33 1 31 1 63 2 25 1 258 16 16 14 93 13 28 17 9 46 26 36 25 10 6 10 23 20 3 18 1 9 17 1 18 10 26 13 4 6 7 5 4 4 126 53 46 19 7 12 4 11 20 13 6 16 4 6 1 2 11 3 3 4 1 1 2 2 3 5 5 3 6 5 13 8 83 14 2 -12 4 2 5 8 7 6 1 3 5 1 7 2 1 1 1 2 4 25 4 6 „ 1 1 1 413 150 1148 75 19 20 3 11 9 22 13 5 4 1 4 4 7 7 141 54 24 " 14 5 5 3? 13 12 4 10 1 14 3 9 2 18 8 12 4 3 - 12 3 9 2 2 - 13 5 28 53 12 35 16 56 36 2 4 3 1 5 2 414 30 100 5 22 61 28 32 42 28 26 44 15 10 14 23 53 .13. Diplomiranci po fakultetah, spolu in narodnosti Narodnost Skupaj vsi zeq. Fakulteta pravna vsi zen fi lozofska vsi ?en. matematik prirodosl. vsi žen ekonomska vsi zen. agronomska vsi zen. Medicin ska vi soka šola vsi zen. Tehnična visoka šola vsi žen. SKUPAJ Slovenec Srb Hrvat Makedonec Črnogorec Jugoslovan neopr. Drugi Slovani Neslovani Neznana 5«4 1089 1603 115 1028 485 458 4903 1021 1544 112 950 442 380 129 169 3 5 18 13 9 1 7 85 10 35 7 87 21 9 33 9 26 1 7 12 9 4 3 7 2 1 - 7 6 2 6 3 164 230 65 151 222 62 - 4 2 14 14 5 463 162 1638 5 444 160 1349 14 12 68 1 2 - 1 - 1 1 2 97 - 103 9 64 12 4 93 89 4 14. Diplomiranci po fakultetah, spolu in poklicu očeta ali matere Poklic očeta ali matere Skupaj vsi Fakulteta pravna vsi z. fi lozofska vsi matemat. pri rod. vsi ž. ekonomska vsi ž* agronom ska vsi IT Medicin ska vi= soka šola vsi ž. Tehnična vi - soka šola vsi 77 SKUPAJ 5434 1089 1603 115 1028 485 458 164 230 65 14 Kmetovalci Ribiči Lovci Delavci pri izkorišč. gozdov Poslovodje in nadzorniki v kmetijstvu in gozdarstvu Goji tel ji in delavci pri negi gozdov Rudarji Oplemenitel ji rud Globinski vrtalci Topilci, valjalci in podobni poklici Obdelovalci kovin Monterji, instalaterji in konstrukcijski ključavničarji Električarji in podobni poklici Gradbeniki Obdelovalci lesa in podobni poklici Izdelovalci košar in podobni poklici Predi lei, tkalci in drugi Apreterji in drugi poklici pri dodelavi tkanin Izdelovalci proizvodov iz tkanin in usnja Steklarji, keramiki in pod. Kemični predelovalci snovi in podobni poklici Predelovalci kož in krzna Ppedelovalci življenjskih potrebščin Predelovalci tobaka Grafiki in knjigovezi 733 72 392 10 112 25 35 12 28 7 1 5 463 162 1638 93 - 45 13 120 5 2 3 2 1 1 2 1 1 - 19 1 5 3 - 8 30 3 7 15 54 1 3 51 1 2 2 30 1 18 1 1 - 1 1 5 1 1 = - 3 - 3 1 12 1 2 12 1 5 1 1 - 1 1 1 1 1 1 2 1 - 10 1 13 2 1 3 4 4 1 - 1 1 2 - 4 1 5 2 18 1 1 1 2 8 1 4 21 H. Diploniranci po fakultetah, spolu in poklicu očeta ali matere ( nadaljevanje ) Poklic očeta ali matere Skupaj vsi z. Fakulteta pravna vsi z. filozofska vsi 7. matem. pri rod. vsi z. akonomskc vsi z. agronomska Medicinska vi - soka šola vsi z. vsi Tehnična vi = soka š. vsi Drugi poklici v zvezi z industrijske in drugo predelavo Strojniki in kurjači Poslovodje v industrijski in obrtni predelavi Ladijski častniki, mornarji in stražniki Letalski piloti, mehaniki in letalci Strojevodje, kurjači in drugo vozno osebje na železnici Šoferji, vozniki in kočijaži Prometno tehnično osobje Komercialisti, trgovski potniki ter podobni poklici Prodajalci v trgovini na malo in podobni poklici Vršilci uslug zaščite Vršilci osebnih uslug in podobno Fiziki, kemiki in matematiki Inženirji in tehniki ter podobni poklici Biologi, kmetijski in gozdarski inženirji Zdravniki, lekarnarji, lek. pomočniki in živinozdravniki Ekonomisti, pravniki in podobni poklici Kulturnoprosvetni delavci in podobni poklici Poklicni politični delavci in diplomati Duhovniki Umetniki in poklicni športniki Člani predstavniških organizacij Funkcionarji državne uprave in inšpektorji Voditelji sam. ustanov in pomočniki voditeljev - načelniki sam .ustanov Voditelji gospodarskih podjetij Uslužbenci v* Nekvalificirani delavci Osebe z lastnimi dohodki Neznano • 5 H 19 2 120 9 3 179 104 61 11 65 50 92 217 256 2 27 9 70 [311 1 - 2 b 3 1 b - 18 51 2 - 3 - 2 - - 27 3 22 10 1 19 5 5 1 3 3 34 bb b 19 50 3 7 19 1 24 9 4 3 3 - 39 22 - 50 104 17 85 106 17 1 - 7 8 1 1 1 - 26 16 22 10 6 1 11 10 1 1 13 12 24 18 62 37 6 4 1 1 27 4 1 24 12 5 21 15 18 15 7 - 1 1 4 2 1 1 4 - 1 - 2 - 20 4 2 1 9 - 1 - 2 111 4 2 1 1 8 3 4 2 4 2 5 3 2 1 3 2 3 - 76 7 16 1 15 3 8 2 15 1 532 142 60 4 75 46 61 30 32 10 329 205 243 10 376 135 206 49 3 1 1 1 3 - - 5 - - 7 1 3 3 12 3 28 3 4 - 1 1 2 1 -19 4 66 4 1 25 2 1 22 4 . 3 - 1 5 40 3 - - 38 - 8 2 - - 23 17 26 6 - - 31 7 53 5 3 2» 13 72 10 1 = 118 1 . . 7 - 3 2 18 1 - - 12 7 28 1 114 1 273 2 838 255 389 29 157 101 109 53 64 22 6 - 113 38 V 15 96 34 208 18 11 2 490 22 15. Diplomi ranči po poklicnih skupinah očeta oz. matere, spolu, fakultetah in oddelkih Fakulteta in oddelek, visoka šola vsi zen co vsi ?en C -i— C »» VSI ?en. vsi zen vsi &n. Q3 CO _C C/> 03 O CD • O vsi zen. vsi žen. SKOPAJ Pravna 5434 1089 742 74 19 1 264 54 134 24 198 39 155 26 720 207 1255 310 76 7 532 141 1329 206 1603 115 395 10 5 - 47 5 54 2 49 5 69 4 253 39 412 35 16 1 60 4 243 10 Filozofska skupaj Filozofija Pedagogika Psihologija Zgodovina Umetnostna zgod. Arheologi ja Etnologija Slavistika Romanistika Germanistika KlasiSna fi lologi ja Primerjalno jezik. Svet .kn j i ž. in liter teorija Matemat .-prirod. skupaj Matematika Astronomija Fizika Meteorologija Kemija Biologija Geologija s paleont. Geologi ja s kemijo 1028 485 112 25 3 - 41 120 2 141 26 5 7 6 4 - - 57 12 2 - 1 - - 38 18 3 2 1 - - 2 - - 1 - - 52 23 25 10 29 19 28 11 117 1 1 - - - - 1 - 2 2 1 6 1 4 2 3 - 12 1 81 197 132 15 3 75 46 375 135 1 6 1. -2 7 20 15 4 1 7 25 3 50 26 10 1 4 5 - 1 1 - - 1 - 4 1 4 4 5 1 11 284 129 43 9 - 160 96 13 6 - 164 117 7 4 1 74 1 25 10 1 2 - - - 9 .. . . 2 - - 1 17 8 9 4 8 5 7 3 29 8 2 2 2 6 3 2 2 17 8 7 4 2 5 5 7 4 27 9 2 - - - - 3 16 4 6 1 21 15 22 4 17 7 9 3 1 - 13 3 1 1 59 3 9 3 2 1 - 3 2 159 36 4 2 23 18 40 32 - - 5 3 38 30 - - 15 11 4 4 3 = 5 2 1 . . . . . . 2 2 - - - 85 23 67 31 52 32 34 11 458 164 35 12 - - 7 2 8 5 4 2 1 1 17 101 32 7 3 - - 1 1 1 1 1 - - - 2 7 111 54 8 2 61 29 206 50 1 18 10 2 - 16 6 53 10 10 1 58 142 14 1 - 2 - 1 - 17 . - 66 14 6 3 1 - 5 - 3 5 3 1 - 2 2 1 1 16 7 11 28 18 1 - 4 2 2 - 7 2 32 7 22 12 63 21 2 - 3 1 Miner. s petrog. ali tem 5 Geografija 126 Ekonomska Agronomska skupaj Agronomija Gozdarstvo Med. visoka šola skupaj Medicina Stomatologija Tehn. visoka šola skupa Arhitektura Elektrotehnika Gradbeništvo Geodezija Kemi ja Fizika Rudarstvo Metalurgija Strojništvo 2 - - 44 10 3 4 12 1 7 2 - - - - 3 2 3 38 17 2 1 14 9 49 9 230 65 30 8 2 - 23 8 5 - 22 4 11 1 17 70 24 15 1 32 10 3 1 14 14 1 - 1 - 1 1 1 1 1 1 1 1 1 . . . 1 - - - 463 162 46 13 1 1 31 11 9 3 21 5 8 2 101 43 132 48 7 - 96 34 11 463 162 46 13 1 1 31 11 9 3 21 5 8 2 101 43 132 48 7 - 96 34 11 1638 166260 331 10 353 93 123 6 8 22 7 - - 6 18 - - 6 20 - - 2 - - 52 28 5 - - 103 4 33 4 73 4 47 6 211 27 326 16 15 - 208 18 .491 14 2 12 - 21 1 1 - 19 - 2 - 13 2 5 2 31 9 6 1 10 - 5 - 23 3 7 - 10 - 12 - 43 3 9 3 15 2 8 2 52 11 312 3 21 1 5 - 11 - 87 3 12 - 1 - 8 - 119 1 15 - 2 - 17 1 4 - 2 - 3 - 15 - 3 - 7 - 12 2 31 1 - 14 4 - 17 29 2 - - 52 - 2 - 61 2 32 - 1 - 75 10 1 - 50 - 3 - 27 2 3 - 30 - 2 - 25 4 40 1 38 1 94 1 36 - 118 - 4 - - 53 13 93 6 19 11 22 141 - 5 - 23 ! 16. Diplomiranci po poklicnih skupinah očeta ali matere in po trajanju študija' I Trajanje študija oz. leta "O O ctr co QJ*»— > i_ o o c*— 1 — CT3 © C > -O*— o CD r— t. «— Q> Q_ 0" 0 ~P O) CD e-o O 03 CO »— O _o >IVJ 3 Q) co -C '' ' 'T V * f, * • > "4 ,; •:■■■■ > ^7^ ' • J - ^ v ^ •* Ar "rr : V' ^ - .s > * - ♦ ^ ' V > • j" ' * "T. ' • '5V ' 1 1 , , \; V " W; T^' v-' v •r .' ■ ■ ' ^ ■ •>< i. .' c;. . ' ISV» i#' . ■ - •• - ■ • " •" "•• .«■«► ' -. -; ,' • - • , - £ Jfi " i, .« -" a ' *• I ' i • -• ■■• ' . •i1-. - r* . '*>i .' V1 ■X • 0*r« • • v. " * r*. , / . •. •f •; " • .. ♦ , *■ V V-* • ^ •; •" . * - - ,••' •' L j . 1 v '* i •* "i-* j •• » - r Jr, >v, % ^•••, , •• s ;. :L. !-' - v .-■ ■ v^ST-. : : ■' ^" v ■ '•. *■•' ' X 'V' 1 v" • - ': .-' i - \. " - ^ r v r. ' ?^ -v • 1 *• A • \ - \ . *. * 1 - nT/' •v -5. . .* > ., • > .iT" & J s J '**&■ '••••■' •-„ .-. r :■•' •. . '-. _ v > • *Č7%y • 'š*1 , - . • . _ •. ; ^ - L" ' ' - ♦" ^ ' , ~ -sf r w *" * ' •' V-i. *' • '• O— X. « - •' - ^ ** '■ ^ j , . • v. > Z' r-; - \ ; -• • * " *" ' •-•«, , ^ ^ , ' * • " >■ . '• ■* . K. t • * " • . . * 11 ' v _ • i u^> < 'Ji /. • , i' • .H .—T' ' * - 1 " t; . . ►» • «1 V "*3 i .*»■ s ' Ifj ' •' " '" Ti • ♦> 1» ' '^. " 1 a® ' •; U *■(>' . • ' ■ . ' ■' . . • ■ '^ :' ". V-. . '. •••. •■•. . •. . • ■■ = Txv ■■■. --• ■ . •' ■•■' -' . .■■ ^--r/Lv '» O-f. : - ^ i. ^ . "• - * - ^ 4 i v • • . - v > ^ . - i - i - V . j r , ^ • ' ^ >-***( • * ■". ' • «• : ' • • -. - - ^ i' ; "• •-• : » t*S< •**• .. <•. -• •v. ••• • • — • • . -> 'rr:v "rs r, ; -it--" " 1 - i' - v -1 • . . I r .> >, . -■ . --%»• r 1 ^ ir/v - ^ ' f Vv ' - . .L-* • ; -t » L • '' " - ' . -* -• I . J . ' i "1 ' ' • ' "V" -* ^ I' . AV :^ •-••; : • • •" . ^-, •■ '•■ : '" •: p ■ - T .-' L' . . • ••:' r >■' '— : ". ■>■' '' ' '' J " . . "L • •" •• "* ji' 1 vs •** " ,-rJ*" * < '•*« V : *: . - 1 -• ^ ^ * ' "t ' '>; / . . i * •. > . - v '. . \ fT . : .v; ' T*ir 'T' ^ .■ 1 ' l' V^ '•' r .* - *• * ■ ' - • S - " , - I I »I . 1 — ' •> , _ r-i ■ — - "• '^^r' ' _ i" , . ' ,• • *^ ■*> - V • " -■' T" " ^ "* -* ♦" •_• ' - , .•4--, '/. ♦Vi'V - '' • v\ J■ i?: -iT' - -v " T-*" " ~ -, ■-, i" '' C. -' ^i '; v '^:vv. .. . &&&&*; -*<** .* /p:" . ■ •>«» ^^•" . •••» • "»•. ' ' • ' -' • -v - ■• >' • ; ■ , •' >•-•-• - V .. . • ' • / •£, •' .* •• • ■ v/ i* .•. . c' . v -:i. . •• '■ .. , .V " • rii v ' {' *:> ■S. > ** •. ►!*>. **, . .«. , *«. •■* + «1 ,+ 'rSi-* " J « V. 4 •»•<* * K 'S<" Pft - . r L-«. - ^»-4. - . ». >A^ »<« »r S, 4»•% >r -* * ^ *■* + •* " - ' * 1 t«. «»-' ' l ++ t f t EŠfl9|lS^l^W#^*WiW^®W^^^^^#S^^^S^WWW^^^^*SW*®ilSWWwBp^^^^**^^SS*#*^#^^^^^^^^8SEčWi^SSsWS^^^SB^@ SSM:fSWlS^mii**!!^^i8BlSs" ^" " " ' "" " " " " ^ mmrnmmrnm age^3^pmB^teMaBpM^E^pgWWBwgMBMaBMgBp^gaBBMBBaB»piie^^g^8aM^a^ ^' ^^' ~' ' ' ##M1SI#IM®#^®I^W^ " ^ « it#!« •>w«6e4 4' ?. t&i4. i«x«jv. »w, . r»^e». , «-i^s^ * * * » ». * - » t \ * * • ^ ^—^9^™^«^^— »— ^^Sfe^SS.«. »**. S6_. ®S^SS3S3!ESS^ — — 5 ® ^. a^, . ^. «^^. ^>. . «^' ." ^ «:-«. ■»«»«* A ?$fr, i8aa; ^sg $• gfg g » gg^s^^ ^ - " £$*»**»> " " " * »» ;»^ 3v*>5ftft4t 5sSS«53i58? 46 ?^*^w' 3r3l5^*, ; ? " M^SfiK _. _ _ „. .. . __ _ _ _ 9 9^9« 9^9««: JI »S^fSpiiif^M##®^^^ '~" ' '" " ■" '^" ~" ^:i' ~ ■•:— ^ — — ■■ — - . ••~*• - — — ■' " ••-^" w' ^■«, . . - w#^3^St5iliSSp!W#5fl!!^ -—t _ .« ^«tr3S. . «. ^. «. . w ji^^^s ncsff^i^iu&^ipjac^c s žg^d »ts/t«»»v^*^i ^ ^ »" ^ £ a * t j-*** t ^js&ss:*' ' " « avta ^^»ssis ^ t$jjgfc®*j*}*. rf«#»t t ^^i®9>iž& -» #fc«t -515^2« 'u »* ^' # ««« ^ — « «— «•-, „„, * aess--«^ -, „^ JWC •» i«. ™«l |^g:#W>" " " " _' " " sS" i, ~" ' ' "' ' -^■s" " ' a' — « ■— 5•-«-' ^■' "' — ■-^ ■i®' - -» ^.■ - -=• 'i^-^-— -=^--" «=•"■' -' ~" ~ f ®®®#^^!®!| _ _ _ _ _ „ __ _ __ >i - v » F a s te » t ««*, , «• - r. ?fi!ts ^ > »**» & ?•* * <4* * '**" -' • - iTy ■< "J^. « »s sr t ac ciss^^r^s^^. ■»*?. »^»jtstžt« ; -r * r *i z% % i s rs** . . ^— = ,-, • -. - ^ ^ - — . .-— , . . . _«_. . . . „. . _ „ ., ^ . - ^ , - .. «^^ _ .. „ ii»^tv' x*^i^ ♦i-' ? f • * "" ^ 6» fl" »3s*!S«tiiRK :•< »♦fr "s fr a « ^js "r irtH ^ n * , - . .» r ^ ^ , < * ,< * 3 4 ; r4 * - i, ' 53«sv?žp" ' " *t t. -* j? £*" " . " fn*' " ' ♦ X * t: .*}>-. , ^v!»c*J i. *. f' :. . -5. ^1 1 6t( -' 5 V - -> ^ S. -K^S" " **. " ^:^^ .. ***w • s M t t s* sa^s tcil *-? ' ^S, ? ^ ^ " '" «4 »' i " . lfc t* - it a ^ h * * & 5 *lSi=i:i#I«:i»^|i||l!lil$|^#IS#ii^gi§#iftSI||l, rtii|lll^:IIPl#» iS^|£||:, l^; g3Sis§; !gji^g|3g(i?M?^igiii^iii; ^^iM^#fiii^i5iiS0^P®iBP^^i®lS^^!##®^^^P#^ r" 1 • t ^ i* tss <£, pj 5^^' - . *>* *. *•», _» s tj j' 1 r" 1 1, K <; £ a iS .* £-. &*». ; , » K -lis. *. %) jijf & & £ "S<£ £ s: u P f' i -»»tl^a A Ji*i4f»5j^' $s» «^t+%83»%S«»»«:£i<»a 5. 33S f1 1 *> e#^4?*! ts, ' i», *ftswi*' , >t*}v«si. i, *T u c j 1 Si f" #^»i*i:*»**i4*ff ^es "»fer** **jir*??ssjn»«*, , aKf«r***^*fl|' *«a' <**»«>sw», , sti<, i!