Duieiijske Novice izhiijajo vsak }ietek ; ako : : je tu (lun pniziiik, dan jioprej. : :
Cena jiiti jo zd NeiiK'.ijo,
za celo leio Hi>i-jlii au ajiriia) Sli, za pol ieca ]'t)0 K. NHi-oc,itina Bosno in liruf^e evroitskta države znaša -Î'SO K, />a Artieriko K. List in oglasi se pliKiiJsjo imjirfí.i.
Vso <loi>ise, iiaručiiiiio in oxiiiiiiila »[ii'cjema tlakama J. Krajec «asi.
Vse preveč fraz«..!
Na vseh straneli se povdarja vavč«-vaiije. Javnost se posebno obraía na gospodinje, naj se prilagodijo sedanjetiiii času ill skrliijo za času priiiienio hrano družine.
Razni oklici, ki so se doscdaj objavljali od raznih strani, imajo pa premalo konkretne vsebine — vse preveč sploSnili fraz. Naloga nicrodajnih krogov bi pa bila, da bi prišli s konkretnimi, strokoviijaŠkimi nasveti. Saj se je že v mirnih Časih toliko jio knjigah in časopisih pisalo o raznih jedeh, ki so kljub svoji mali ceni prav okusne. Sedaj pa slišimo le dan na dan, z malimi Častnimi izjeinami večinoma le splošne fraze.
Naj bi vendar strokovnjaki jiodali javnosti tudi v tem oziru konkretna navodila! Saj Iji tukaj druzega ne bilo treba, kakor, da vesčaki zberejo že davno preizkušene recepte, ki so primerni sedanjim gospodarskim 1'azmei'am. Saj je celo pri državnili in deželni]) oblastih nastavljenili toliko veščakov! Ali iie bi torej mogli ti veščaki podati ljudstvu res strokovnjaška navodila za primeren način sedanjega življenja?
linaino pa gotovo tndi dovolj neuradnih vešO^kov inožkega in ženskega spola, ki bi tudi lahko svoje strokovno znanje vdinjali v sUižbo domovine. Tudi na te se obračamo,
(iotovo bo tndi naše dnevno časopisje rade volje sprejemalo take strokovnjaškc Članke, s kojiini se bo ljudstvo v resnici kaj praktičnega naučilo,
Dosedaj so večinoma vsi oklici o sedanjem, času pi'imernem načinii življenja, bili žalibog preveč splošni in bogati na lepili frazah. Mi smo pa mnenja, da so fraze le na mestu za pohi žeiodee; v se-danjein resnem fiasu pa, ko marsikakemu revežu lakota trka na duri, so gotovo bolj na mestu besede dejanja,
i^e iz vsega početka je bilo opaziti, da so razne vladne odredbe došle vedno prinioroina precej pozno. Koliko časa je trpelo, predim so se izdali maksimalni tariii! Napovedovali so jih sicer razni listi in oklici, a predno je beseda postala meso, so Se razni obrezani in neobrezani oderuhi nagnali cene tako visoko, da so živila vsaj za tretjino podražili, seveda ne v korist kmeta, ampak v prvi vrsti v svojo korist.
In ko so vendar zagledali maksimalni tariti luč sveta, smo na iiaŠc veliko začudenje opazili, da se tarif obrača le proti jnalemu trgovcti, ki je že večinoma biV navezan na odei'uškega veletrgovca. Tako je moral res marsikdo vzklikniti: „dic klcinen Gauner biingt man auf, die grofien lillit man laulen!"
Še-lc po dolgem Času za temi tariii so izšii tariti za veletrgovino, Med tem Časom so si razni oderuhi s človeškimi živili že napolnili svoje zaloge še po primeroma nižjih cenah in šc-le zadnji čas na najrazličnejše umazane načine dvignili cene. Ljudstvo je opravičeno pričakovalo, da bodo tarifi pri cenah posegli precej daleč nazaj, a žalibog so se le vse preveč v škodo ubogega ljudstva ozirali na ob času i/Jšlega tarifa obstoječe dnevne ceno, seveda v skoro izključno korist z živili dobro založenega veleoderuštva.
Pa tudi ne glede na to so ti tarifi zagrabili le nekatera živila, med tem, ko je liila pri večih vrstali žalibog še vedno
prosta pot za umazane manipulacije raznih špekulantov. Tu bi pač bilo na mcstn, da bi tariii za vele- in detajlno trgovino za vse vrste raznih živil hili izdani ob enem. Ce je kje upravičena naša bojazen pred takim cincanjem, je gotovo v tem ozii'u.
Že par tednov je minilo, da je Nemčija vpeljala žitni monopol. Med tem, ko je v Nemčiji torej že ta važna in edino pametna vladna odredlia že davno v veljavi, se pri nas le še vedno posvetujemo. Obeta se nam edino zadruga, ki bo imela pravico prisilnim potom žito l'ckvîrirati. Sicer še ne jioznamo, kakšen bo ustroj te zailrugc, vendar se nam zdi, da taka zadruga nikakor ne bo mogla ustreči življenskim interesom, razven če bo izvrševala nekak žitni monopol, kakor vNeničiji država sama. Seveda so pa ta nova naprava ne smo omejiti samo na žito, atiijiak se mora raztezati na vsa nujno potrebna živila, ako hoče imeti zaželjen uspeh.
Ljudstvo upravičeno zre na merodajne kroge, naj se vsaj sedaj lotijo z vso enei'gijo dela za ljudski blagor in opuste dosedanjo polovičarsko taktiko in večno cincanje. lîesed je bilo že dovolj, dosedanje izkušnje pa nas uče, da rabimo energičnega dejanja. Caveant consules!
Za bojno črto na severu.
v rokah imamo dve pismi našega novomeškega prijatelja Mejaka, ki ste si sicer 1)0 nekod precej slični, vendar radi zanimivosti obe objavljamo. Trvo pismo je pisal Č, g. brusniškenni župniku Nemaniču, drugo pa nekemu svojenni prijatelju.
Na bojnem polju, L febr. 1015,
Hrepenenje po domovini.
Nimaš pojma, kako me je razveselila razglednica, katero si mi poslal iz družbe, katera mi je bila zmiraj ljuba. Priromala je na liojno polje razmeroma hitro, kajti 25. jan. je bila oddana, prejel sem jo pa že jan. ^led vami se je nahajal tudi sotovariš, kateri se je boril za domovino.
Sladka beseda domovina, kako hrepenimo vsi po Tebi! Njemu je gotovo znano, kako razveseli človeka poročilo od svojih dragih. Še nikdar nisem tako občutil to hrepenenje po rodbini, po znancih iti prijateljih; oddaljen sem od njih, sam v tuji deželi med gromenjem topov in stokanjem nesrečnežev, ki darujejo domovini na oltar svoje zdrave ude, Idejalno jeto; vendar, kaki občutki me bodo navdajali, ko bom zaslišal glas „mir ljudem na zemlji!" Kakšno veselje bo navdajalo moje srce, ako Bog dá, da se zdrav povrnem v okrilje svojih dragih, si ne morem pi'ed.stavljati. Edina moja želja je, in naj še trpi vojska kolikor časa hoče, zdrav bi hotel priti domov.
Povsod smrt — kuga.
řírelo, katero je nam nastavljeno, je pa strašno obširno. Ni samo krogla, šrapnel in granata, katera ti vtrga nit življenja, nastavljene so di'Uge še nevarnejše pasti. Kužna bolezen, di'agi moj, ta sovražnica življenja preži dan na dan na človeško življenje! Zemlja, ki je napojena s krvjo tisočerih junakov in ognojena z nešteto trupel onemoglih živali, bo spomladi oddajala káli bolezni. To so temne misli za bodočnost, ako se ne jiosreči spretnosti diplomatov vstaviti vihar, ki Šumi po celi Kvropi. Beseda — vojska —■ je že strašna, kaj še-le udeležiti se tega plesa! Kako ste
srečni, dasi tudi nimate v sedanjem Času prav veselih uric, vendar vas zavidam. Pri dobri kapljici sedite ~ v duhu vas vidim — ter delate načrte, na kak način bomo zmagali.
Ogenj uči moliti — nepričakovano svidenje,
Veliko aeni že prenesel, čast Bogu, še zmiraj po sreči. Molitev mojih dragih mi daje moČ, da bom še to, kar me Čaka, prenesel z isto potrpežljivostjo, kot sem dosedaj. Po resnici pišejo vojaki-junaki iz bojnih vrst —ogenj uči moliti. Nc verjameš, kako navdušeno smo že molili. Prebil sem na svojih 2.')00 km dolgih potovanjih veliko. Kako dolga pot se mi je zdela v Brusnice, pa kaj je to; 40km sem hodil z lahkoto peš, pri vsakem vremenu, brez okrepČila. Pri tem neiirostovoljnem „rajžanju" sem malo znancev srečal, dasi je tisoče naših fantov v bližini. Nadzornik Štrukelj je bil eden tistih. Revež je bil toliko presenečen, da me niti spoznal ni, dasi sva bila soseda. Kje je sedaj, nimam pojma. To srečanje je bilo meseca novembra v Kaî'patih. Od tedaj sploh nisem naletel na nobenega, Ic iz „Slovenca", katerega mi daje naš C. kurat Cegnar, stolni vikar iz Ljubljane, čitam, da je bojišče precej prepojeno s slovensko krvjo. T)a bi le sad rodila!
Plačilo zastrupljevalcem ne izostane.
Kakor čitam v „Slovencu", še sedaj sovražniki katoliške stranke nc mirujejo. Ni dovolj, da so v mirnih Časih morili srca naše mladine, kot sedaj svinčenkc more naše može, steber slovenskega ljudstva, se ujiajo ti œlo v tako resnih časih sramotiti nase voditelje, osobito osebo Pre-vzvišcnega in zastrupljati javno moralo, ['pam, da plačilo zanje ne izostane, Želel bi brezvestnežem, naj bi jirinesli svojo kožo v strelne jarke; gotovo bi jih tu minilo in milo bi se obračali k nebu. — Oprosti, da pisem s svinčnikom. V vojski smo; tudi časa mi primanjkuje. Snega zadosti; že štiri dni neprenehoma sneži.
Prosim te, spominjaj se me pri sveti maši in oglasi se kaj več.
Srčen pozdrav vsem znanim, osobito tvojemu omizju in gosp, poslancu Zurcu!
Tvoj ¥. Mejak.
Na bojnem polju, 29. jan. 1915.
Dragi prijatelj !
Danes sem z veseljem sprejel „Dol. Novice", katere mi je poslala na mojo željo moja žena. Po tolikem času scui dobil list v roko, katerega sem že toliko svoj čas zasledoval, list, kateri me prestavlja v duhu v krog moje ljube družine, znancev, v mesto, katero še-le sedaj spoznavam, kaj da mi nudi v mirnem Času, Prebiral setii vse številke natančno ter opazil, da je razmeroma zelo malo po-roČano od severnega bojišča. Zato sem se namenil, ker sem ravno toliko prost, da Ti malo popišem, kako se nam godi. Kvo Ti!
V službi vojne bolnice.
Prideljen sem vojni bolnici št. 9/3, katera obstoji iz 30 težkih vozov, katere vleče 85 konj. Moštva ima 7 gažistov in 104 sanitete oziroma trcna. V vozovih jc spi'avljen deloma ves potrebni sanitarni materijal, deloma živež za lastno moštvo in živino. Naloga take vozeče bolnice je, da nudi težko ranjenim prvo pomoč, (die erste spitalmaliige Behandlung po vojnem
règlement). Prostora in priprave ima za 2S0 do 300 bolnikov. Ko se vrši boj, postavijo se ob bojni fronti v primernih prostorih kot graščinah, šolah, uradnih poslopjih vojne bolnice, v katere vozijo v vozovih težko ranjene. Tu se tedaj dela noč in dan, se operira, převažuje, zbolj-šane odpravlja v sanitetne železnične vozove, in žalibog tudi pokopava, ker ranjencem v trebuh ali glavo ni rešitve. To je kratek opis bojne bolnice, natančneje po boju.
Tako sem tudi jaz prišel s tako bolnico v Galicijo, v kateri Že bivam šesti mesec. Odkrito ti povem, da sem že mnogo pretrpel, vendar prenašam potrpežljivo vse nadloge, ker vedno mislim, da drugi še več trpe in so veliko v večji nevarnosti za življenje kot jaz. Kot računski podčastnik imam skrbeti za ves živež za ljudi in konje. To pa ni lahko v teui času, ko je uboga Galicija tako izžeta in razdejana. Čudil se bodeš, da ti še nisen; pisal. Vzrok je pač ta, ker imam veliko dela in da so bile v prejšnjih mesecih poštne razmere take, da po cele tedne nisem videl pošte. Vojne na potovanju, civilne na begu. Sedaj, ko smo dalje časa stabilni, so se zboljšale razmere.
Čudil se bodeš, ko ti pišem, da sem prehodil do danes do 2ôOO km. To so bili krasni sprehodi s težkimi vozovi, pripreženi s fijakerskimi konji iz Trsta, kateri so bili navajeni tlakovanili cest, ne pa razrite blatne ceste gališke. To so bili prizori večkrat, kateri bi amaterjem prinašali veliko snovi, ko smo se vozili po hribovih cestah. Konji so odpovedali, moštvo pa ne. Tzpregli smo jih, in sami vlačili vozove v hrib, norčevali se, rekoč: Sanitatsbaterie vorwarts! Kakšno trpljenje je že bilo to, ni za popisati. Vreme smo imeli razmeroma zelo slabo, veliko deževja in blatne ceste. Blato gališko si bo vsak zapomnil, dosti povedano, ker itak bercš o njem v Časopisili. Prenočeval sem do konca novembra pod milim nebom, ali pa sem se stisnil kot klošč v voz. Marsika-terikrat sem se spomnil ob dnevih, ko sem prehodil do 50 km na dan, moker do kože, svoje postelje. Da mi ni bilo ravno prijetno pri srcu, to je umevno. Dolgo časa sem rabil, da sem se privadil vsem težavam. Prve mesece sem veliko trpel, telesno in duševno ; — od celega sveta odrezani — v voj* nem vrvenju so moje misli bile pri družini; cela dva meseca smo bili brez vsake pošte, to je zelo uplivalo na-me. Kolikrát smo tožili in eden druzega tolažili, rekoč: tudi to bo minilo, saino Bog ve, ali bom pri tistih, ki se bodo zmagoslavno vračali. Dvakrat smo šli na Ogrsko in tretjič se vrnili v Galicijo.
Junaštvo naših hrabrih bojevnikov je velikansko. To sem imel priliko opazovati pri težko ranjenih, kako so se reveži radostih, ko sem jim pravil, da so naši Ruse zopet nabili. Bog daj nam častno zmago in pozabljeno bo gorje.
V dobri poljski hiši.
Od 20. decembi'a 1914 smo večtiioma stalno na enem kraju. Moje stanovališČe je majhna koča, stoječa ob obronku 300 metrov visokega gorovja, kakili 200 metrov oddaljena od glavne ceste. Kupček slame v kotu je moja ])ostelj. Dobro spim, saj sem od dela utrujen. Tudi me več ne moti gromenje topov, ne razburja me, ako miške po mojem obrazu skačejo, samo, da sem
pod streho. Gospodar je dobi-a poljska duša ; krslili smo ga za „Japancr", ker ima tako pokrivalo kot ga imajo Japonci. Mož je silno 111'esti-ašcn, kajti njegova koia je polna lukenj oďkrogelj. Celi dan je trajal sti'astiii boj in njegova koča je bila v sredi ognja. On in njegova žena sla čepela celi dan v enem kotu sobe ter molila. Čudita se, da sta ostala Živa, ker je bila soba polna krogel. Na prostoru, kjer jaz spini, je stanoval višji niski častnik. -Tapaner ga pohvali, da je bil dober, kajti obvaroval ju je, da niso Rusi jima vse pobrali, kot so drugod ob glavnih cestah.
Še vedno zdrav in čil.
Doma sem itak malo, ker sem večina dni v tednu po opravkili v mestu, ki je oddaljeno 40 km. Vsaki teden grem dvalirat iskat na Železnico potrebni živež. Koliko neprilik sem že imel, pa sem jo le po sreči zvozil, da se mi ni nič zgodilo. Prebrnjcn sem bil že večkrat, pa ztiiiraj tako po sreči, da se nisem obtolkel; le kako kolo se mi je zdrobilo pri vozu. Marsikatera noč je bila darovana domovini. Veliko skrbi imam pri takem potovanju ; če ne bi imel tako železno potrpljenje, bi že bil pb pamet. Veseli mc, da sem še tako zdrav in trden; razen nahoda sem bil cel Čas zdrav in Čil. Če bolj trpim, bolj sem zdrav. Seveda se pa tudi varujem. Ne pijem vodo, ne mleko, ne jem sadje; koliko jih je radi tega obolelo. Tudi mene je že mučila strašna žeja, pa sem raji trpel, kot bi se z vodo nalival, Hi'ana je za sedanje ra/.mei'c zadostna. Da je le župca pa kofetek in koinis in tobak, nas še ne bo konec. Gromenju to))ov smo se tako privadili, da nam je dolgčas, če se ne strelja. Edina želja nas vseh pa je: Bog daj skorajšni mir. Mislim si: pogled na družino ob povratku, in pozabljeno bo trpljenje. Spanec me že muči, zato sem prisiljen nehati. Če pišeš ťicku, pozdravi ga!
Srčne pozdrave vsem! Tvoj Feliks.
Rusi govore kakor kak star Dolenje.
Tuili p. Janez Žiirga sc je zopet oglasil s Karpatov:
Zmerom sem imel veselje do potovanja, videti nove kraje in di'iige ljudi. To sladkost vživam zilaj v polni nieri, samo precej pelina je zraven. Treba je iti cel božji dan peš, ako nočem prezebsti na vozu ali konju. Toda, ako Človek od zjutraj do večera pete bnisi, zvečer že komaj gleda, kam bo vrgel svoje kosti. Vedno sem bil zdrav, le zdaj sem malo prehlajen. Govorim namreč v spodiiji oktavi od „contra C", kadar sploh morem govoriti. Tu v Karpatih vlada huda zima. Slovaki, revni ko cerkvena miš, pa verni in dobri, nas sprejemajo pod streho. Zvečer poležemo })o slami kot kla-fterska poiena in kiimlu nato se sHŠi iz raznih kotov smrčanje kakor v parni žagi. Vmes zajoče kvečjemu kak otrok ali se preobi'ača kak vojak godrnjaje, da tako požrešnih uši še v Srbiji ni videl. Vsak dan gredo novi transporti Rusov čez Homono; nekateri vlaki so polni zmrznjenih sovražnikov ! S slovenščino lahko povsodi shajam. Govorim s Hrvati, Srbi, Slovaki, Poljaki, Čehi, Rusini in Rusi. Rusi govore kakor kak star Dolenje. — 1'ozdrav! P. Janez.
Gospodarstvo.
Kakšna je Sibirija in njeno kmetijstvo.
Sibirija nam je znana dosedaj le kot dežela ruskega pi'ognanstva. To teh samotnih in tiirzlili krajih, ki leže v severnem delu Azije, se jiokore ruski politični zločinci za svoje grehe in napake. Neizmerne in nepregledne so te ravne poljane, tako, da jim ni konca ne kraja.
Ta zloglasna dežela nam je jwstala danes veliko bližja. Neštete misli se obi-a-Čajo od nas v te zapuščene kraje, odkar se pošiljajo v njo naši vjetniki, naši vojaki, naši rojaki. Pugostoma se zamislimo
v te kraje, mudeč se v duhu z našinci, ki Čakajo ondi nesti-pno skorajšne vrnitve v domače kraje, nazaj med svoje ljudi.
Dasi velja Sibirija kot pusta in neprijazna dežela, ima vendar tudi marsikaj dobrega na sebi. Kakor so bere, je ta dežela silno bogata na prirodnih zakladih. Tam se koplje zlato, srebro, baker in razne druge žlahtne rudnine. Tam so veliki pre-mogokopi in petrolejevi vrelci. Neizmerni so dalje gozdovi po teh krajih. Les sam pa nima nobene prave vrednosti, ker manjka ugodnih trgovskih zvez in železnic. Zgradila se je sibirska železnica, ki veže to ogromno deželo od enega konca do drugega, ali kaj pomaga ena sama ždeznična proga v -tako velikem delu sveta. Pomisliti moramo, da je Sibirija večja ko cela naša Evropa in da morejo imeti od ene same Železnice le najbližnji kraji nekaj koristi. Z dolgo vožnjo se pa les tako podraži, da ne izplača prevažanja. Zaradi obilega lesa in pomanjkanja stavbnega kamenja so sibirska mesta vsa lesena. Vse hiše so lesene. Najbolj zanimivo pri tem je to, da se ves les žaga na rokah, ker nimajo po teh krajih še nobenili žag na vodo ali pa, da bi jih gonila kuka večja sila. Mesto Jenisejsk n. pr. ima 12.000 prebivalcev, okolu 1000 leseni)! hiš, pa nobene žage.
Zanimive so razmere na kmetih. Tam je precej drugačno življenje kakor i)ri nas. Veliko sveta je tam Še neobdelanega, tako, da bi tam imelo prostora lahko še več kot jnilijon kmetskih rodbin. Ker je zemlja po te)i krajih Črna in zelo rodovitna, ima Sibirija pričakovati še boljšo bodočnost. Značilno za Sibirijo je to, da je malo obljudena. Zato je prazna in pusta.. Značiltio je pa tudi to, da tatiikajšiiji prebivalci niso prosti posestniki svojih zendjiŠč kakor pri nas, ampak da so le nekaki začasni užitkarji, kakor nekaki najemniki. Lahko bi jih imenovali kolonisti. To so naseljenci, katerim se zemljišča odmerijo, da jih nekaj Časa za-se obdelujejo in uživajo. Po preteku gotovega Časa se zendjišča na novo razdele in odmerijo posameznim rodbinam. Značilno je dalje tudi to, da prebivajo ti kmetje v svojih naselbinah (vaseh) skupno in da si drug drugemu po potrebi pomagajo. Ta način gospodarstva je podoben nekdanji „vaški marki" na Nemškem in se imenuje tukaj kakor tudi na Ruskem „mir". To je „kitietska občina" (gmajna) v prvotnem pomenu besede, ki obsega eno samo vas, eno samo naselbino.
Te vasi se pečajo s poljedelstvom in živinorejo. Oboje je do skrajnosti priprosto in prvotno, tako, da nima ondotno poljedelstvo nič poučnega za nas, a je v toliko zanimivo, da saj vidimo, kako zaostali so še kmetovalci po teh ki'ajih. Najbolj zanimivo je to, da tam sploh nic ne gnoje svojih njiv, ampak da spravljajo gnoj proČ v velike kupe, kjer čaka, da ga dež in voda po malem odpeljujeta. Ti kupi se delajo najraje kraj potokov, da izgledajo včasih kakor nasipi proti povodnjim. Na njivah sejejo žito, po več let na tisti njivi, in če noče žito več dobro storiti, puste njivo v prahi in obdelajo drug dosedaj prazen prostor za žito. Tako po potrebi menjavajo in kolobarijo na svojih zemljiščih. Eden del njiv je zmeraj na počitku, ker imajo prostora več kakor ga je treba.
Zelo slaba in revna je tudi živinoreja po teh krajih. Čez poletje se vaška živina redi skupno na paši, kjer jo pase črednik, ki je navadno na konju. Doma nimajo živine v hlevih, ampak v odprtih šupah. Tam zado.stuje, da je živina pod streho in zavarovana pred dežjem. Za zimo se te Šupe obijejo ob straneh z deskatni, tako, da so za silo zavarovane pred ostro burjo in pred snežnim metežem. Proti mrazu, ki je v Sibiriji zelo hud, in znaša tudi po 40 stopinj Celzija pod ničlo in več, je pa živitia seveda vse i)renuilo zavarovana. V teb Šupah tudi ni nobenih staj in jasli, tako, da mora živina krmo, ki se ji nameČe, po tleh pobirati. Da se na ta način veliko krme pohodi in po-
nesnaži, ni treba posebej poudarjati. Posušena krma se ne spravlja pod streho, ampak na prosto v kope. Užitek, ki ga imajo ondotni prebivalci od živine, je tudi silno majhen. Ni ćuda tudi, da je živina v rasti zatrta in [)odobna našim bušam.
Kakor vidimo, je sibirsko kmetijstvo prastaro in ne kaže nobenega napredka. V novejšem času se dela tudi v Sibiriji na to, da se preneha dosedanji gospoilarski način s pomočjo užitkarjev, da se odpravijo „vaške občine" in da se po našem izgledu prepuste zcndjiŠČa v last posameznim kmetskim rodbinam, kakor se to godi Že nekaj časa sem na Rusketii, ker je upati, da se bodo sibirski kmetje kot lastniki in prosti posestniki bolj poprijemali dobrega gospodarstva kakor pa kot užitkarji.
Rolirman.
Gospodarske drobtine.
Varčujte z moko in kruhom ! Z oblastvenimi predpisi se je že naložila dolžnost, da se mora pri pripravljanju kruha, da se varujejo zaloge krušnega žita (pšenica in rž), mešati moka z drugimi vrstami (n. pr. z ječmenovo moko, koruzno moko, krompirjevimi izdelki). Nikdo naj se ne spotika, ako se nekoliko izprcmeni okus. Tudi v gospodinjstvu naj se ne porablja neinešana pšenična in ržena moka. Predsodek zoper temne vrste moke je neosnovan, zakaj te vrste so tečne in okusne. Prav posebno naj se varčno gospodari s kruhom ; kruha naj se ne odreže več, nego se ga [lojé. Tudi ostanki kruha iti žemelj se lahko porabljajo za (iri pra vijanje redilnih in tečnih jedi (krušne juhe, cmoki, praženi žganei iz žemelj, močnik iz žemelj itd.) Opušča naj se zaradi slastnosti uživati samo svež ki'uh; star kruh ni nič manj redilen. Ječmen in oves, kaša in riževo pšeno so pripravni za razne močnate in mlečne jedi in torej lahko nudijo nadomestilo za običajna živila. Isto velja zlasti tudi o koruznem zdrobu, ki je za pripravljanje polente bolj pripraven nego koi'uzna moka. Iz ječmena narejena kaša (ječmenček), ovseno pšeno, ovseni kosmi, kaše, mofinate in mlečne juhe vseh vrst lahko podajajo redilne jedi.
Pravilno in varčno kurjenje. Pri kuhinjskih pečeh in pečeh s pečtiicami {glinastih pečeh) naj se ne vloži preveč premoga istočasim. Čim nižje je goreča [dast, tem bolje se izrablja kurivo. Kadar se začne kuiiti, morajo biti kurilna vratca (gornja vratca) zaprta in vratca za pepel (pod rešetko) odprta. Čim se je premog dodobra užgal, se lahko gornja vratca deloma odpro, da jih lie poškoduje živahni ogenj. Spodnja vratca je pripreti, tako, da ostane le majhna špranja. Ako je v peči le še žrjavica brez plamena, naj se zapro obojna vratca, da plin počasneje prepihava in da se peČ tako krepko pregreje. Ker se vratca iia pečeh nikoli ne zapirajo popolnoma neprodušno, prihaja tudi, ce so vratca zaprta, večinoma dosti zgoi ilnega zraka. Nikakor pa naj ne bodo spodnja vratca veČ nego za prst široko odprta. Pri železnih pečeh je odpirati ku-rihia vratca le, kadar se dolaga kurivo, rtovajanje zgoriliiega zraka je uravnati s tem, da se premikajo vratca za pepd ali da se primerno vstavi zapora z vijakom, ki je nameščena na teh vratcih. Polnilne peči je napolniti z gorivom do vratec za ogenj.
Lepo sadno drevje se dobi iz drevesnice kmetijske šole na Grmu, in sicer visoko in pi'itlično drevje najbolj priznanili vrst. Cena visokim jablanam po f^O h do P20K, visokim hruškam po 1 K do VSO K, pritličnim hruškatii po l-4() K. Naročila se izvršujejo po povzetju.
Cepljene trte na rlpario portalis se dobe iz trtnice kmetijske šole na Grmu, in sicer sledečih vrst: ki'aljevitia, silvanec, veltiinec, rdeči vrh, beli bui'gundec, tra-minec, žlahtnina, ]ioi1ugalka in žametna či'nina. Cena posameznim cepljenkam 1 8 h, cena za lîOO cepljenk po 16 h, in za 1000 cepljenk po 14 h. Ccpljenke na arainon rnpestris so po 20 h. Na prodaj so (udi
bilfe riparije portalis in aramon riipestris. Cena po dogovoru.
Jajca za vale.ije se dobe pri kmetijski Šoli na Gritiu, in sicer od štajerskih kokoši po 1') h, od pekinških rac po 2u li, od emdenskih gosij in od puranov po 30 li.
Cepljene trte oddaja kmetijska podružnica v Novem mestu, dobro zaraščene iniikoreničene, in sicer: kraljevino, silvanca, veltlinca, laški rizling, žlahtnino, portugalko ill žametno črnino.
Oddaja perooida. Sliši se, da nekateri vinogradjiiki niso zadovoljni dobiti pcrocid namesto primanjkujoče galice. Če bo mogoče. se bo za dotičnike preklicala naroČitcv. Sicer je pa vju-ašanje, če sploh dobimo zadosti perocida, ker ga je le omejena množina na razpolago. Gospodarji bi morali biti zadovoljni, da se jim po možnosti pomaga s perocidom, ki ima za trte ravno tako vrednost kakor modra galica. Kmetijska podružnica bo storila vse jiotrebne korake, da se našim vinogradnikom pomaga do potrebnega škrojiljenja. Z galico in perocidom se je obrnila tozadevno na vse naročnike.
Oklic!
Gospodarska zadruga v Novem mestu se obrača na županstva in župne urade, naj ji blagovolijo javili one posestnike, ki imajo na prodaj razno žito, krompir in fižol. Zadruga kupuje za izključno rabo svojili članov iz mesta in okolice in ne pi'odaja naprej. Pri posameznih ponudbah naj se blagovolijo naznaniti natančni pogoji na zadrugo samo ali pa na npravništvo „Dol. Novic". Za njihov trud se že najirej zahvaljuje Gospodarska zadruga za Novo mesto in okolico.
Pre^^ledovanje v letih I89Í, Í895 in 1896 (oziroma tudi 1878-1881) rojenih črnovojnikov za politični okraj Rudolfovo.
Pregledovanje v letih 1891, 1895 in 1896 (oziroma tudi 1878 - 1881) rojenih črnovojnikov za politični okraj Rudolfovo vrši se v času od 19 do vštevši 22. t. m. (letniki 1891, 1895), oziroma od 14. do vštevši 17. marca (letniki 1896).
Ob dnevih pregledovanja v Kudol-foveni vrši se tudi naknadno pregledovanje vseh do zdaj pi'egledanili letnikov oziroma vseh v teh letih rojenih črnovojnikov, kateri so pregled zamudili.
Okolnost, da so bili v letu 1895 rojeni črnovojniki leta 1914 pri pregledovanju in niso bili za Črnovojniško službo z orožjem sposobnim spoznani j'b ne od-veže dolžnosti vnovič priti k pregledovanju.
Poklici se ne bodo razpošiljali.
Vsak črnovojnik mora biti popolnoma trezen in po celem telesu čisto umit.
Črnovojniki, ki se peljejo po železnici niorajo Črnovojniške legitimacijske liste pri blagajni na kolodvoru pokazati, da se na nje pritisne pečat.
Gospodom županom ali njih namestnikom, kateri peljejo črnovojnike, naj izda občinski urad legitimacijo za jjrosto vožnjo v kraj pregledovanja in nazaj. Tudi ta legitimacija naj se pri blagajni jiokaže.
Končno se jiristavi, da mora vladati v bližini krajev pregledovanja in v pi'c-gledovalnih dvoranah popolen mir.
Prestopki se bodo ostro kaznovali.
Spored pregledovanja.
Pregledovanje se bo vršilo po sledečem redu:
Letniki 1891 in 1895 ter vsi pod točko 5. razglasa spadajoči črnovojniki iz občin ňmihel-Stopičc, Mirnapeč, Gor. polje, Prečna, Toplice, Orehovica, liela-cerkev. lírusnice, dne 19. februarja t. Î. v telovadnici c. kr. državne gimnazije v Novem mestu ob 8. uri zjuti'aj; letniki 189G istih občin pa 14. marca t, 1. v istem kraju in ob isti uri.
Letniki 1891 ill 1895 tev vsi tiod toiko i") razglasa sjiadajoći Cniovojiiiki iz obćiii Velilva J^oka, Minia, Trebnje, Sonipeter, Poljane, Hmlolfovo, Ocniiošnice, DobniiCe, Selo ]»n Šutiibei'ku, dne 20. februarja t. I. v lelovadtiici c. kr. državne gimnazije v Novem mešitu ob H. uri zjutraj ; letniki I8i)(j istili obiin pa 15. niarea t,. I. v istem ki'aju in ob isli url.^ Crnovoj-niki iz občin Dobiniče, Srlo pri Šuniberkii, Velika Loka, Jlirna, Trebnje, morajo odpotovati ob 7. liri zjiitraj iz Trebnjega.
Letniki 1891 in 1895 ter vsi pod točko 5 ]'azglasa spadajoči črnovojniki iz občin Ainbnis, Ajdovec, 7)vor, Smuka, Ziigrac, Jiitžeinberk, dne 22. februarja 1.1-v šolskem poslojiju v Žužemberku ob 9. uri zjutraj; letniki 1896 istih občin pa 17. marca t. 1. v istem kraju in ob isti uri.
Madjarski politik razmotriva o italijanski politiki.
Madjarski !)olitik gi'of Julij Andrassy je pi'iobčil v „Neue ťr. Presse od 26, jan. t. 1. obširen uvodnik, v katerem slika bodočnost Italije za slueaj, rta zmagata Avstrija in Nemčija ob nevtralnosti Italije, in za slučaj, da zmagajo njiju sovražniki. Na naše mesto ob Adriji, pravi, bi prišla Velika Srbija, kar bi bilo Italiji škodljivo, kajti za Srbijo bi stala Rusija, ki bi s svojo neizmerno nioCjo nikdar nc dopusiila, da bi se Italija vguezdila na Balkanu in slovanskih deželah ob Adriji. Rusija pa bi vsled premoči ob Adi'iji zadobila nmčan položaj ob vsem Sredozemskem morju. Treba upoštevati, da bi Rusija dobila v svojo oblast Dardaiicle, pomnožila bi svojo uiornarico in zagosjiodarila tudi na za--hodnetii obrežju Balkana in ob sredozemski jVIali Aziji, In sosedstvo takega slovanskega kolosa bi bilo Italiji veliko bolj nevarno nego avstrijsko! .\li ne vidijo v Rinni, da, dočim je nam zveza z Italijo važna, bi je zmagoslavni carizcni niti nc potrebovat in bi z brezobzirno odločnostjo iztisnil italijanski vpliv od vzhodnih bregov Adrijc.
Zmaga trosporazuma bi bila na sploh Italiji škodljiva. Anglija bi postala po razdelitvi Turčije neomejena gospodovalka nad celo Arabijo in Egiptom in Fj-ancija bi se Še bolj ugnezdila ob severozapadni Afriki, kjer bi Italiji le malo več ostalo. Tripolis bi mogla o)iraniti le po milosti trozvezc. — Pa tudi na suhem bi bila Italija v nevarnosti od dveh strani, kajti A'elika Srbija bi ji bila sovražna vsled Istre, hrvatskega Primorja in Dalmacije. Ali se more Italija vmešati v vojno in kršiti pogodbe, da si svoj položaj Ic poslabša?
Ako bi se pa Italija združila z Avstrijo, tedaj bi postala dedinja Cezarjev, dobila bi celo severno Afriko, sredozismske Otoke, torej veliko ve5 uego bi od nas inogla vzeti, — In Italiji se ni bati nikdar za svojo bodočnost ob Sredozemskem morju, ako bo ztimga naša, in ona sme mirno računati na trajtio zvezo z avstro-ogrsko monarhijo. Vsi interesi Italije merijo torej na Lo, da gre dalje po poti zadnjih desetletij ter si v okviiju trozveze in v prijateljskem sporazum ljenju zagotovi svojo bodočnost in svoje ravnotežje. Končuje z vero v prijateljstvo Italije, ker ji to nalagajo njeni interesi in obstoječa iiogodba. V zaupanju v pravičnost naše reči, v hrabrost naše vojske, vstrajnost naših narodov in modrost naših voditeljev moretiio mirno gledati naspi'oti vsem eventualnostim in vsem nevarnostim.
Dop
• ■ ISI.
Iz Adlešič G. februarja. Mobilizacija je vzela tudi iz nase župnije veČ gospodarjev in fantov v vojsko. Ňa i)rvi poziv koncem julija jih je odšlo nekaj Čez 30. Rilo bi jih pa seveda več, da ni toliko naših župljanov v Ameriki. Dozdaj sta mrtva od vseh dva, kolikor je za gotovo znano. 1'adei je na sev. bojišču menda še
koncem avgusta Peter Aillešič, posestnik iz Pribiiiec hišna štev. 11., star lil let, ostavivši 3 prav male otroke. Škoda moža, ki je bil prav skrben gospodar in zvest pristaš S. L. S. januarja pa je unnl za tifusom v voj. bolnici Miha Rožiiian, l)0sestnik iz Purge li. št. (i, stai' 30 let, zapustivši 2 mala otroka. Umrl je v Vel. Mezeriču. Odšel je bil že drugič v vojsko. Prvič je bil namreč ranjen, ko je bil tretjič v ognju, na Male maŠe 8. sept, ob 11. mi dop. pri Grodeku blizu Lvova. Ranjen je bil na kolku leve noge od puškine kroglje, vendar ne [irehudo, ker je šel sam iz boja kake pol ure daleč oprt na puško. Potem je ležal v bolnici v Grodeku do dnizega dne, ko se je odpeljal v Ljubljano. 21. 3ei)tembra pa je bil prišel doiiui na dopust — prvi naŠ ranjenec — za dva meseca. Škoda moža, ki je moral v najlepši starosti zapustiti, dom, ženo, otroke in Še žive stariše. —
V	prihodnjem doi)isu pa bom sporočil o našiti ranjenih, ki so bili pa dozdaj razun enega vsi, hvala IJogu le lahko ranjeni in se zopet vrnili na bojišče.
Umrl je v vojaški bolnici^v Ljubljani Damjan Koželj, bivši trgovec v St. Rupertu, brat nadučitelja v Št. Petru pri Novem mestu. Pretekli mesec se je vrnil ranjen s severnega bojišča. V bolnici na Vrhniki se ga je lotil še tifus, katercnui je tudi podlegel. Zapustil jc ženo in petletno ličerko Vilmico. Rlag mu spomin!
Nemčija proglasila morje okoli Anglije ill Irske z angleškim kanalom za bojišče.
Berlin, 4. februarja. (Konur.) „Reichs-anzeiger" objavlja v uradnem delu sledeči razglas:
1.	Morje okoli Velike Britanije in Irske s celim angleškim kanalom bc proglaša za bojišče. Od IG. febriiai'ja nadalje se vsaka v tem bojnem ozemlju se nahajajoča trgovska ladja uniči, ne da bi bilo vedno mogoče tudi odstraniti nevarnosti, ki groze posadki in potnikom.
2.	Tudi nevtralne ladje se nahajajo v bojnem ozemlju v nevarnosti, ker je britská vlada odredila 31. januaj-ja ztoi'abo nevtralnih zastav in se v slučajnostih pomorske vojske ne more vedno zabraniti, da zadenejo napadi, namenjeni sovražnikovim ladjam, tudi nevtralne ladje.
3.	Plovba severno okoli otokov Shetland, v vzhodnem ozendjn Severnega luoi'ja in v iiasu, širokem približno 30 morskih milj ob nizozemskem obrežju ni ogrožena.
Berlin, 4. februarja 1915,
Načelnik generalnega štaba mornarice pl. Pohl.
Vojska z Rusi.
Nemške čete v Karpatih. Nemško uradno poročilo z dne 4. februarja poroča;
V	Karpatih se nekaj dni sem bojujejo nemške bojne sile rarjio ob rami z avstrijskimi artiiaiiami. Zvezne čete so v težavnem in zasneženem goi'ovju dosegle že celo vrsto lepih uspehov.
Rusi se umikajo, „A Nap" poroča iz Bukarešta 4. februarja: Jz Huranjena se poroča, da se I'uske Čete v Bukovini umikajo na celi bojni črti. Petrograjska brzojavna agentura priznava, da se ruske čete umikajo iz Karpatov.
Položaj v Przemyslu izvrsten. Nizozemsko časopisje piše, da je položaj l)ra-nilcev v Przemyslu izvrsten. Napade so Rusi ustavili. Kei' so gore in doline zasnežene, se moštvo peča z zimskim Športom.
Rusi so poslali svoje čete izpred Przemysia v Bukovino, „.-\z Est" poroča 4. februarja iz Bititi'ice: Rusi so v vzhodni Galiciji in Bukovini koncentrirali svoje čete, iz česar se more sklepati, da polaga rusko najvišje poveljstvo vso važnost Jia osvojeno vzhodno (lalicijo in Bukovino.
Bukovini ujeti ruski vojaki pripovedu-
jejo, da so bili odposlani njiliovi polki izpred Przemysla v Bukovino.
Odbit ruski napad na našo fronto pri Dukla prelazu. Dunaj, 5. februarja. Rusko napade na fronto pri Dukli so naše čete krvavo zavrnile. Naše strojne pnške so napravile med ruskimi vrstami silna opiistošcsnja. Pred našimi strelskimi jarki leže visoki kupi mrtvih Rusov.
Osvojitev Humina. Nemci so po dolgotrajnih, trdovratnih bojih zavzeli 1 lumin. Koncem decembra so vrgle nemške čete Ruse čez Rawko in prekoračile reko. Dne 3. januarja so zavzeli Nemci glavni kraj med Rawko in prekoračili reko. Dne 3. januarja so zavzeli Nemci glavni kraj med Rawko iii Suho, mestece Borzymow. Vzhodno od tega mesta so pa Rusi takoj zasedli novo postojanko, ki se je nadaljevala južno čez Humin. Tu se je razvil trudapoln boj strelskih jarkov, ki je trajal več tednov. i.iele prejšnji teden so Nemci vzeli glavno rusko postojanko pri Borzymowu in nato pa Humin, drugo središče ruske obrambne črte. Humin leži 2 in pol km južno od Borzymowa in prav toliko zahodno od Suhe.
Przemysl se drži. Vojni poročevalec Franc Molnar poroča : Iz Przemysla stalno dohajajoča poročila izvajajo, da omejujejo Rusi zdaj svoje delovanje le na stražno službo in ne podvzemajo več napadov, PQložaj je tako ugoden, da ni potrebno vsak dan pošiljati brzojavnih poročil. Če ne bi bivalo v Avstro - Ogrski mnogo tisoč rodbin, ki jim je zdaj Przemysl važnejši, kakor vse drugo.
Naše prodiranje v Bukovini, nadaljnih 4000 Rusov ujetih. Uradno se 5. februarja razglaša med drugim: liuska ofenziva v Bukovini je dospela do srede januarja v gornjo dolino Moldave. Nadaljnje prodiranje tu zastavljenih močnejših sovražnih sil čez Karpate so ustavile naŠe postojanke pri Jakobeniju in Kiriibabi. V večdnevnih napadih je poskušal sovražnik dne 20. januarja zlomiti odpor čet, ki so branile glavne prehode. Ker so se vsi poskusi, naskočiti naše postojanke na višinah, izjalovili in so nekatere naših čet same prešle v ofenzivo in 22. januarja iztrgale sovražniku Ivirlibabo, so se Rusi naslednje dni s svojimi glavnimi silami umaknili v smeri proti Kimpolungo in Moldavi, kjer so se ustavili. Zadnje dni so se pa pričeli novi boji. Naše Čete, ki so morale premagati velike trenske in vremenske težkoče, so vdrle v dolino Moldave, vrgle tam se nahajajočega sovražnika nazaj in vzele Izvor, kraj Mol-davo in Breazo. Število v katpatskik bojih ujetih Rusov se je zvišalo za nadaljnjih 4000 mož.
Ruski napadi odbiti. — Nemci ujeli od 1. februarja nad 6000 Rusov. Veliki glavni stan 5. februarja: Na vzhodno-pruski meji so bili ponovljeni napadi Rusov južno od reko Memel odbiti. Pravtako so se ponesrečili ruski napadi proti naši na novo izvojevani postojanki vzhodno od Bolimowa. Število tam ujetih sovražnikov znaša od 1, februarja v celoti 26 častnikov in približno GOOO mož.
Rusi zažgali vas Rudki. „Kurjer Codzienni" i)oroČa, da so ruske čete vas Rudko ob Dunajcu, predno so jo zapustile, m vseh straneh zažgale. Hiše so popolnoma pogorele in tudi mnogo prebivalcev je postalo žrtev tega požara.
Rusi zapustili Tarnovv. „Az Est" poroča iz vojnega stana 5. februarja : Ob Nidi se bije velik topniški boj. Tai'now so Rusi vsled obstreljevanja iz najtežjih avstrijskih lopov zapustili, v rokali imajo le še višine za mestom.
Na južnem bojišču.
Srbski častniki zahtevajo odstranitev princa Jurija. Gi-ški list „Akropolis", pravi, da i)rinc Jurij sploh ni bolan, ampak je moral odpotovati, ker so višji srbski častniki od ki'alja Petra energično zahtevali.
da odstrani svojega sina. Princ Jurij je sicer dober vojak, ali vsled svoje surovosti in neprijaznosti je izgubil vso simpatijo med častniki. To je torej pravi vzrok njegovega jiotovanja v Riviero,
Sedanja moč srbske armade. Soiija, 4. februarja. Po novačenjih služi zdaj v srbski armadi 220.000 mož. Zelo primanjkuje sanitetnega materijala; pegasti legar tudi strašno razsaja in umre na njem vsakdan nad sto oseb.
Srbija se približuje Bolgariji, „Dnevnik" poroča 4. januarja: Srbska vlada ni mogla izposlovati pomoči od Rumunije in ne od Grške. Zdaj se je obrnila na bolgarsko vlado z vprašanjem, pod kakimi pogoji bi pomagala Bolgarija Srbiji.
Za pog^atya z Avstro-Ogrsko. Neki srbski politik objavlja v „Radničkih Novinaří" v imenu veČ svojih tovarišev članek, ki nasvetuje vladi, naj uvede pogajanja z dunajsko vlado, da se prepreči nova ofenziva avstro-ogrske armade na srbskih tleh.
Angleški zdravniki na Srbskem. Angleška sanitetna ladja „Erin" je došla v Messino in potem odplula v Solun, da pripelje Srbom pomoč. Na krovu je veliko angleških zdravnikov in strežnic „Rdečega križa".
Naš letalec bombardiral Cetir^je. „Miineh. Neu. Nachrichten" poročajo 7. februarja iz Budimpešte: Letalec Štefan Dahos je preletel Cetinje in je vrgel v mesto 6 bomb. Tri so padle v arsenal, dve v vojašnico, ena na sti'eho neke zasebne hiše. Zadnji čas so podvzeli avstro-ogrski letalci več poletov nad Belgradoin.
Turska vojska.
Senussl zasedli Oazo Siwa, „Seccolo" iz Kaira poroča, da so pregnale močne čete Senussov angleške uradnike iz Siwasa; angleško-egiptovske policijske čete so se združile s Senussi, kakor tudi obrežne straže. Senussi so se tu najprej pojavili v številu 3000 mož. Sedaj neprestano prihajajo močna ojačenja. Skupno število razpoložljivih senusskili čet cenijo na 200.000 mož.
NemákO"fv«ancosko-belgijsko bojiSče.
Obstreljevanje Solssona. Pariški listi poročajo, da strelja nemška artilerija zdaj na ozemlje Villeneue-Saint-Gerniain. Koteí, kjer dobavljajo vodo Soissonu, je zelo poškodovan. Ko so liki toča padale kroglje, so pričeli delavci popravljati vodovod. V Soissonu je ostalo le nekaj sto prebivalcev.
Trdnjava Antwerpen zopet utrjena, Trdnjava Antwerpen, ki so jo Nemci skozi tri mesec izpopolnjevali vsak dan, je zopet opremljena z vsemi obrambnimi pripravami, ki jih zahteva moderna vojna tehnika. Ozemlje je vzravnano, razstreljeni jekleni stolpi odstranjeni, I'aztrgano betonsko zi-dovje je zopet ojačeno. V utrdbah Wael-helm, St. Katherine, Liezele in Breendonck so razvrstili težke topove, ki so jih pripeljali zadnje mesece. Silovito so ojačili severne antwerpenske utrdbe. Zgradili so podzemeljske shrambe in utrjene postojanke za razvrstitev topov.
DomaČe in tuje novice.
Meščanske zveze občni zbor se vrši dne 14. t. m. ob 8. uri zvečer v Rokodelskem domu z običajnim vsporedom. Po občnem zboru se vrši posvetovanje Gospodarske zadruge o važnih gospodarskih vprašanjih, osobito o nabavi živil. K obilni vdeležbi vabita oba odbora.
Sejm v Kandiji vi-Šilse bode prihodnji četi'tck, 18. t. m., za živino, pra.šičc in drugo blago. Kupei in prodajalci se vljudno vabijo,
Vsled splošne draginje se je tudi v brezalkoholni gostilni podražila kava za 4 vinarje in kosilo za 10 vinarjev.
Vojaške vesti. Nadporočnik dr. Vladimir Giulia, sodnik, se jc podal 7. južnega bojišča v Toplice pi'i Novcih mestu. — Izgube pri Î 7. pespolku doleiijskili vojakov. Ril I) je ti i; Andoljsek Andr., 2. stotiiija, Ribnica; Belaj Franc, 7. stotii., Trebeliio; Bei'vai' Alojzij, 1. nadoin. stotn., EržišČe; Bervar Janez, 4. nadoni. stotn., Zagorje ob Savi; Cotman Fran, 3. stotn., Studenec; Drganc Janez, 5. stotn,, Črnomelj ; DuSak L, 11. stotn,, Cwklje pri Ki-škeni; Gerkšlč Martin, C. stotn., Suhor pri Metliki; Glavič Jan., 11. stotn., novomeški okraj; JlirŠelj Jak,, 1. stotn.. Sv. Križ pri Krškem; Hosta Martin, 11. stoiii.. Sela pri Krškem; Hu-(laklin Fran, 3. stotn.. Št. Jernej; Jalovec Jožel, 11. stotn.. Malo MraŠevo; -lene Jožef, 8. stotn., Škocijan;Jtinc June Jožef, ll.stot., Šmarjeta; Kranjc Konrad, 11. stotn., Radeče; Lampret Alojzij, 1. nad. st., Lilija; LoncariČ Jožef, 2. stotn., Velika Dolina; Medle Franc, d. odd. strojn. jnišk. Brusnice; Mežan Ludvik, 7. stot., Vel. Lašče; Naglifi Fran, 7. stotn., Ki-sko; Novosel Jan., 1. nad. stot., Vel. Dolina; Potočnik Alojzij, 7. stot.. Gradac; Piihek Peter, 11. stotn., Dragatus; Skubic Ant., 7. stot., Grosuplje; Šuster Fran, 7. st,, Podgora pii Kočevju; Udovič Jožef, 11. stotn., Stopičc; Vovko Jožef, 11. stotn., Brusnice. — Od 27. Črnovojn. pp. Mrtvi: Cerar Janez, 7. stol:.. Krško; Kapš Peter, 3. stotn.. Dolina; Kavšek Vinko, 3. st, obč. Šmibel-Stopiče; Moborič Jožef, 3. st., novomeški okraj; Šule Leopold, 5. st., Pi'cčina; Zdravic Jakob, 5. stotnija, Banjaloka. Belopavlović Janez, 5, 5totn., Suhor; ('iiu-perman Janez, 5. st., ákoeijan, okraj krški; Goiobič Franc, 7. st.. Sv. Križ pri Kostanjevici; Gornik Jurij, 9. st.. Lokvica; Gornik Jožef, 3. st., Ribnica; Jančar Franc, 5. st.. Luče pri Litiji; Lesjak Franc, 6, st, Vel. Gabei-; Mandelj Franc, 0. st., Polšnik; Metelko Franc, 4. st., Št. Jernej; Osolnik Anton, Hotič pri Litiji ; Pavlič Alojzij, 7. st.. Krško ; L'ižiiiolit Jožef, 4. st. Trebnje ; Povbe Janez, 7. st., Krško; Lfi'li Nikolaj, 9. st., Metlika; Vidmar F]-aiic, 8. stotn., Toplice; Vidmar -Tanez, 3. st., Seiiuč; Žagar Anton, 7. st., Trebelno; Zalar Franc, 9. st, Rob; Žužek Anton, 5. st., Trebelno.
Hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico je imela meseca janiiai'ja 1915 diîUHrnega prometa 152.733 kron (i li. Vložilo je 123 strank 35.45U kron 59 b, a dvignilo 23G strank 51.024 kron 93 b. J'osojii je bilo danih 26 strankam 1 2,340 K.
Doseženje v črnovojniškem zakonu določenih starostnih mej med vojnim stanjem. Povodom raziiili pismenih vprašanj je C. kr. domobi'ansko ministrstvo vsem političnim oblastim javilo, da je doseženje v črnovojniških zakonih določenih zgornjili starostnih mej brez vpliva na nadalnjo črno-vojniško dolžnost med vojnim stanjem, da ostaEie temveč vsakteri črnovojniški dolžnosti zavezan tudi do razpusta črne vojske po § 4 črnQvojniškega zakona v istem ne-izp rem C njenem razmerju, v katerem je bil črnovojniški dolžnosti zavezan ob času Najvišjega vpoklica črne vojske.
Vojni vjetniki za gospodarska dela. Dunajski listi javljajo, da bode v kratkem izšel vladni razglas, v kojem bo natančno navedeno, pod kakiiid pogoji bo mogoče dobiti vojne vjetnike za gospodarska dela. Pošiljalo se bode po 200 in 200 vojnih vjetnikov, in sicer saino "a večja posestva; luogoče tudi, da ho vlada pošiljala vjetnike l)osatneznim-občinam, da zajedno opravljajo tudi dela na iiiabb go.^podarstvih.
Z vojnega pozorišča! Rusi v Bukovini se umikajo na celi Črti; Kimpolung, Gurahuniora in Suczawa v naših rokah. Na celi karpatski črti se bijejo hudi boji. Turki so mestoiua prodrli Že čez sueški prekop. Nemške čete vedno bolj ogrožajo Varšavo. Na francoskem bojišču se vrSe le manjši boji za strelne jarke. Na jugu je položaj neizpremenjen. Nemška blokada vedno bolj učinkuje, jiaroplovba na Angleško čez dalje bolj trpi.
Cena sladkorju se ne podraži. —
Osrednje društvo sladkoj'ne pesne industrije
Avstro-Ogi'ske obvešča, da se do nove letine cena konzuinnemu sladkorju nič več ne poviša. Na zboiii združenih avstrijskih čistilnic, zastopane so bile skoraj vse čistilnice, ki delajo, se je sklenilo soglasno, vladi obvezno izjaviti, da se do nove letine pi'odaja sladkoj' po dosedanjih cenah, namreč 7i) kron za 100 kg izčiščeiiega sladkorja prve vrste.
Protlalkoholna postava v Italiji. V Italiji se je uveljavila dne 25. januarja nova protialkobolna i)Ostava, ki uvaja liccnco za točenje likerjev in žganja, ob praznikih in ob volitvah in vsem mladoletnim pod IG. letom, kakor tudi pijancem in umobolnim je prepovedano točiti alkoholne pijače. -- Prepoveduje se tudi izdelovanje in uvoz absinta.
Zavratnl „rusinski kmetje". „Wolffov urad" poroča z vzhodnega bojišča, da so vjeli veliko ntskih poizvedovalnih čet, preotdečenih v civilno obleko. Iz tega se lahko sklepa, da rusinski kmetje niso nikoli streljali na naše vojake, ampak Rusi so se posluževali po mednarodnem pravu nedovoljeno zvijače in so vojake preoblekli v civilno obleko rusinskih kmetov ter jih skrivoma poslali v rusinske vasi ob bojišče.
„Rdeča knjiga" avstro-ogrske monarhije je ravnokar izšla. Obsega doku-metJtarične jiodatke o vzrokih in začetku sedanje vojske, ki dokazujejo, kako je bila sedanja vojska naŠi državi vsiljena, Ljudska izdaja „Rdeče knjige" bo izšla v raznih jezikih; v uvodu v velikih potezah po-jasniije, kako je nastala splošna vojska, in opisuje posebno spopad z Rusijo.
Nemčija izpusti civilne francoske vjetnike. Nemška vlada naznanja, da bo pustila domov 5000 francoskih civilnih vjetnikov.
Posadka „Emden" dcšla v Arabijo. Wolff poroča 4. februarja: Poveljnik ka-])itan-poročnik Miieke je došel z izkrcano posadko „Emden" blizu Hodeida na južno obrežje Arabije, kjer so ga turške čete navdušeno sprejete. Vožnja skozi cesto Parim se je posrečila, ne da bi bile posadko opazite angleške in francoske straže.
Bolgari utrjujejo Dedeagač. Kakor poroča „Newyork Herald", je prišlo v Dedeagać 10 bolgarskili vojakov, da v luki, ki jo utJ-jujejo, polože mine.
Posredovalce sv. Očeta za izmenjavo civilnih vjetnikov. Listi poi'očajo: Sv. oče je predlagal, naj se izmenjajo civilni vjetniki in sicer žene, otroci in možje, ki so stari nad 55 let. Ugodno so se glede na predlog sv, očeta izjavili Avstro-Ogrska, Nemčija in Anglija. Sveti oĆe se je kakor tudi prej, obrnil neposredno na glavarje držav. „Tribuna" poroča, da se apostolska stolica in evropske države še pogajajo o izmenjavi za vojaško službo nesposobnih vojnih vjetnikov, kar pa zadeva, kakor se zdi, na razne težkoče.
Legitimacijske pušice. lâst „A Nap" poroča, da bodo odslej naprej vojaki nosili legitimacije za vratom, to pa vsled tega, ker so Rusi padle vojake plenili in jim slekli obleko, tako, da je bila izgubljena tudi legitiniacija, ki je bila v hlačnem žepu.
Dva kilograma kruha in moke na osebo. Višji berolinski župan dr. Wermuth je objavil v imenu magistrata razglas Berolinčanom, da določa od 1. februarja nadalje, da morejo vsakemu prebivalcu lierolina priznati tedensko največ 2 kilograma krulia in moke.
Stroga kazen za dobavitelje čevljev armadi. Vojni poi'očevalec „Tagespost" jiiše: Dobavitelje slabih čevljev naši armadi nameravajo strogo kaznovati. Izvedli so strogo pi-etskavo. Dognali so, da so izdelovali Čevlje iz skorje dreves in iz pai)irja. Čevlje so izdelovali na Ogrskem. Krivce bodo kaznovali z brezobzirno strogostjo.
Listnica uredništva:
F, K. Ud Siiliorjii. VaS dopis ŽRliboK no niOTOmo v Kij Otiliki v sciiiiiijjli ikFili valod Btrogc fciiJiiire iiri-občili, .iko ho gode lako nercduoíiii, uftj bo iiiiiurstvo nli m vet"; iiosestnikov obrno nu glavarstvo, du /.«devo uredi, ako pa lain ne lil bilo odpomofi, pa na deiolno vlado iu duždui odbor.
Orožbeni ohlic.
E 1041,13-7S
Dnu 1. marca 1915 preilpoludtie ob pol 10. uri, bu ]iri C. kr. okvo/.tiein sodisfii, v izhi it.. HI na liodiitavi cdobieiiib jiOKojov dražba tilwloi'ih nopreiiiičnin : Zemljiška kiijipa Hiidoltov« it, âOÎ) : paiiiik, tijiva, (ravnik. ť«n. vredii. HfiUS K, iiiijni, poii. 43Utj K. VI. it. fj-l!!: njiva. Cen. vredn. 1UJT K; najm. pon. 20281Í ûOli. Pod najtiianjMin jioniidkoni se no jtrodaja.
C. kr. okrajno sodišče v Rudolfovem, odd. IV.,
dno 'Ji), januarja 1915.
MÎM ohlíc.
ř: 22/15
DpoUben! ohllc.
K 632/14
Dne 5. marca 1915 predp. ob 9. url, bo mesta po parcolsb na podstavi odobreni!) jiogojev filedeíií) neiiromiúaiii:
Zonilj knjigu Smoliiijavfts vi. št. 92 pure. St. travnik, (.'on, vrudii. IMK, najin. )ion. 126K OCh. řt. 1838: njiva. ('on. vrodn. 2fiO K, najm, pon. 32h. PiiriMÍt. 17H3/!i: njiva. Ceu. vredo. .lOK, pon, 2GK (ifih. Pari;, it. 11»3: goïii. Cen. vredn. najin poa. 93 K .l^h. Pare. SL. 1S70: njiva. Cen, l(iO K, najm. iion ]0(î K CH li. l'are,, řt. 583.'2 Ceu. vredn. 60K, najm. pon. 40K. l'arr. St. Kil/S; Cen. vicdn. 80 K, najm. pon. ňSK 32 li, VI. St. 603 st. 217(j/22: gořd, t'en, vredn. 135 K, najin. pon. i'od najnianj.šiin poiindkoin so uo prodajo.
C. kr. okrajno sodišče v Rudolfovem, odd.
dne 22, janimrja li)15.
na licu dražba
. 1837: . Pare. 173 K najin. UUK, vredn, njiva, njiva. , pare. 90 K.
IV.,
Dražbeni otilic.
^749/u 8
Dac 26. februarja 1915 predp. ob 9. uri bo na iicu mesta po posamuznib paroelali dražba sledeiib noprwiiiûuin :
Keniljiška knjiga Corovc vi, št. 250 pRic. St. 48/2 : liiša in živinski blev. Ten. vredn. 3J0K. Pare. èt, 178: pašnik, Ten. vredn, 1 K 50h. Paro, it, ^238: vrt. Cen. vredn, 1 K, Pure, Ét, 1010: njiva. ('en. vredn. 24 K. Pare. št. 4013: travnik, ('on. vredn. 270K. Pare. št. 40J4: pašnik. Cen, vredn. 04 K, l'are št. 40Jf): njiva, (Jen, vredn, 535K. Pare-, Ět,'41 IG: travnik, (.'en. vredn, 4(jK, Pare. st, 4117: pašnik. Cen, vredn. 2(JK. Paru št, 4118: njiva. Cen. vredn. bfiK. Pare, ňt, 3339 : vinograd. Cen, vredn. 31SK. J'are. št. 3340: travnik, (^en. vrodn. 22K, Pare. št. 3(jai 1 njiva. Con, vredn, ÍWK. Pare. št, SiMi-. njiva. Cen. vred. 85 K. Pari'. St. 3(i81 : njivu. Cen. vredn. ÍJ71K. Part-, St. 3G7U/2 : paínik. l^en, vredn. 79 K. Pure. St. 3l)Si;/2: njiva. Cen. vredn, 175 K. Pare. it. SfillO : travnik. Cen. vreihi. 39K. Paro. St. 3029: pašnik. L'en, vredn. 30 K. Pare, àt, 3030: travnik. Cen. vredn, 31 K, Pare. št. ,30,3,3: vimigrad. Ceo. vredn, 79K. VI, it. 14Í pare. št. 360.'>: goïd. Cen. vredn. ÍKWK,
Pod niijiiianjšim ponndkom so ne prodaje.
C. kr. okrajno sodišče v Rudolfovem, odd. IV.,
dne 19. janiiarja 1915.
VABILO.
142
V nedeljo, dne 14. t. m, ob 10. uri dopoldne se vrši
iošhi sestanek
v zadružni pisarni pri zadružnem /jatíelniku Hcdlar-ju v Kandiji,
Rokodelska zadruga bode sprejela od konfekcijske centrait; v Ljubljaiii večjo množino dela za C. kr. vojaško opravo, to je, hlače, bluze ÍQ suknje, ter jih bode !)ora2de ila v doio med svoje zadružne člane. Da dosežemo večji uspeh, ste vabljeni, da pridete v [)olneiu številu, gre se za zaslužek.
Zadruga rokodelskih in sorodnih obrtov za sodni okraj Rudolfovo.
Loterijske številke. Trst, 10, februarja 29 2 (5 56 58
Oražbeni oblic.
Dne 22. marca 1915 predpoludne ob 9. uri
lio pri e. kr. okrožnem sodiSêii, v i/.bi št. 31, žo s sklepom z dno 18, maja 11H4, K -283/14/ti, odobrenih dražtjonili Iiogojov dražlia sledotili nepremičnin:
Zonilj, knjiffa (iorenje Polje vi. št, 13!) ; a) zeni-Ijiàke píirrclo, Cenilna vrednost 800 K ; b) jioalopja. Cen. vrednost 321 K, Najmanjši ponudek 748 li. — Pripomni so, daje zemljišiT, vi. št. 2()it, k. obé. tiorenjo Polje io Kdruieno x nemljišiem vi. št, 132 iste k. o. Pod najnmnjšiiii ponndkom ee ne prodaja.
C. kr. okrajno sodišče v Rudolfovem, odd. IV.,
dno 1. februarja 1915.	137
K 3'27/'4 ]9
Dne 17. marca 1915 predp. ob 9. uri bo pri
C. kr, okrožnem Bodišřii, v ixbi št 81 na podstavi íe odo-tirenili pnK:)jov dra/,lj;i slede.ůili nepretiiiíuin :
ZeiDljiSkn knjiga Žalov.e vi. št. .147: en soîid in dva travnika. Cen vredn. 115i»K, najm. ]ion. 77,'ÍK. Pod najmanjšim ponndkom se ne prodaje.
C. kr. okrajno sodišče v Rudolfovem, odd. IV., dne 27. januarja 1915.
Vabilo
131-2^1
iia
XVIII. redni občni zbor
„Hranilnice in posojilnice" za Kandijo in okolico, registrované zadruge z neoinejeiio zavezo, ki se vrši dne 22. februarja 1915 ob 1. uri popoldne v pisarni zadruge s sletiečint
(1 n C v n i ni redom:
1,J Poročilo načelstva. — 2.) Poroćilo nadzorstva in odobrenje letnih računov. — 3.) Uazdelitev tistega dobička. — 4.) Nadomestna volitev funkdjonarjcv. — 5.) Slučajnosti.
Ako bita zbor ob l.uri ne bil sklepčen, skliče se ob 2. uri di'ugi občni zbor, ki sklejia veljavno ne oziraje se na število navzočih zadružnikov. Načelstvo.
Občni zbor
U1
Posojilnice v Črnomlju, reg. zadruge z n. z., vrši se v nedeljo, dne 28. februarja 1915 ob polu 3. uri popoldne v pisarni lastne hiše s sledečim
d n e v n i m redo ni : 1. Poro("!ilo o reviziji „Zveze slov. zadrug".— 2,I*oročilo načelstva o delovanju poslovnega leta 1914. — 'i. Poročilo računskih pregledovaleev o računskem zaključku za leto J914 in razlelUcv čistega dobička. — 4. Prciiiemba pravil. — .5. Volitev načelstva in računskega pregledovalca ter njega namestnika za trilcl.no dobo. ~~ (i. Predlogi.
Za slučaj nesklepčnosti vrši se di'iigi občni zbor ob 3. uri popohine na istem kraju z istim dnevnim redom, ki bode sklepal brez ozira na število zastopanih deležev.
K obilni udeležbi vabi Načelstvo.
Predivo in oučjo upino
kupuje po najvišjih cenah H. Podpečan '''
Ljubljana — Gradišče št. 8.

131-3-2
14 let star, ki je dovršil vsaj ljudsko šolo z dobrini uspeiiom, se takoj sprejme v trgovino z Železnitn in speccrijskiin
blagom.	Fran Guštin v Metliki.
Popolnoma varno naložen denar.
tfRâWflHICâ ie PeSOJtifilCâ
za Kaiulijo in okolico, reg. zadr. z ncoiii. zavezo
= V histuein domu v Kandiji
aprejciiia hranilne vloge od vsacega, če je i^jen ud ali ne, ter obrestuje po

U
1-0.15
na leto brez odbitka rentnejfa davka, katerega sama iz svojCf^a plačuje.