SLOV E N Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja-. Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 1 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za 4etrt leta 3 gld., ra jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (in ser a te)T; vsprejema' upravnlStvo {in ekspedlelja |v ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Štev. 95. V Ljubljani, v petek 26. aprila 1895. Letnik XXIII. Državni zbor. Dunaj, dne 25. aprila. V začetku seje predloži finančni minister načrt zakona, po katerem naj se vzame kot deželno posojilo za upravo Bosne in Hercegovine 24 mil. kron na posodo. Češki poslanec Eim je vprašal ministra za deželno brambo, kako je to, da lani, ko so prosili češki poslanci nekaj vojakov na dopust, da bi po-pomagali domačim pri zapoznelem spravljanju pese, tega ni dovolil, sedaj pa pusti, da dragonci v vojaški upravi pomagajo delati v onih opekarnah v dunajskem pogorju, kjer delavci štrajkajo. Kako je torej, da kmetje, ki se pečajo s pesorejo, niso bili uslišani, veliki kapitalisti v opekarnah v dunajski okolici pa imajo takoj vojake na razpolago. Poslanec Gotz se je spodtikal nad okr. glavarstvom v Gaya, ker je pri razpisu nekih ustanov med dokazili prosilcev zahtevalo tudi krstni list ter zahteval, da se v prihodnje zahteva le starostni dokaz. Vidi se, da židovski liberalci hočejo povsod zatreti vsako sled krščanstva. Državna pomoč za Toplice in Podsredo. Da se poleg neizmerne nesreče, ki je zadela Ljubljano in okolico po strašnem potresu, ne pozabijo topliški pogorelci, stavil je poslanec Pfeifer predlog, s katerim se vlada pozivlje, da izvrši potrebne poizvedbe o velikosti škode, prizadete po omenjenem požaru ter zahteva primerne svote v podporo prizadetim pogorelcem. — Nadejati se je, da bode visoka vlada ozir jemala na Toplice, ki pripadajo ubogej kranskej deželi, katera je v kratkem izgubila velik del narodnega premoženja po raznih elementarnih nezgodah, po trsnej uši, potresu itd. Poslanec Vošnjak pa je stavil jednak predlog, zo pomoč prebivalcem v Podsredi, kjer se je usedel hrib ter je pri tem ondotno prebivalstvo trpelo veliko škode. Šolski razglas češkega namestnika. Poslanec Sokol je stavil nujni predlog, naj vlada nemudoma umakne ra/glas cesarskega namestnika, kako naj se goji po šolah verska in narodna strp-ljivost, o katerem ni sklepal deželni šolski svet in je torej nezakonit. Utemeljujoč svoj predlog povdarjal je Sokol, da je omenjeni razglas naperjen proti češkemu narodu ter da se hoče pod sedanjo vlado celo šola porabljati v strankarske politične namene. Ker tako postopanje gotovo ni v prilog ni verski ni narodni strpljivosti, zato želi, naj bi zbornica vspre-jela njegov predlog, in s tem šolo umaknila neplodnim političnim prepirom. Razprava o davčni preosnovi. Gledč določitve davkov za hranilnice se je vnela živahna debata, v katerej so poslanci Funke, Vrabec in Luzzato govorili za polajšave davkov za hranilnice, posl. Morsev pa je z ozirom na visoke direktne davke bil proti tem polajšavam. Nato je bila razprava o davčni preosnovi prekinjena in je prišel na vrsto predlog poslanca Pernerstorfer-ja in glede štraj-kujočih opekarniških delavcev na dunajskem pogorju. Poslanec Perneretorfer se je pritoževal, da je straža surovo postopala celo proti ženskam in opisoval je, kako slabo je oskrbljeno pri ondotnih delavcih za stanovanja. Minister notranjih stvarij je zagotavljal, da je vlada vse potrebno ukrenila, v prihodnje zabraniti take nerede. Posl. Baernreither je stavil v tem oziru poseben predlog, kateri je bil sprejet, Pernerstorfer-jev predlog pa odklonjen. Nasledki potresa. Dunajski listi soglasno odobrujejo sklep državnega zbora glede izdatne pomoči za ponesrečene Kranjce in Štajerce. „Fremdenblatt" piše: „Besede, katere so govorili poslanci, morajo pomiriti zbegane duhove ljubljanskih ponesrečencev ter napolniti z upanjem mnoga obupana srca. K temu bodo tudi pripomogle besede ministra Bacquehema, ki je že mnogo v tem oziru ukrenil za Ljubljano in na katerega izdatno pomoč se smejo zanašati širni krogi. In take izdatne pomoči je treba, sicer bodeta dežela in stolno mesto Ljubljana hirala in pešala desetletja, predno marljive roke in skrbne glave le deloma popravijo škodo po nesreči potresa. Poškodbe so vidne stoprav sedaj, ko so podprte mnoge hiše, ki silijo narazen, in zaprte mnoge ulice vsled nevarnosti za pešce in vozove. Ljubljana je, z žalostjo moramo priznati, malone razvalina, kajti preiskave kažejo, da bodo veliko število hiš morali podreti do temelja, ker bi se sicer zrušile ob najmanjšem potresu." Ob jednem pa tudi dežele ne smemo prezreti, kajti tudi deželane je nesreča hudo zadela; škode je na sto in stotisoče, posebno v kamniškem okraju in v ljubljanski okolici. V teh tužnih dneh je treba združenih močij vseh dobromislečih in čutečih domorodcev, brez ozira na politične stranke. Z ozirom na to opozarjamo že daues na ljudski glas, da se utegnejo vriniti v deželo in mesto ljudje, ki bodo iskali dobička za prihodnjost. Mi mislimo namreč židovske špekulante, ki bodo, kakor ono leto v Zagrebu, skušali kupovati stavbišča in hiše od ubož-nejših posestnikov, da se stalno naselijo. Neradi sicer izražamo v tem trenotku to bojazen, toda neopravičena ni. Dunaj za Ljubljano. Oklic dunajskega odbora za pomočno akcijo v korist ljubljanskim ponesrečencem in okolici na dobrohotne dunajske prebivalce glasi se tako-le: Neizmerna nesreča je zadela kranjsko glavno mesto in njegovo okolico. Na velikonočno nedeljo, ki je vsemu omikanemu človeštvu dan miru in za-željene obljube, pretresli so strašanski sunki nesrečno Ljubljano in svet, na katerem stoji, se še dosedaj ni pomiril. Provzročena škoda znaša na milijone, revščina je nepopisna. Najbolje pojasni provzročeno škodo to, da se nahaja komaj jedna hiša v tem nesrečnem mestu, ki bi ne bila hudo poškodovana, in še danes, ko je preteklo že celih deset dnij, odkar se je pojavil prvi sunljaj, si gotovo devet desetin prebivalstva ne upa v svoje razdjano bivališče. — Ljubljanski prebivalci morajo bivati zunaj na prostem, kjer so izpostavljeni slabemu vremenu, ali pa se potikajo po šotorih, lesenih barakah in železniških vozovih. Ta položaj je pa še toliko britkeji, ker bodo morali posebno ubožnejši prebivalci Bog ve kako dolgo biti brez domovja, brez ognjišča. Misel na neizrekljivo revščino, katera tlači posebno žene, otroke in starčke, mora pretresti vsako človeško srce. Ta grozovita nesreča opravičuje namene našega odbora ki se obrača do dunajskih prebivalcev in jih kliče z ozirom na njih znano radodarnost na pomoč. Pomoč Ljubljani je potrebua — nagla izdatna in obilna pomoč! Avstrijsko prebivalstvo je že zadostno prepričano, da je pri vsakej priliki, ko je bilo treba svojemu bližnjemu s človekoljubno radodarnostjo priti na pomoč, bilo v prvi vrsti prebivalstvo dunajskega mesta. Dal Bog, da bi se to prepričanje tudi potrdilo v tem slučaji. Pot nam je pokazal prvi državni dobrotnik, Nj. Veličanstvo naš presvitli cesar in gospod, čegar velika dobrota se je prav cesarsko pokazala! In zato obrača se tudi podpisani odbor, poln zaupanja do dunajskih prebivalcev s prisrčno, nujno prošnjo: Pomagajte Ljubljani in njenim bližnjim, hudo prizadetim občinam ! Podpisani odbor prosi, da se mu pošiljajo mili darovi in je pripravljen darila prejemati in je s tisočero zahvalo pošiljati na dotično mesto. Mili darovi naj se dopošiljajo uredništvu lista „Vaterland" ali kakemu odborovemu članu ali nižje avstrijski eskomptni družbi ali pa pod naslovom : „Odbor za pomočno akcijo za Ljubljano." Imena in zneski darovalcev priobčili se bodo v javnih listih. Dunaj, dne 23. aprila 1895. Odbor za pomočno akcijo za Ljubljano in okolico: Dr. Karol grofHohenwart, tajni svetnik — kot načelnik. Iv. grofHarrach, Jo s. baron Švegel, tajna svetnika — kot načelnika namestnika. (Sledi 67 podpisov.) Oklic lavantinskega mil. knezoškofa. Mil. gospod knezoškof lavantinski so izdali nastopni oklic: Velika nesreča je zadela našo sosedno škofijo ljubljansko. Na velikonočne praznike v noči od 14. do 15. aprila t. 1. je strašen potres omajal hribe in doline, zemlja se je tresla, hišne stene so pokale, dimniki so se podirali in strešna opeka padala je raz strehe, podzemeljski grom in bučanje je vzbudilo vse prebivalce, ki so prestrašeni hiteli iz svojih prebivališč pod milo nebo, da si rešijo vsaj življenje. Kdo popiše strah in trepet prebivalcev, ko se je zemlja še večkrat tresla in zibala, ter se je še bilo bati večje nezgode I Poznejši sunki niso bili sicer več tako nevarni in osodepolni, vendar pa je ljudstvo zbegano in prestrašeno, ter mora vsled žugajoče nevarnosti, da se potres zopet ponovi, po hlevih in barakah prebivati. Posebno je bela Ljubljana jako hudo zadeta, menda ni cerkve, pa tudi ne hiše v celem mestu, da ne bi bila več ali manj poškodovana; mnoge hiše se bodo morale popolnoma podreti in na novo zidati. Božja služba se mora pod milim nebom opravljati, ker so tudi hiše božje zelo poškodovane. Skoda, žalost in tuga je res nepopisna. Samo v Ljubljani se ceni škoda do pet milijonov goldinarjev, koliko pa je še po drugih mestih in vaseh na deželi! Zato pa je pomoč res nujno potrebna, in če sploh velja latinski pregovor: „Bis dat, qui cito dat — dvakrat d&, kdor hitro d&", velja gotovo tukaj in je potrebno, da se po tem izreku ravnamo in svoje srce odpremo ter z radodarno roko pritečemo na pomoč tako strašno obiskanim sosedom. To tudi naj storimo iz hvaležnosti, da nas ta huda šiba ni tako hudo zadela, čeravno se je tudi v lavantinski škofiji čutil ob istem času potres in je sem ter tja škode prouzročil, posebno na cerkvah, pa ta se ne d& primerjati z velikim oškodovanjem, s katerim je sosednja škofija zadeta. Vsled tega naroča kn.-šk. ordinarijat, da naj, kdor le more, po svoji moči priteče na pomoč poškodovanim sosedom našim in podpira vsega |usmi-ljenja vredne, po strašnem potresu oškodovane prebivalce. V ta namen še posebej vabi kn.-šk. župnij-stva, da naslednjo II. nedeljo po veliki noči, to je 28. aprila t. 1. ali pa III. nedeljo vernikom naznanijo, kako hudo je bila zadeta sosedna škofija ljubljanska vsled strašnega potresa, in da napravijo pobiranja milih darov za poškodovane po potresu, bodisi pri jatranji ali popoludanski božji službi, in mile darov* nemudoma pošljejo kn.-šk. ordinarijatski pisarni, da se bodo kn.-šk. ordinarijatu ljubljanskemu za usmiljenja vredne nesrečne poškodovance poslali. »Sibe potresa, reši nas, o Gospod !* — Kn.-šk. ordinarijat lavantinski v Mariboru, dne 22. aprila 1895. t Mihael, knez in škof. Minula noč je bila mirna, le bolj prestrašeni in občutljivi ljudje so čutili dvakratno gibanje. Vreme je bolj kislo, vendar ne dežuje; doslej se ne čujejo pritožbe, da bi ljudje izredno bolehali vsled bivanja izven stanovanj. Občinski svetLjubljanski ima danes zvečer zopet javno sejo, dočim permanentni odsek, t. j. tretjina mestnih zastopnikov zboruje vsak dan ob 6. uri zvečer. V sinočni seji permanentnega odseka posvetovalo se je v prvi vrsti glede prometa v mestnih ulicah. Ker so hiše v nekaterih ulicah že v toliko pvdprte, da ni več nevarnosti za pasante, pregledala bode posebna komisija mestne ulice ter se bode Um, kjer se to iz varnostnih ozirov že lahke stori, takoj odpravila vojaška straža. Seveda bode mnogo ulic, katere so s tramovi tako rekoč prekrižane, promet z vozovi še nadalje zabranjen in z barijerami zaprt. Važna zadeva je grajenje barak. Delo se tudi v tem oziru vztrajno vrši ter je pri tem skrbeti ne samo za one, ki nimajo stanovanj, nego tudi za obrtnike, da jim bo mogoče nadaljevati obrt. ^Zvezda" rezer virana je za trgovce; za starinarje zgradile se bodo barake na Zabjaku ob bregu Ljubljanice. Kranjska hranilnica zgradila je svojo barako v podaljšanih Bethovenovih ulicah, ono, ki jo je bila postavila v Tivoli, pa prepustila v mestni občini. Do bolnice, kjer bolniki pogrešajo dobre pitne vode, podaljšal se bode mestni vodovod. Ravnateljstvo državnih želežnic dovolilo je za dovažanje stavbinskega lesa v Ljubljano za 50°/o znižan tarif. Cenitev po potresu provzročene škode pričela se bode prihodnji teden. Poikodovana poslopja. Sedaj se je začel najžalostnejši prizor, kot nasledek potresa: Pričeli so podirati hiše. Dosedaj je znano, da se bodo morala podreti stara meščanska bolniea ali kresija, hiša slov. pisateljskega društva na Poljanah, katero je podedovalo po rajnem gosp. Gestrinu, vojaška bolnica na Dunajski eesti, svečarja Bernarda hiša pred oo. frančiškani in Steinerjeva hiša v Krakovem. ____ V sredo je pregledovala komisija cerkev s v. Jakoba. Kdor jo ogleduje od zunaj, ali kdor tudi vanjo vstopi, meni, da ni posebno poškodovana. Pri natančnem preiskovanju pa se spozna, da je potres grozno škodo napravil prej tako krasni šentjakobski cerkvi. Da se sabranijo hujše nesreče, je poslala vis. dež. vlada oddelek pijonirjev, da takoj ukrenejo najpotrebnejše. Južni stolp je do srede ras-pokan; nevarnost je velika, da se sesede ali celo zruši na cerkev. Zato ograjajo prostor zunaj eerkve, kamor bi znal pasti stolp. Kakor hitro poneha potres, rasnšijo vsaj polovico zvonika, da min« nevarnost ta cerkev in mimoidoče. Od potresa je najbolj pri-zadeta jnžna (epistelska) stran cerkve, ker se je tudi zemlja stresla od te strani. Silue je trpel stranski vhod v cerkev in stopnjiee, ki p«|jejo is tega vhoda na obadva epistelska kora. Ni ga šipovnika, ne vrat, ne okna, da bi se ne kazala razpoka; ako se takoj n« podpri oboki, se j« bati, da se sesedejo. Tolikanj j« poikodovana ta južna stran, da se bode moral skoro gotovo podreti stranski vhod s stopnjicama na kora. To bode več stalo, kakor pa stolp, ki se mora podreti. Stranska kora na evangelski in epistelski strani nad malimi oltarji bodo vsaj na petih mestih zvezali z železnimi vezmi, katere vtaknejo skozi prevrtani zunanji cerkveni zid in notranjo steno. Hudo je ob oboku poškodovan presbiterij; podprli ga bodo z 20 metrov dolgimi podporami; ravno tako se morajo podpreti vsa okna v presbiteriji. Ker je potres silno stresal oba zvonika (severni zvonik se ne bo podrl, pač pa ves zvezal), padla je na tla iznad fasade »zvezda", pritrjena na velikem kamnu; stena sama pa je odstopila od cerkvenega oboka za več prstov; skozi razpoklino se vidijo orgije na pevskem koru; težko bodo zvezali to steno, znabiti jo bodo celo podrli. Severna stran cerkve je najmanj trpela; kapela sv. Frančiška je ostala nepoškodovana. — Kdor je gledal prej veličastno šentjakobsko cerkev, je je bil vesel, še-le pred devetimi leti je bila vsa prenovljena; žalslt pa obhaja človeka, ko jo ogleduje sedaj; še veliko hujše pa nam bo, ko jo bodemo videli vsled popravljanja skoro podrto, skoro v razvalinah. Da bi nam Bog obudil dobrih, usmi-Ijeuih src! Staro šentjakobsko župnišče pa dobro stoji, skoro nič ni trpelo vsled potresa; pač je videti tu ali tam kaka razpoka, a ni nič nevarna; edino okno se bode podprlo za časa potresa, ne da bi ga bilo treba popravljati, in neke male stopnjiee se malo popravijo. Kakor kaže, bodemo še leta in leta bivali v starem župnišču, dasi ga že zidajo do 40 let. _____ Včeraj bil je komisijski ogled pri sv. Flori-j a n u. Hvala Bogu, tu pa ni škode, kakoršna je pri sv. Jakobu. V cerkvi ne bodo nič popravljali. Stolp ima le male razpoke; zaradi večje varnosti bodo podprli okna v zvoniku; ako se kasneje nad zvonovi pokažejo velike razpoke, ga nad zvonovi zvežejo. Prednja cerkvena stran (fasada) je malo odstopila; zvezati jo bodo morali na dveh krajih z vezmi. Pri tej priliki je pregledala komisija rezidenco č. o. jezuvitov; prav dobro je ohranjena; nič ni trpela potresa, ne bode jo treba popravljati, samo zamazali bodo malo tu ali tam kako steno ali strop. Poslopje finančnega ravnateljstva ni nevarno poškodovano, uradi ostanejo notri. Glavno poslopje deželne prisilne delavnice ni veliko trpelo, pač pa stranska poslopja. V muzeju so varstvena dela končana in pričele se bodo poprave; večina dragocenih predmetov je ohranjena. Izkaz milih darov poslanih knezoškofijstvu ljubljanskemu povodom potresa v prosto razpolago za ponesrečence: Neimenovana nadvojvodinja s posebnim namenom, po katerem je svota že razdeljena, 2000 kron; Uredništvu „Eco del litorale" v Gorici zbirko 217 gld., za katero so darovali: Prevzvišeni knezonadškof dr. Alojzij Zorn 400 K.; profesor monsignor Dominik Alpi 10 K.; profesor dr. Alojzij Fajdutti 10 K.: Aleiander Zamparo, knezonadškofijski tajnik 10 K.; Josip Prinzig, c. kr. davčni nadzornik v p., 12 K.; N. N. 2 K.; Zbirka »Primorskega Lista" v Gorici 62 K.; Premilostni škof litomeriški dr. Eman. Jan Schobl 100 K.; Ivan Panholzer, urednik lista »Christ-lich-paedagogische Blatter" in stolni beneficijat pri sv. Petru na Dunaju 100 K.; Neimenovana oseba iz Gradca 400 K.; Neimenovana oseba iz Gradca 200 K.; Zbirka knezoškofijstva lavantinskega v Mariboru v znesku 880 kron, katero so zložili: Premilostni knez in škof dr. Mihael Napotnik 200 K.; Ignacij Orožen, stolni prost, 60 K.; Lavrencij Herg, stolni dekan, 60 K.; dr. Ivan Križanič, stolni kanonik, 60 K.; Jakob Bohinc, stolni župnik in kanonik, 100 K.; Karol Hribovšek, stolni kanonik, 40 K.; dr. Jožef Pajek, stolni kanonik, 60 K.; dr. Ivan Mlakar, stolni kanonik, 60 K.; dr. Franc Fevš, prof. bogoslovja, 20 K.; dr. Martin Matek, profesor bogoslovja, SO K.; Jožef Zidanšek, prof. bogoslovja, 20 K.; Jakob Hribernik, sem. spirituval, 4 K.; dr. Anton Medved, gimn. profesor, 20 K.; Jakob Kavčič, gimn. profesor, 10 K.; Janez Vreže, vero-učitelj, 10 K.; Frančišek Janežič, profesor na učiteljišču, 10 K.; Ludovik Hidovernik, stolni vikar, 20 K.; Frančišek Simonič, stolni kaplan, 20 K.; Matevž Strakelj, korni vikar, 4 K.; Anton Cestnik, korni vikar, 2 K.; Jakob Tajek, c. kr. vojaški kaplan, 10 K.; Alojzij Haubenreieb, duhovnik, 10 K.; T. Rožanc, kanonik pri sv. Magdaleni, 20 K.; Jožef Cižek, kaplan pri sv. Magdaleni, 10 K.; Jožef Za-gajšek, kaplan pri sv. Magdaleni, 10 K.; Alojzij Zver, duhovnik v kaznilnici 10 K.; Jožef Majcen, knezoškofijski dvorni kaplan 10 K. Dokaz sožalja. Stalni odbor avstrijske požarne brambe izraža v dopisu odboru kranjske zveze požarnih bramb vsem kranjskim požarnim brambov-cem o priliki velike nesreče, ki jih je zadela, svoje odkritosrčno sožalje in je pripravljen pomagati, kolikor je v njegovej moči. Pismo se konča z željo, da bi se nesrečni dnevi kmalu pozabili in bi nebeški blagoslov polajšal vse izgube in bolesti. Začasna služba Božja v frančiškanski fari. Dokler ne bode mogoče službe Božje opravljati v farni cerkri, bo pričenši s prihodnjo nedeljo redno duhovno opravilo vsako nedeljo in zapovedan praznik v Šiški ob 8. uri, na Božniku ob 9. uri in sv. maše v Zvezdi ob navadnih urah. Na Rožniku bodo vsak dan meseca majnika Š m ar n i c e ob 5. uri zjutraj; ondi bo shranjeno tudi sv. R. T. ter se spovedovalo vsako jutro. Stanovanja na ponudbo. Gosp. T o 1-1 a z z i, posestnik v Logatcu, ponuja vsled potresa ponesrečenim 2 sobi s štirimi posteljami in kuhinjo za štiri tedne v brezplačno porabo. Isto tako ponuja gospod Josip Maziv Logatcu več sob z vso opravo in postrežbo po primerno nizki ceni; deželno zdravišče v Rogatcu, posestnik Josip Gospodarič v Logu pri Sevnici (3 sobe, kuhinja in nekaj vrta za 10 gld. mesečno), Janez J a m n i k v Novi cerkvi blizu Celja in gospa Charlota Bernhaupt v Gradcu, Elisabethinergasse 32 (čedno sobo po 20 kr. na dau.) ^ Geolog dr. Suess je včeraj obiskal Šmarno goro, Kranj, Smlednik in Zapoge, da se prepriča o govorici glede zemeljskega usada, a ni našel ničesar. Poškodovan je močno grad Smlednik, v Zapogah je manj škede. _ Zaprli so včeraj 19 postopačev in pijancev. Razgrajalce so kaznovali, tuje postopače pa odgnali. Potresi na Kranjskem. Po domačih virih so bili potresi na Kranjskem: L. 1340, 1509, 1511, 1512, 1590, 1621, 1622, 1626, 1641, 1643, 1672, 1684, 1691, 1699. Iz 15. in 18. stoletja ni nobenih podatkov. V tekočem stoletju so bili potresi: L. 1823, 1825, 1829, 1833, 1836, 1840, 1845, 1856, 1883. Ko so te dni pre-gledavali podstrešje in krov tukajšnjega vladnega poslopja, našli so na dveh dimnikih naslednja napisa s črno barvo : „Naiveči potres 1511 kranj. dežele" in »Ta 21. Grudna 1845 »/4 na 10 zvečer je bil velk potres, 5 dimnikov te hiše je padlo. O Bog nas varuj te šibe". Pod zadnjim napisom je kazalnik ure in kazali na opisani čas. P r i D. M. v P o 1 j i. Grozna nesreča je zadela našo faro v noči od 14.—15. tega meseca. Ob 11. uri 18. minut je vzdramil ljudi silen potres iz trdega spanja. Strah je bil nepopisljiv. Raz streh so padali dimniki, stene so se majale, zidovje pokalo, pod zemljo se je pa čulo strahovito bučanje in grmenje. Vse je bežalo iz hiš, iskaje varnega zavetja pod milim nebom. Bili so res žalostni tre-notki. Videl si na pol oblečene ljudi, ki trepetajo od mraza in hlada; čul si zdihovanje ubogih mater in jokanje nedolžnih otročičev. Ko se je nekoliko pomirilo, vnela se je goreča molitev za odvrnitev šibe potresa. Goreči kresovi so daleč na okrog naznanjali žalostno vest podzemeljske sile. Minula je noč in jutranja zarja nam je podala žalosten, presunljiv prizor. Marsikomu so se vlile solze po bledem licu, ko je zagledal cerkev in bližnje župnišče. Velik del eerkve je podrt in vidiš le še podstrešnje tramove. Zvonik je ves razpokan in nevarnost preti, da se bo zdaj podrl. Eden zvon se je odtrgal in obtičal pri spodnjih linah. In kakšen je pogled v cerkev? Pretresljiv prizor, na velikonočno nedeljo tako krasno okinčana cerkev, danes pa silno razdejanje. Niti jedne cvetlice ne vidiš na altarjih, vse navskrižem po tleh leži, sveče so tako razdrobljene, da niso več porabne, mnogo svetih podob je padlo na tla in se razbilo. Kamor se ozreš, je vse polno razpoklin, po tleh je pa, kakor po cesti polno peska in kamenja. Kratko, cerkev je tako poškodovana, da jo bo treba morda celo podreti in na novo ti- dati. Sveta maša se opravlja s škofovim dovoljenjem v kapelici na pokopališču. — Župnišče je hudo prizadeto. Po sobah leži kar na debelo raz stropa padlega ometa. Hvala Bogu, g. duhovnika sta si srečno rešila življenje. — Tudi šolsko poslopje je vsled potresa precej čutilo. Porušila sta se dva dimnika in streho na dveh krajih močno poškodovala. Predstrešnje učiteljevo stanovanje je tako razrahljano, da ni mogoče v njem stanovati, dokler se ne popravi soba; v učiteljični sobi so se pokazale bolj neznatne razpokline, jedino peč je pokvarjena, katera se je iz prvotnega mesta popolnoma odmaknila. V dveh šolskih sobah je zid močno popustil in je odpadlo precej ometa. Ker je župnišče hudo poškodovano, preselila sta se g. duhovnika v sobo I. razreda. Šolski pouk se je začasno vstavil, zakaj nevarnost je velika vsled v bližini stoječega skoro na pol porušenega zvonika. — Iz sosednih vasij prihajale so nam žalostne novice, zlasti iz Vevč, kjer je papirnica največ trpela. Skoda se ceni blizo 300.000 gld. Cez 200 delavcev je ob službo. Premožni ljudje, spomnite se ubogega ljudstva v tej stiski in nadlogi ter pomagajte vsak po svoji moči 1 — Pri farni cerkvi se je začelo takoj nujno delo. Prva skrb je bila zvonove iz zvonika vzeti, kar se je, hvala Bogu, posrečilo. Vso čast smo dolžni mojstru Janezu Vr-hovniku iz Tunjč. Vsled ponavljajočih se sunkov, je ljudstvo še vedno vse zbegano. Žalosten a ob enem vspodbudljiv prizor, ako zreš zvečer v daljavo, vidiš vse polno brlečih lučic — ljudje prihajajo od vseh stranij, proseč Boga, da bi jih rešil šibe potresa. Z V r h n i k e : Pri čitanji strašnih poročil po časopisih o groznih žrtvah potresa mora vsakega Vrhničana prevevati res čut hvaležnosti do Boga, ki je od Vrhnike odvrnil večje zlo. Potres je bil sicer tudi pri nas hud in zbeganost velika, vendar škoda je v primeri z drugimi kraji mala. Par hiš je res precej poškodovanih (zlasti pred nekaj leti na novo zgrajena hiša akademičnega slikarja Simona Ogrina je veliko trpela), podružnica v Mali Ligojni skoro ne bo več za rabo, precej poškodovani ste podružnici na Lesnem brdu in v Sinji gorici, farna cerkev s v. Pavla pa je dobila le nekaj neznatnih razpok in nekaj dimnikov se je razsulo. Torej pri vsej nesreči vendar — srečal Vsakdo hvali Boga, da poslana šiba ni hujše udarila. In ravno ta čut hvaležnosti je peljal pretekli torek velikansko procesijo z Vrhnike na Žalostno goro pri Preserji, zahvalit se Mariji za varstvo in prosit jo istega tudi v prihodnje. Fiat 1 Politični pregled. V Lj u bi j an i, 26. aprila. Pobožne želje. Nemški liberalci se boji za-se in zato kriči, da je vera v nevarnosti. Plenerju izročeno zaupanje nemške levice tolmači „N. Fr. Pr." dne 24. aprila tako, da se mu je s tem naročilo, da mora bolje skrbeti pri vladi za liberalce. Židovskih milijonarjev list brez ovinkov priznava, da iz-gablja liberalizem tal in da jih za njim dobivajo radikalni stranki,: nemško - narodna in krščansko-socijalna. Zato zahteva, naj se svobodoljubna in ,aemfika' zastava zopet razvija, češ da so dosedaj jedino le liberalci morali zatajiti svoja načela. Zadnjo izjavo nemške leviee pa razlaga tako-le: „Ce levica izreka prepričanje, da se mora zavoljo nalog, ki jih ima še rešiti koalicija, držati slobodoljubnih in narodnih načel, se ne more to nikakor drugače ume-vati, nego da je koalicija nemožna, če brani levici vzdrževati in braniti nemške in svobodoljubne interese.' — To je vendar malo preveč jasno. Liberalci torej zahtevaja od vlade, naj prisili koalirane stranke, da bodo služile — liberalni levici, oziroma njenim kapitalistično-liberalnim nakanam in njenemu ultra-nemštvu. Morda se dajo kaj pogovoriti — ? Verski poduk v Soli. „Reichspost" prinaša v zadnji številki dopis nekega duhovnika, ki se nekako takole glasi: Bil sem učitelj veronauka na jednorazrednici, ki je razdeljena v dva oddelka, do-poludanski in popoludanski. Pri popoludanskent pouku odrejeni sta za verouk dve poluri oziroma jedna ara na teden. V tem oddelku bo pa učenei treh letnikov in jedna poloviea ure je 30 minut, odpade toraj celih 10 minut na jeden letnik. Od tega se mors odšteti poloviea za izpraševanje, toraj ostane sa pravi poduk le samo pet minut. Seveda si mora razdeliti učitelj kolikor mogoče tako, da se poduču-jejo vsi učenci ob jednem. Vsak pa si lahko predstavlja, kako skopo ravnajo tukaj s časom kier je potreba, da 8e pridobe srca otrok za nebesa. Verska revščina po naših šolah vpije v neb« in prosi od zgoraj pomoči. Papež Leon XIII. je, kakor smo že omenili, izdal apostolsko pismo o zjedinjenju anglikanske cerkve s katoliško. Konec pisma se glasi: .Kmalu pride čas, da bodemo morali stopiti pred kneza vseh pastirjev ter dati račun o svojem na-mestništvu. Kako srečni bi bili, ko bi mu mogli sad svojih želja položiti pred noge. Z ljubeznijo in upanjem obračamo svoje misli k angleškemu ljudstvu, ker vidimo ondi jasne dokaze božje milosti, ker se množi število onih, ki odkrito žele zjedinje-nje s katoliško cerkvijo. Podvojiti hočemo svoje molitve za večjo milost božjo, da dozori sad v pripravljenih srcih, da se namreč zjedinimo v veri in spoznanji Sina Božjega in da se uresničijo besede apostolove: Jeden Bog, jedna vera, jeden krst." To pismo sijonskega čuvaja je na angleškem vzbudilo veliko zanimanje. Da bi obrodilo sad I Srbski Milan utegne kmalu priti do denarja. Govori se, da mu namerava sedanja skupščina dati nekake letne pokojnine 800.000 fr., Nataliji pa 500.000. Če bi to pomagalo, da ne bi Milan lazil po svetu in delal sramoto srbskemu imenu, marveč sprijaznen s svojo ženo živel v Belemgradu, mu to nezasluženo pokojnino tudi mi privoščimo. — Glavni nadzornik državne železnice Jaksimovic iu gimnazijski ravnatelj Vamberič sta umirovljena, ker sta odklonila od kralja podeljena mandata za skupščino. Bolgarski knez Ferdinand je v ponedeljek vsprejel makedonsko deputacijo ter jej naglašal svojo in turškega sultana dobrohotnost. Obžaluje pa agitacijo Makedoncev v Bolgariji, ker je vsled tega morala Turčija na meji pomnožiti vojake in policijo. Deputaciji je knez naročil, naj prepreči vsako agitacijo in njemu prepusti posredovanje pri sultanu, sicer bi on in njegova vlada odrekla vsako pomcč. Belgija. Nedavno smo tudi mi priobčili vest, da je potovanje belgijskega kralja v Italijo v zvezi z ženitvijo italijanskega prestolonaslednika s prince-zinjo Klementino. Sedaj se poroča, da kralj nikdar ni imel tega namena, in da bi se princeziuja, kraljica in vlada upirali tej zvezi. Dnevne novice. V Ljubljani, 26. aprila. (Na pritožbe) glede neredov pri bogoslužnih opravilih od strani nekarerih vojakov v Ljubljani, katere smo neradi a vsled dolžnosti objavili v našem listu, dobili smo od vojaškega poveljništva nazna. nilo, naj bi vsak tak slučaj, ki bi se še prigodil, takoj naznanili poveljništvu, katero bo vse potrebno vkrenilo, da se kaj tacega več ne zgodi. Mi smo slavnemu vojaškemu poveljništvu hvaležni za to izjavo ter bomo tudi tako ravnali v prihodnje in to tem rajši, ker smo vsaki dan priče, koliko se uprav vojaštvo v teh dnevih britke poskušnje žrtvuje, da se v Ljubljani vzdrži red, da se grade varnostne brambe in stanovališča za prebivalce. (Celovike novice.) Iz Celovca: Uradni naši „Celovčanki" se zelo odleže, ko more dati katoliški veri in katoliškim napravam kako brco. Ob velikonočnih praznikih je zopet prav ostentativno povzdigovala — Budho, slavila naturalizem itd.! — Di-jaki-gimnazijci so imeli zadnjo soboto 20. t. m. v mestnem gledališču predstavo na korist dijaškemu podpornemu društvu. Igrali so dijaki VII. in VIII. razreda in predstavljali Kornerjev „Ponočui čuvaj" in Silera »Valenštajnov tabor". Dohodkov je menda bilo precej. — Zrelostne preskužnje na tukajšni gimnaziji se prično dne 27. maja. — Lani so umetno popravili južno pročelje tukajine župnijske cerkve sv. Ilja. Letos bodo popravili severno stran. — Prenovili bodo tudi staro spominsko sohe sv. Florijana. — Mil. g. knezoškof in bi. g. dež. predsednik sta izdala poziva naj se nabirajo milodari za po potresu poškodovane kraie na Kranjskem. (Umrl) je dne 25. t. m. vč. g. Fr. Klaužer, župnik pri Sv. IIju pod Turjakom na Štajerskem. Pokojnik se je porodil dni 5. okt. 1829.1, v Koprivnici, bil v mašnika posvečen dni 25. julija 1860. 1. — Pogreb bode v soboto predpoludnem. (Darovi.) Uredništvu .Slovenca" so poslali: Č. gosp. Jos. Pavle t i č, župnik v Renčah pri Goriei za ljubljanske ponesrečence po potresu 6 gld. — gosp. Janez Šolar, usnjarski pomočnik v Tržiču 10 gld. — Preč. g kanonik dr. M. L e b e n je daroval 100 gld. za frančiškansko cerkev v Ljubljani in 100 gld. za cerkve po deželi. — Bog povrni v svoji obilnosti blagim dobrotnikom I (Iz Rateč), 24. aprila. V noči od 9. do 10. aprila je pogorelo gospodarsko poslopje zemljaka Simona Soršeka v Gorenji vasi h. št. 5. fare Rateške. K sreči ni bilo vetra, tako da se niso druga poslopja vžgala. Ne vi se pa, kako se je ogenj zanetil. Gospodar, žal, ni bil zavarovan. (Iz Št. Petra na Notranjskem) 22. aprila. Pri Vas v Ljubljani in tudi zunaj kličete te dni k Bogu, šibe potresa, reši nas I To ponavljamo v cerkvi tudi pri nas, zunaj cerkve pa potres sami delamo. Na velikonočno nedeljo bilo je včasih običajno, da je po gostilnah ostajalo mirno; pretečeno velikonoč bilo je pa krika izobilo, v gostilni pri Torkarju na postaji pa toliko, da pivci .groznega potresa baje niti slišali niso I" Kaj pa velikonočni ponedeljek? Ta dan je res navadno .dan razkošja", s katerim si rada mladina .pete brusi". A letos je hotel Bog ljudem pri nas pokazati, da hoče imeti tudi ta dan mir. Gotovo je marsikateri krčmar se oziral na strahovito noč, na bedo ljudstva in na grozo razdjanja, ter prepovedal nepotrebni ples v svoji gostilni; a naš že imenovani g. Torkar in njega posnemajoči g. Jakš nista vedela nič o tem; rajalo in plesalo se je popoldan in pozno v noč na vse pretege. Gotovo na .divjo godbo", kajti županstvo pač ni dalo dovoljenja v tako groznih dneh! Tudi včeraj se je plesalo. Opozorimo naše slavno županstvo na ta nered, želeč, naj ga odstrani. Pravega reda želeči —. (Iz Ormoža.) Dne 21. t. m. se je vršila v Fran-kovcih pri Ormožu volitev občinskega starešinstva. Županom je izvoljen g. Franc Pavlinič, kmet v Lo-perčicah; občinskim svetovalcem pa g. Matija Keček, posestnik v Loperčieah, ter g. Anton Praprotnik, kmet v Frankovcih. (Trgovski shod.) Zaveza avstrijskih trgovcev je sklicala na dan 28. t. m. važni trgovski shod za Spodnji Stajer, Kranjsko in Koroško v Maribor. (Nemčnrska olika v Ljutomera.) V neki družbi se je govorilo o uzrokih potresa, in neki nemčur je rekel: „Mati zemlja se hoče otresti tega slov. mrčesa". Fej 1 (Krido) je napravil veleposestnik in tovarnar Martin Plešiučnik pri Slov. Gradcu. Prizadeti so najbolj nemški gospodje iz slovenjegraškega okraja, katerih političen prijatelj je bil. (Za občinske volitve) v Ljutomeru, ki se bodo vršile dne 4. majnika, bodo imeli narodnjaki volilni shod prihodnjo nedeljo popoldne po večernicah v stari pivarni. Želeti je, da se tega shoda vsi narodni volilci iz Ljutomera in iz okolice udeležijo. (Za pol krajcarja je zarubljeno pohištvo) neke žene v Szegedinu, ker ni plačala davčne doklade v znesku */■ kr. Njeno pohištvo bode se danes prodalo na očitni dražbi s pristavkom, da se spravijo omenjene stvari v mestno skladišče, ako se ne oglasi za nje kupec. (Pojasnilo.) Hiši posestnika Andreja TerSkana v Vodmatu, kakor nam gospodar poroča, nista tako zelo poškodovani, kakor je .Slovenec" poročal dne 19. aprila. (Na veliki četrtek zvečer) se je skril bogo-skrunski tat v rogaški cerkvi ter pokral iz d vek pušic. Toliko ni dobil, kakor nekdaj v tisti noči Judež Iškarijot za Kristusa. — Zločincu še niso na sledu. (Obešenega) je našel 12. t. m. Janez Potočnik posestnika Martina Strahonika v Loki, občine Fran-kovlje. _ Telegrami. Dnnaj, 26. aprila. Odbor je pričel nabiranje darov, katero se prav ugodno vrši. Odboru so darovali med drugimi grof Ho-henwart 300, Schwegel 300, Leitenberger 100, Konigsvvarter, Musil, Muhr in Thorsch po 500, Heller 300, dvorni svetnik Albert in Kupelwieser po 200 gld. Najbolje priporoiena ■a preakrbljenje vseh v karanem lista sainamovanih menic in vrednostij Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera Wieu, I. Bezlrk, 8«efansplftts Nr. 11, Parterre. Dunaj, 26. aprila. Proračunski odsek se je najpreje posvetoval o Pfeiferjevern nujnem predlogu, kako naj država pomaga Tpplicam na Kranjskem. Potem je nadaljeval posvetovanje o trgovinskem proračunu. Mej sejo gosposke zbornice je zbral grof Harrach, podpredsednik odbora v pomoč Ljubljani 1800 gld. za ljubljanske ponesrečence. Dunaj, 26. aprila. (Gosposka zbornica.) Novoimenovani član, deželni glavar Ervvein stori obljubo. Grof Falkenhein se spominja katastrofe v Ljubljani in opozarja na zado-voljnost občinskih krogov z delovanjem rešilne družbe in da se je vlada pohvalno izrekla, da vsi organi točno izvršujejo svojo nalogo. Ker zasebna in deželna sredstva ne bodo zadoščala, tedaj želi in upa, da bo vlada tudi še naprej podpirala nesrečno Ljubljano. (Živahna pohvala). Ministerski predsednik zahvali se celej zbornici za toliko dobrohotnost in sočutje, ki jo je izkazala nad nesrečniki. Vsled tega bo pa tudi vlada na vso moč skrbela, da ustreže želji poslancev in zagotavlja storiti, kar je v njenej moči in sicer kakor naglo mogoče. (Pohvala). Ministerski predsednik spominja se tudi usmiljenih zasebnikov in društev, ki so pokazali svojo blagodušnost in izjavi slednjič, da bo vlada po moči ustregla želji predgovornikov. (Živahna pohvala). — Zbornica preide na to na dnevni red, kjer se sprejme brez debate zakon glede nedeljskega počitka pri kroš-njarstvu po drugem in tretjem branju. Čas za prihodnjo sejo nedoločen. Line, 25. aprila. Pri današnji volitvi je bilo v občinski svet izvoljenih v 2. razredu pet liberalcev. Holeiovioe, 25. aprila. V Lukovu pogorelo je včeraj 12 poslopij. Škoda se ceni 27 140 gld., zavarovalnina znaša 16.351 gl. Vzrok je neznan. Spljet, 25. aprila. Nadvojvode Franc Salvator in Karol Štefan ter nadvojvodinje Marija Valerija in Marija Terezija dospeli so danes v Spljet. Pariz, 25. aprila. Pri današnjem shodu omnibuških štrajkajočih slug se je sklenilo, da zopet prično delo. Rim, 25. aprila. O priliki 3001etne spomenice Torquato Tassa opravil je danes kardinal Vanutelli v cerkvi San Onofrio, v ka-terej je pokopan TorquatoTasso, črno sv. mašo. London, 25. aprila. Kakor se poroča, vlada v južni Mandžuriji radi slabe letine vel;ka lakota. Okupacija sovražnikov ovira dovažanje na suhem in po vodi in vso trgovino iz Niu-Tschanga. Santiago de Chile, 25. aprila. V San-tiago je zopet nastopil mir in guverner je zopet v svojem uradu. Vojni minister je umaknil svojo odpoved. V Ecuadorju traja upor dalje in sedanji boji niso odločilni. Kairo, 25. aprila. Slatin paša imenovan je polkovnikom egiptovske armade. Umrli so: 24. aprila. Frančišek Gregorec, kovač, 31 let, Pred konjušnico 12, plučna tuberkuloza. — Frančišek Kozina, te-saijev sin, 2 leti, Rečne ulice 5, Meningitis bacilaris. — Ma- a opazovanja zrakomer* t mm toplomera po Celzija -gS B S rt a 25 7. u. zjut. 2. n. pop. 9. s. zveč. 734-5 733 6 732-8 12-7 16-5 13-7 si. jzap. n sl. zapad oblačno n t» 26 dež rija Jerše, uradnega sluge lena, 83 let, ostarelost. — Hermina Waitzer, pismonoše hči, 2 meseca, Lončarska steza 8, črevesni katar. — Henrik Lindtner, krčmar, 42 let, Rimska cesta 20, otrpnenje pluč. 25. aprila. Josipina Jareo, hišna posestnica, 40 let, Rožne ulice 11, abscessus. V otroški bolnišnici: 24. aprila. Karol Baloch, dekle sin, 2 leti 6 mesecev, caries. V deželni posilni delavnici: 24. aprila. Josip Bauer, dninar, 57 let, paralysis cordis. V hiralnici: 25. aprila. Katarina Mrhar, kotarica, 66 let, degeneratio hepatis. Vremensko sporočilo. Srednja temperatura 13'5°, za 3-4° nad normalom. 265 1-1 Predsedništvo „Zaveze slov. učiteljskih društev" javlja pretužno vest, da je zatisnil za večno oči dični nje predsednik, gospod Vojteh Ribnikar nadučitelj v Dol. Logatou danes ob polnoči za kratko a mučno boleznijo v starosti 38 let. Predsedništvo „Zaveze slov. učiteljskih društev", dne 26. aprila 1895. Ivan Bega, t. e. tajnik. Ivan Lapajne, t. č. predsed. namestnik. Vpisane in izbrisane tvrdke. Pri c. kr. deželnem kot trgovskem sodišču v Ljubljani se je izvršil v registru za družbene tvrdke vpis družbene tvrdke: „Brata Ribarič", trgovina z mešanim blagom v Zagorju, sodni okraj Ilir. Bistrica, z dostavkom, da to javno trgovsko družbo Štefan Ribarič, trgovec v Trstu, in Anton Ribarič, trgovec v Zagorju, posamezno zastopata in firmo podpisujeta, da ima lirma sedež v Zagorju in da je družba 1. avgusta 1894 svoje delovanje pričela; dalje vpis trdke: „Anton Kodre", trgovina z vinom v Branici pri Vipavi, in Antona Kodre, tr-— govca ravno tam, kot lastnika te tvrdke v registru za posa" mezne tvrdke, in konečno je bila vpisana tvrdka: „C. S c h ii t z" (nemški), trgovina za lesno obrt, s stolovanjem t Kočevju in podeljf-nje prokure Miku Pajanoviču. Pri vknjiženi tvrdki „Fran Kogej", trgovina s špecerijskim in prekoinorskim blagom, vpisal se je dostavek „vdova" za Katarino Kogej, trgovko v Postojini, kot iraejiteljico te tvrdke. Izbrisala se je tvrdka „Albin Slitscher", trgovina s špecerijskim blagom in železnino. Jakob Škerl v Žužemberku ima izpraznjeno prodajalnioo z vsem pro-dajalskim orodjem. Kdor jo želi vzeti y najem, oglasi naj se pri njem. 263 2-1 še dobro ohranjen, proda družina, ki se je morala vsled potresa izseliti. — Več se zve pri cerkovniku v stolnem žup-nišfiu v Ljubljani. 261 3—2 Dobro belo primorsko vino posebno za delavoe priporočljivo, 1 liter po 24 kr., pri 50 litrih po 22 kr. in nezadavčeno po 16 kr. priporoča poleg boljših vrst 258 5—3 Kranjska vinarna v Ljubljani, Slonove ulice štev. 52, vhod poleg kavarne „pri Slonu". i P Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V. Protinski cvet ali cvet zoper trganje. Steklenica 50 kr., 12 steklenic 4 gld. 50 kr. Odločno najboljše mazilo zoper trganje po udih, bolečine v rokah, nogah, v križu ter v živcih, otrpnele ude in kite itd. Dobiva se pri 566 26 TJbaldu pl. Trnkoczyju lekarnarju v Ljubljani. Pošilja se z obratno pošto. Lekarna Trnk6ozy v Oradou. * o I o N «< o L S? s! 264 1 Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je preminul danes po noči ob polnoči naš preljubljeni soprog, oziroma oče, zet in svak, gospod Vojteh Ribnikar nadučitelj ln predsednik „Zaveze slov. učiteljskih društev1, v Dolenjem Logatcu previden s sv. zakramenti za umirajoče, v dobi 38 let, po kratki a mučni bolezni. Pogreb bode v nedeljo, dne 28. t. m., popoldne ob pol štirih iz hiše žalosti na pokopališče v Dol. Logatcu. Nepozabnega rajneega priporočamo v blag spomin. V Dol. Logatcu, dne 26. aprila 1895. Marija Ribnikar, soproga. — Adolf, Stanko, Srna, Olga, otroci. — Jožefa Arko, tašča. — Frančišek, Ivan, Jožefa, in Ivanka Arko, svaki in svakinje. Dunajska borza. 42SŠL ^affl Dnč 26. aprila. Skupni državni dolg v notah.....101 gld. 45 kr. Skupni državni dolg v srebru.....101 „ 60 „ Avstrijska zlata renta 4%......123 „ 15 , Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 101 „ 50 „ Ogerska zlata renta 4%.......123 „ 25 „ Ogerska kronska renta 4 200 kron . . 99 „ 30 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1019 „ — „ Kreditne delnice, 160 gld......396 „ 60 „ London vista...........122 „ 15 „ Nemški ilrž. bankovci za 100 m.nem. dri. velj. 59 „ 65—„ 20 mark............11 „ 93 „ 20 frankov (napoleondor)............9 „ 68'/,. Italijanski bankovci........46 „ — „ C. kr. cekini......................5 „ 73 Dne 25. aprila. 4% državne srečke I. 1854, 250 gld. . . 151 gld. 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 164 „ Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....198 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 99 Tišine srečke 4%, 100 gld.......149 Dunavske vravnavne srečke 6% ■ . . • 132 Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . 109 Posojilo goriškega mesta.......111 4% kranjsko deželno posojilo.....99 Zastavna pisma av. osrzem.-kred.banke4% 99 Prijoritetne obveznice državne železnice . . 223 „ „ južne železnice 3 % . 171 „ „ južne železnice 5% . 133 dolenjskih železnic 4% 98 75 kr. 65 50 75 25 25 90 50 75 25 50 Kreditne srečke, 100 gld........201 gld. 50 kr. 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 140 „ — „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 17 Rudolfove srečke, 10 gld.......24 Salmove srečke, 40 gld........71 St. Genčis srečke, 40 gld.......73 Waldsteinove srečke, 20 gld......54 Ljubljanske srečke..................23 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 169 Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 3625 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 576 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 104 Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 75 Montanska družba avstr. plan.....82 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 173 Papirnih rubljev 100........131 60 50 60 75 75 50 90 S2* Nakup ln prodaja TS vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. Kalantna izvršitev naročil na boni. Menjarnična delniška družba „H S] B C U Nfollziile it. ID Dunaj, Hiriahilterstrasse 74 B. 66 BJT Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti ar naloženih jj 1 am i c. H Izdajatelj : Dr. Ivan Janežič. Odgovorni vrednik: Andrej Kalan. Tisk „K»toliske Tiskarne" v Ljubljani.