C0L03JEVE iliFOSiaACuE GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C O L O R MEDVODE Leto XII. FEBRUAR 1983 ST. 2 (127) 265360 Poročilo o poslovanju v letu 1982 (Gradivo za obravnavo po samoupravnih delovnih skupinah oziroma delnih zborih delavcev) Kot vsako leto doslej, tudi tokrat objavljamo najpomembnejše podatke o poslovanju v preteklem letu. Objavljeni so podatki, ki jih je bilo doslej že mogoče ugotoviti (obseg proizvodnje, prodaje, nabave itd.), v nasled- nji številki pa jim bodo sledili tudi podatki o finančnih rezultatih t. j. podatki o bilanci stanja in bilanci uspeha, ki pa bodo v ustrezni obliki predstavljeni tudi ob obravnavi in sprejemanju zaključnih računov. 1. PROIZVODNJA V DO Color je bilo v letu 1982 proizvedenih skupaj 38.420 ton pro- izvodov. Primerjava z leti poprej (tabela 1) pove, da je bilo proizvedeno približno za 3 % manj kot v letu 1980 in prav toliko kot 1981, čeprav je dosežena proizvodnja zaostala za planirano za 7 % oziroma za skoraj 3.000 ton. Gotovih izdelkov je bilo proizvednih za malenkost manj kot v letih 1980 in 1981, za planom pa je proizvodnja gotovih izdelkov zaostala za 7 % ali dobrih 2.500 ton. Tabela 1: Proizvodnja v letu 1982 (v tonah) nju proizvodnje in dvigu produktivnosti v obratu. 1980 1981 Plan 1982 Real. 1982 Ind. 5:2 Ind. 5:3 Ind. 5:4 1 2 3 4 5 6 7 8 Proizvodnja 38.988 38.445 41.388 38.420 98 100 93 Gotovi izdelki 35.067 35.066 37.650 34.993 100 100 93 1.1 TOZD SMOLE Dosežena proizvodnja po oddelkih v temeljni organizaciji je razvidna in naslednje tabele: 1981 Plan 1982 Izvršitev 82 Indeks 3/2 3/1 Proizvodnja R 1—R 6 11.548 10.000 11.113 111,1 96,2 % Ostalo 310 970 947 97,7 305,0 % Kooperanti 570 1.680 190 11,3 33,3 % TOZD Smole 12.428 12.650 12.250 96,8 98,6 % Plan proizvodnje je bil dosežen 96,8 %, kar pomeni, da je bila proizvodnja skupno 12.250 ton, to je 400 ton manj, kot je bilo planirano. V primerjavi z letom 1981 je bilo proizvedeno 178 ton manj. Vzrok za zmanjšanje proizvodnje je minimalna dobava smol kooperantov, saj so nam ti dobavili le 11,3 % planirane količine. Izkoriščenost strojnih kapacitet je bila v primerjavi z letom 1981 skoraj enaka, število obratovalnih ur se je v primerjavi z mirovalnimi povečalo za 45, ker niso bili zmanjšani izpadi proizvodnje zaradi popravil ter pomanjkanja surovin in delovne sile. Z odpravo teh zastojev bi bila proizvodnja višja lahko vsaj za 1.000 ton, kar bi v precejšnji meri vplivalo na rezultate poslovanja. V oddelku sinteza je bil plan presežen za 11 %, saj v lanskem letu nismo uspeli izvesti predvidene rekonstrukcije obrata in zaradi tega ni bilo enomesečnega izpada proizvodnje. Proizvodnja v sintezi je bila kljub temu manjša za 435 ton od proizvodnje v letu 1981. Močno pa se je dvignila proizvodnja v polnilnici. 38.304 86.5 33.100 86,4 13.5 5.204 13,6 pomanjkanje ključnih surovin, embalaže, skladiščnih prostorov in precejšnje število bolniških izostankov je onemogočilo boljše rezultate. Mehanizacija in avtomatizacija bosta šele z rekonstrukcijo v letu 1983 lahko bistveno pripomogli k poveča- 1.2 TOZD PREMAZI Plan proizvodnje 28.738 ton je bil dosežen v višini 26.170,21 ali 91 %. Ugotovimo lahko, da je bila realizacija kljub težkim razmeram pri oskrbi s surovinami na nivoju preteklega leta oziroma da je bilo proizvedenih 153,5 ton več. Plan gotovih izdelkov 25.0001 je bil izvršen v višini 22.742,41 ali 91 %. Na dosežene rezultate so v največ ji meri vplivali naslednji dejavniki, ki jih bomo razčlenili pri podajanju rezultatov za posamezne obrate: — obseg proizvodnje je bil v prvi vrsti odvisen od razpoložljivih surovin in embalaže, saj je bila predelana kompletna razpoložljiva količina le-teh, — skozi vse leto je primanjkovalo nekaj ključnih surovin kot so: NC, nekateri pigmenti in aditivi, tako da smo v posameznih časovnih obdobjih morali posamezne obrate ustavljati in delavce razporejati na drugih delih. Posledica je vsekakor zmanjšan izkoristek strojnih kapacitet in nižja realizacija v teh obratih, — težave v preskrbi s surovinami so vnašale v organizacijo proizvodnje mnogo sprememb. Le-te so narekovale mnoga dodatna dela, ki so se reševala tudi z akcijskimi posegi kot so: pomoč režijskih delavcev in delavcev iz DSSS za etiketiranje in embaliranje, — uvedba nekaterih novih artiklov za široko potrošnjo, ki so bili izdelani iz domačih surovin, so povečali obseg del pri finalizaciji, ker so se običajno polnili v drobno, edino dosegljivo embalažo (pod 1 kg), — nedefiniranost dobav surovin so večkrat povzročale, da smo posamezne surovine skušali nabaviti pri drugih dobaviteljih, le-ti pa so z večjimi pošiljkami otežkočali dela pri uskladiščenju, kot tudi porabi (desortiranost zalog), — že omenjeni vplivi so se odražali tudi pri rednem planiranju pro- Spremembe v asortimanu karakterizirajo tudi odstopanja v planskih grupah (podajamo le največja): Stopnjo izkoriščenosti strojnih kapacitet nam podaja naslednja tabela: Leto 1982 Leto 1981 Strojne ure Obratovalne ure Mirovalne ure 38.304 33.145 5.159 Od tega: Popravila 1.034 Pomanjkanje delovne sile 1.490 Pomanjkanje surovin 1.375 Ostalo 1.260 977 1.678 2.380 170 Leto Leto 1981 1982 Razlika Proizvodnja 12.428 12.250 — 178 kg/h 267 248 — 19 Produktivnost v letu 1982 se je v primerjavi z letom 1981 znižala za 19 kg/h ali za 7,6 %. Problemi pri proizvodnji smol v lanskem letu so bili v glavnem enaki tistim iz prejšnjih let. Občasno Naziv Plan t Realizacija t Razlika + V t Nitro premazi 425 294 131 Smole 500 323 — 177 Fimeži 124 45 — 79 Laki oljni 572 206 — 366 Premazi na bazi bit. in katrana 434 539 105 Oljne barve 450 104 — 346 Temeljne in antikorozivne 1.657 1.342 — 315 Emajli sintetični 7.638 7.145 — 493 Barve za ladje 2.297 3.184 887 — Disperzij ske barve 2.856 3.281 425 — Nitro laki 3.130 1.817 — 1.313 Nitro emajli 1.024 564 — 460 Razredčila oljna 2.084 2.286 202 — Lesoli 1.088 584 — 504 Vodotopni premazi 150 3 — 147 izvodnje. Od trimesečnega drsečega plana smo prešli na tedensko dogo-rarjanje na proizvodno-komercialnih sestankih in še ti dogovori so se večkrat menjali. Opazen je izpad premazov na oljni osnovi, nitrocelulozni premazi in lesoli, povečane disperzij ske barve, ladijske barve in oljna razredčila. Proizvodnja po obratih: V obratu I je bil plan proizvodnje presežen za 2 odstotka, plan gotovih izdelkov pa za 1 odstotek. Proizvedeno je bilo 12.579 ton. V primerjavi z letom 1981 se je proizvodnja v tem obratu povečala za 15,2 % (1.660 ton). Povečanje gre na račun proizvodnje oljnih razredčil, HS in Alu barv ter disperzijskih barv. Kljub temu, da so planske količine dosežene, kapacitete v nekaterih oddelkih niso bile v celoti izkoriščene. V obratu II je bil plan proizvodnje dosežen 89 %, plan gotovih izdelkov pa 90 %. Zaradi daljšega remonta ob koncu leta in pomanjkanja surovin ter embalaže, je količinska realizacija znižana za 450 ton. V obratu III je bil izpolnjen v najmanjšem obsegu, in sicer 60 %, plan gotovih izdelkov pa 59 %. Skozi celo leto je bil obrat slabo preskrbljen z nitrocelulozo, prav tako pa tudi z nekaterimi topili in embalažo. Izpad proizvodnje naproti letu 1981 je bil 869 ton. Iz naštetih razlogov je imel obrat največ zastojev v vsem TOZD. Produktivnost se je v primerjavi z letom 1981 povečala za 5 %. K temu rezultatu je pripomoglo predvsem zmanjšanje povprečnega števila zaposlenih in nekatere tehnološke spremembe v proizvodnji. V obratu I je produktivnost naproti letu 1981 porasla za 15,1 %, v obratu II za 0,4 % in v obratu III za 5,3 %. Ob doseženi proizvodnji je bil izplen po normativu v obratu I za 0,02 % večji kot leto poprej, v obratu II za 0,27 °/o, v obratu III pa za 0,03 %. Hkrati je bilo v obratu II za približno 9 % manj ribanj kot leta 1981. 2. KOMERCIALNA DEJAVNOST 2.1 NABAVA Količinska nabava surovin DO Color v letu 1982 je bila za malenkost nižja od tiste v letu 1981. Skoraj za 20 % ali 3.500 ton pa je dosežena nabava zaostala za planirano. Pri tem sta bili domača in interna nabava skupaj za približno 6 % ali 1.3000 ton pod doseženo v letu 1981, uvoz pa je bil za 9 % višji kot leto poprej. Vrednost nabave je bila v primerjavi z letom 1981 za 30 % višja, s tem da so se v poprečju bolj podražile domače kot uvožene surovine (tabla 2). Veliko bolj kot oskrbljenost s surovinami je bila zaskrbljujoča oskrbljenost z embalažo. Ta je bila slabša kot leto poprej, poleg tega pa se je tudi zelo podražila. 2.1.1 TOZD SMOLE Količinski plan nabave 12.897 ton ni bil realiziran v celoti, pri čemer je bila domača nabava presežena za 5 odstotkov, oz. za 321 ton, uvoz pa je bil za 29 % oziroma za 1.810 ton nižji. Kljub temu je bila domača nabava težavna in večkrat zelo kritična. Največje težave so bile pri nabavi AFK, ki ni bila zadostna, kjer dobave kljub devizni soudeležbi niso bile v skladu z dinamiko niti količinami. Iz domačih virov nismo realizirali nabav acetona in stirena, ker »Oki« Zagreb nima surovin. V celoti smo se morali preusmeriti na uvoz sirena iz klirinškega tržišča. V letu 1983 ne pričakujemo bistvenih sprememb. Podobne razmere so bile tudi pri nabavi ksilena. Rafinerija Rijeka nam je zadnje količine ksilena dobavila v avgustu leta 1981. Neredne so bile tudi dobave bencinov in destiliranih mastnih kislin. V primerjavi z letom 1981 se je izboljšalo stanje predvsem pri nabavi sojinega olja in anhidrid ma-leinske kisline, saj smo lahko nabavljali potrebne količine. Ker je perspektiva nakupa AMK dokaj nejasna, smo ga v večji količini kupili na zalogo, kar močno dviguje indeks realizacije domače nabave, niso pa bile ogrožene na ta račun druge dobave. Uvoz surovin je bil količinsko za 29 % nižji, vrednostno pa nižji za 24 % od planiranega. 33 % vseh u-voženih surovin smo zagotovili prek domačih kupcev. 2.1.2 TOZD PREMAZI Količinsko je bilo nabavljenih za 6 °/o ali 1.266 ton manj surovin, kot je bilo planirano. Od tega je bila domača nabava manjša za 12 % ali 1.483 ton, uvoz pa je bil realiziran 102 %. Interna nabava je bila realizirana v višini 90 °/o oizroma 566 ton manj kot je bilo planirano. Vzroki za tako stanje so bili: — pomanjkanje naftnih derivatov in aromatov, — pomanjkanje ostalih surovin za izdelavo proizvodov za naše potrebe, — zahteve dobaviteljev za devizno participacijo in — pomanjkanje embalaže. (Nadaljevanje na 4. strani) Tabela 2: Nabava surovin in embalaže (v 000 din) (v tonah) real. plan real. indeks indeks real. plan real. indeks indeks 81 82 82 3 : 1 3:2 81 82 82 3 : 1 3:2 TOZD SMOLE 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 Skupaj surovine 501.992 627.343 633.382 126 101 12.508 13.397 11.750 94 88 domača — interna 316.578 295.610 382.879 121 129 8.314 7.193 7.356 88 102 UVOZ 185.414 331.733 250.503 135 75 4.194 6.204 4.394 104 70 embalaža m3 5.784 16.499 13.813 238 83 1.793 4.313 3.004 167 69 TOZD PREMAZI Skupaj surovine 1.081.944 1.476.433 1.420.720 131 96 23.961 26.426 24.594 103 93 domača — interna 628.200 870.351 810.589 129 93 15.357 17.063 15.014 98 88 uvoz 453.744 606.082 610.131 134 100 8.604 9.363 9.580 111 102 embalaža m3 91.560 181.035 117.028 127 64 22.048 32.134 16.860 76 52 DO COLOR Skupaj surovine 1.583.936 2.103.776 2.054.102 130 98 36.469 39.823 36.344 100 91 domača — interna 944.778 1.165.961 1.193.468 126 102 23.671 24.256 22.370 94 92 UVOZ 639.158 937.815 860.634 134 91 12.798 15.567 13.974 109 89 embalaža m3 97.344 197.534 130.841 134 66 23.841 36.447 19.864 83 54 (Nadaljevanje s 3. strani) V primerjavi s planiranimi količinami je bila realizacija pri nekaterih skupinah naslednja: — topila — 72 °/o (1.188 ton izpada) izpad toluena, ksilena in pan-solventa iz Reke in Pančeva. Oskrba s ksilenom, toluenom bo v letošnjem letu nespremenjena. Pričakujemo pa boljše dobave pansolven-ta iz Pančeva. — mehčala — 61 % (78 ton izpada) zahteva po devizni participaciji — pomanjkanje deviz, zato težave pričakujemo tudi v letu 1983. — NC — 62 % (291 ton izpada) zahteva za devizno participacijo v znesku 795 US $ za tono NC. Zaradi pomanjkanja deviz bo oskrba z domačo NC tudi v letu 1983 problematična. — smole — 70 % (302 ton izpada) zmanjšanje potreb. — kemikalije — 56 % (385 ton izpada) zaradi sprememb v asortima-nu in manjše proizvodnje ni bilo potreb po raznih dodatkih. — pigmenti — 117 % (223 ton več kot načrtovano) boljša preskrba je bila zagotovljena v III. kvartalu s cinkkromatom iz predelave cinkove-ga belila in z nabavo cinka prek domačih kupcev premaznih sredstev. — bitumen — (225 % več kot načrtovano) povečan je bil nakup destiliranega katrana iz domače proizvodnje. — embalaža — v lit. — 52 % dobave dosežene z odstopom poslovnega sklada in devizne participacije kot tudi z nabavo pločevine prek kupcev premaznih sredstev. Situacija z embalažo bo tudi v letu '83 problematična. — polnila — 118 % (463 ton več kot načrtovano) povečana poraba v oddelku disperzij. Uvoz odobren s strani SISEOT ni bil realiziran v celoti. Ker pa je bil znatno nižji od potrebnega tj. planiranega, so nam kupci zagotovili približno 30 % uvoznih surovin, tako da je bil količinsko realiziran 102 %. 2.2 PRODAJA Prodaja (tabela 3) na nivoju DO Color je bila za 2 °/o ali dobrih 600 ton večja kot leto poprej. Pri tem je bila interna na enakem nivoju, domača pa za več kot 1700 ton oz. 8 % večja od tiste v letu 1981. Celotni izvoz se je na račun občutno zmanjšanega klirinškega izvoza, leta je bil za dobrih 1400 ton oz. 31 procentov nižji od doseženega v letu 1981, sicer zmanjšal, vendar je bil dosežen za 29 % ali približno 400 ton večji konvertibilni izvoz. Za planiranimi rezultati je prodaja, če govorimo o količinah, za planom. Izjema je le izvoz. Isto lahko ugotovimo tudi za vrednostno prodajo. Skratka, prodane količine so bile manjše od planiranih, zato je bila tudi realizirana vrednost nižja od planirane. 2.2.1 TOZD Smole Količinska prodaja smol je bila v letu 1982 enaka kot v enakem obdobju leta 1981. Plan je bil realiziran 98 %. Prodaja na domačem tržišču je bila dva odstotka nižja od planirane, plan izvoza na konvertibilno tržišče je bil dosežen 156 % ali za 386 ton več kot je bilo predvideno. Interna prodaja je bila za 566 ton oziroma 9 °/o nižja od planirane. Prodajne cene smol so bile spremenjene v mesecu juliju, ko so se povišale za 15 %. Povpraševanju po alkidnih in poliestrskih smolah na jugoslovanskem tržišču nismo mogli zadovoljiti in bi bila prodaja lahko znatno večja. Osnovni vzrok za tako stanje je bil v pomanjkanju uvoznih in domačih surovin in embalaže. Ker smo tako stanje pričakovali, smo se s poslovnimi partnerji že ob sklepanju letnih pogodb dogovorili za devizno soudeležbo. Tako smo z vsemi kupci podpisali samoupravne sporazume, na osnovi katerih so nam posredovali za ca. 88.124.000,00 din uvoznih surovin v dodelavo in z nami združili za ca. 12.146.000,00 din deviznih sredstev. Plan izvoza je bil presežen količinsko in vrednostno. Pomembno pa je tudi dejstvo, da smo zajeli nekatera nova tržišča, kjer bi omenili predvsem Italijo, Iran in Poljsko. 2.2.2 TOZD PREMAZI Količinska prodaja premazov je bila v letu 1982 za 3 °/o ali 663 ton višja kot v letu 1981. Plan je bil realiziran 91 %, tj. prodanih je bilo za 2.207 ton izdelkov manj kot smo planirali. Prodaja na domačem trgu je bila za 9 % ali 1.809 ton nižja od planirane in za 11 % višja kot v letu 1981. Tabela 3: Prodaja (v 000 din) (v tonah) real. 81 plan 82 real. 82 indeks 3: 1 indeks 3:2 real. 81 plan 82 real. 82 indeks indeks 3:1 3:2 TOZD SMOLE 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 Skupaj 747.548 963.345 932.796 125 97 12.373 12.650 12.365 100 98 dom. interna 313.883 455.891 394.766 126 87 5.524 6.000 5.434 98 91 dom. zunanja 389.149 460.860 477.914 123 104 5.883 5.960 5.855 100 98 izvoz 44.516 46.594 60.116 135 129 966 690 1.076 111 156 kliring — — — — — konvertibila 44.516 46.594 60.116 135 129 966 690 1.076 111 156 TOZD PREMAZI Skupaj 1.626.741 2.387.504 2.047.588 126 86 22.130 25.000 22.793 103 91 dom. interna 29.209 53.385 32.747 112 61 295 500 341 116 68 dom. zunanja 1.082.092 1.856.010 1.538.548 142 83 16.673 20.249 18.440 111 91 izvoz 515.440 478.109 476.293 92 100 5.163 4.251 4.012 78 94 kliring 481.901 432.234 412.496 86 95 4.673 3.717 3.206 69 86 konvertibila 33.539 45.875 63.797 190 139 490 534 806 164 151 DO COLOR Skupaj 2.374.289 3.350.849 2.980.384 126 89 34.503 37.650 35.158 102 93 dom. interna 343.092 509.276 427.513 125 84 5.819 6.500 5.776 99 89 dom. zunanja 1.471.241 2.316.870 2.016.462 137 87 22.556 26.209 24.295 108 93 izvoz 559.956 524.703 536.409 95 102 6.128 4.941 5.087 83 103 kliring 481.901 432.234 412.496 86 95 4.673 3.717 3.206 69 86 konvertibila 78.055 92.469 123.913 159 134 1.455 1.224 1.881 129 154 Plan izvoza na konvertibilno tržišče smo presegli za 64 % ali 316 ton, medtem ko je bil izvoz na klirinško tržišče za 14 % ali 1.467 ton nižji od planiranega. Povpraševanje po izdelkih TOZD Premazi je bilo na jugoslovanskem tržišču bistveno večje od naše realizacije. Osnovni vzrok za tako stanje je bil v pomanjkanju uvoznih in domačih surovin. Tako situacijo smo pričakovali, zato smo se s poslovnimi partnerji že ob sklepanju letnih pogodb dogovorili za devizno soudeležbo. Z vsemi domačimi kupci industrijskih premazov smo podpisali samoupravne sporazume, na osnovi katerih so nam v obravnavanem obdobju dali za ca. 186.340.000,00 din surovin v dodelavo in v istem obdobju združili za ca. 101,803.485,75 din deviznih sredstev. Prodajne cene premaznih sredstev so bile spremenjene v mesecu avgustu. Republiška skupnost za cene je odobrila povprečno 10 % povišanje cen, kar pa je v primerjavi s podražitvijo surovin in embalaže premalo, da bi lahko dosegli planirani nivo dohodka. V letu 1982 smo pričeli z realizacijo kompenzacijskih poslov z Bolgarijo in Poljsko, s čimer se odpira novo področje sodelovanja z državami, s katerimi ima Jugoslavija konvertibilni način plačevanja. Vrednostno je bil izvoz na klirinško področje za 5 % nižji od planiranega. Glavni vzrok je vsekakor bistveno manjši izvoz avtoemajlov in avtoreparatur, kjer sovjetski partner zahteva bistveno nižje cene od lanskoletnih. Izvoz v SZ se je praktično omejil na izvoz ladijskih barv, kjer so cene ugodne, porabi pa se razmeroma malo surovin deviznega porekla. 3. INVESTICIJSKA DEJAVNOST 3.1 INVESTICIJE SKUPNEGA POMENA Za investicijo poliestrskih drogov v Fapol — Podujevo, za katero bo DO Color zagotovila tretjino potrebnih sredstev, je Smelt izdelal investicijski program. Za zagotovitev deviznih sredstev je DO Fapol — Podujevo predložila investicijski program v odobritev Mednarodni banki za obnovo in razvoj. Opravljeni so bili tudi razgovori s potencialnim dajalcem »know-how«. Do Color je aktivno sodelovala pri oblikovanju predloga Urbanističnega plana Medvod s poudarkom na oblikovanju industrijske cone MEP 1/2. Začeta so bila dela v zvezi z izdelavo idejnega projekta etapne izgradnje nadzemnega cisternskega prostora za tekoče surovine in delna rekonstrukcija obstoječega. V okviru SOZD Kemija so bili že opravljeni razgovori o gradnji pralnice embalaže, vendar zaradi določenih neusklajenih stališč še ni bila sprejeta odločitev o lokaciji. DO Color je sodelovala in bo tudi v prihodnje v delovni grupi Chro-mos-Duga-Helios-Color za izdelavo enotne tehnične strojne dokumentacije za potrebe premazne industrije. Do Color je sodelovala v iniciativnem odboru za ustanovitev Samoupravne interesne skupnosti za odpadke na območju ljubljanske regije. V novembru je bil podpisan samoupravni sporazum za ustanovitev Skupnosti za reševanje problema odpadnih surovin z ekološkega in ekonomskega vidika. čeli z deli. Predmet pričete investicije je: — rekonstrukcija kotlovnice — povečanje kapacitet zaradi novega reaktorja in uvedba enotnega ogrevalnega medija, — dograditev prostorov za merilno regulacijske naprave ter laboratorije (visoki aneks), — dograditev prostora za 2 rezervoarja za talino AFK oz. AMK (nizki aneks), — izgradnja energetske postaje, 3.2 TOZD SMOLE V 000 din Naziv investicije Plan za leto 1982 Angažirana sredstva v letu 1982 Indeks 4:3 1 2 3 4 5 1. Razširitev proizvodnje poliestrskih smol 2. Skladišče vzdrževalnih obratov 133.215 5.000 63.701 48 Skupaj: 138.215 63.701 46 V letu 1981 so bila angažirana sredstva v višini 1,165.000.— din. V tem letu so bila opravljena le pripravljalna dela za investicijo, ki zahteva veliko časa in sorazmerno malo sredstev. V letu 1982 so bili plačani avansi, zato je znesek angažiranih sredstev v tem letu v primerjavi s predhodnim letom zelo visok. Za investicijo v razširitev proizvodnje poliestrskih smol je bilo pridobljeno lokacijsko dovoljenje, na osnovi katerega smo pristopili k izdelavi projektov za bridobitev gradbenega dovoljenja. Na osnovi pozitivne ocene Republiške komisije za oceno investicij so bila zbrana potrebna finančna sredstva, investicija je bila prijavljena na SDK in na tej osnovi pridobljeno gradbeno dovoljenje. V zadnjem trimesečju smo pričeli sklepati pogodbe za dobavo opreme in izvedbo gradbenih del ter v decembru pri- — dograditev sedanjega skladišča za sipke materiale, — dobava in montaža novega 7. reaktorja. Glede na to, da novi urbanistični načrt Medvod še ni bil potrjen, LUZ ni izdelal lokacijske dokumentacije za skladišče vzdrževalnih obratov. V letu 1981 so bila angažirana sredstva v višini 46.067.000.— din. Primerjava 1982/1981 pokaže, da je bilo v letu 1982 angažiranih za 37 % več investicijskih sredstev kot v letu 1981. Vsa sredstva so bila angažirana pri investiciji v rekonstrukcijo mešalnice. Pri investiciji v rekonstrukcijo mešalnice so gradbena, montažna in instalacijska dela v glavnem zaključena, vendar zaradi težav z dobavo nekaterih ključnih materialov (npr.: električnih kablov, ki jih na tržišču praktično ni), določenih del še nismo mogli zaključiti v predvidenem roku. (Nadaljevanje na 6. strani) 3.3 TOZD PREMAZI v 000 din ?aP' Naziv investicije Plan za leto 1982 Angažirana sredstva v letu 1982 Indeks 4:3 1 2 3 4 5 1. Rekonstrukcija mešalnice 2. Obrat razredčil 54.470 18.200 63.195 116 Skupaj: 72.670 63.195 87 COLOR 5 (Nadaljevanje s 5. strani) V rekonstruiranem delu mešalni-ce je bilo predvideno avtomatizirano vodenje tehnološkega procesa. Ker na jugoslovanskem tržišču ni bilo ustrezne opreme, je bila v oktobru 1980 podpisana pogodba s proizvajalcem ustrezne opreme iz ZRN (Pfister). Kljub zagotovljenim finančnim sredstvom nismo dobili soglasja za uvoz opreme, zato smo bili prisiljeni pričeti iskati rešitve v kombinaciji z domačimi proizvajalci avtomatske, elektronske in strojne opreme. K sodelovanju smo pritegnili Iskro — Avtomatiko, Kovinarsko — Krško in Smelt Ljubljana. Ko so poskusi pokazali, da običajne transportne naprave zaradi lepljivosti (Ti02) ne ustrezajo, smo se odločili za fazno reševanje šarži-ranja in pnevmatskega transporta. Za prvo fazo, ki obsega vključitev novega tehtalno dozirnega sistema v proizvodnjo smo že podpisali pogodbo s predvidenim zaključkom montaže do konca leta 1983. Druga faza obsega razvojno inovacijsko nalogo za skladiščenje materialov v silosih ter pnevmatski transport do dnevnih silosev. Na osnovi rezultatov te naloge bomo pristopili k izdelavi projektov in postavitvi tega dela ter s tem dokončali investicijo predvidoma do konca leta 1984. Za obrat razredčil je bil izdelan i-dejni projekt in dan v razpravo. Pri investiciji v postavitev oddelka za izdelavo kitov so bila izvršena vsa predvidena dela, vključno z montažo uvozne opreme ter pridobljeni atesti za prezračevanje prostorov. Na osnovi tega bomo v letu 1983 zaprosili za uporabno dovoljenje ter istočasno pristopili tudi k urejevanju lokalnega odsesavanja prašnih delcev. V drugi polovici leta smo pričeli s sanacijo skladišča topil. DO »Petrol« je opravil čiščenje podzemnih cistern in tlačni preizkus le-teh. Rezultati so pokazali, da so cisterne še uporabne, nekatere dovodne oz. odvodne cevi pa so pričele puščati. Cevovod iz Maribora je v novembru pričel z zamenjavo teh cevi in do konca leta opravil večji del a-daptacije. Naročeni so tudi merilci nivoja, ki bodo montirani po zaključeni zamenjavi cevi. Izdelana je bila predinvesticijska študija proizvodnje praškastih premazov. 4. KADRI IN SPLOŠNE ZADEVE 4.1. Na dan 31. 12. 1982 je bilo v DO Color zaposlenih 650 delavcev. V primerjavi z letom poprej se je število delavcev zmanjšalo za 14 oz. za 2 odstotka. Število zaposlenih je zaostalo za planiranimi za 24 ali 4 odstotke od tega najbolj v TOZD Premazi. Podatki so razvidni iz spodnje tabele. “2 vi (N (N M —i M 5 ** o D E J R m. N * r S- Z t9hBoif 7 O R R r. ****** K 9 £ Z R N E c. 1R iz R * Za nagradno križanko iz prejšnje številke glasila smo prejeli 36 rešitev. Javno žrebanje smo tokrat izvedli v skladišču gotovih izdelkov tozd Premazi. Komisija v sestavi Janez Šetina, Justi Savovič in Marija Krmelj je za dobitnika prve nagrade 200 din izžrebala Mira Božičeviča, drugo nagrado 150 din prejme Slavka Križaj, tretjo nagrado 100 din pa Bruno Smert-nik. Nagrade bodo izžrebancem izplačane po izidu glasila. i Čestitamo! Detajl iz obrata Rakovnik ...