PoŠlnTn® jSla&na v qo?ovT«f cm 1 Din Leto I!. štev. 15 R/iarihor, četrtek 19. januarja 1928 » g.. mmemm izhaja razu n nedelje JUTRA C< iw praznikov vsak da« ob 16. uri Radu n p (n poiti***) ček. z«v* v Lfukfj&m št. M.409 VoJia me&ečno, prejeman v »or»vi a4i po pc*4ti tO D4n, d^atetvUefl na dem pa 12 Din Telefon: tiredn. 440 Upreva 455 Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova eliti it.IS Ogtaai p« latih« OffiaM eptmiim MKli Ofdši-berji« ter ne manjka niti sledov bodočih velekorupcijonašev, a nekateri so nadebudni tihi modrijani, ki že v rani zarji mladosti mnogo dajo na veselje in užitek svoje duše. — Med vrstami teh opazovanj pa je skritih nekaj sicer bornih, a pristnih zlatih zrnc za roditelje in — vzgojitelje, kakor je dejal Horac »dulce et utile.« Živela čokolada! — Kaj bo neki z ubogo Cvetko v »Princezi Zvezdani?! — Mariborski in dnemi drobiš mariborsko glečalisče REPERTOAR: Četrtek, 19. januarja ob 20. uri »Živijo tatovi« ab. D. Kuponi. -Petek, 20. januarja. Zaprto. Sobota, 21. januarja ob 20. uri »Pl.es v maskah« Ab. C. Premijera. Bloki ne veljajo. Nedelja, 22. januarja ob 15. uri »Takrat v starih časih«. Znižane cene. Kuponi. Ob 20. uri »Orlov«. Kuponi. Pondeljek, 23. januarja ob 20. uri »Zupančičev večer«. Pri nocolšnji predstavi (19. t. m.) »Živijo tatovi« igra namesto obolele ge. Savinove vlogo »Filomene« gdč. Kraljeva. Premijera »Ples v maskah« na mariborskem odru bo v soboto 21. jan. — V glavni ženski partiji gostuje ga. Mitrovičeva, druge so v rokah gg. Burjeve in Zatnejičeve. Od moških solistov sodelujejo gg. Burja, Neralie, Bratuž, Stankovič in Kovič. Režira in dirigira ravnatelj opere g. Mitrovič. Župančičev večer v mariborskem gledališču. Mariborsko gledališče proslavi skupno z Ljudsko univerzo petdesetletnico največjega živečega slov. pesnika Otona Zupančiča v pondeljek, 23. januarja ob 8. zvečer. Poleg uvodnega predavanja pesnika prof. J. Glaserja ?o na sporedu recitacije in petje nekaterih njegovih uglasbenih pesmi ter IV. dejanie »Veronike Deseniške«. Cene dramske. — Izven. Priporoča se nakup vstopnic v predprodaji. Sejm za kožuhouino u Ljubljani ^ Dne 23. t. m. priredi uprava Ljubljanskega velesejma vzajemno s Slovensko lovsko zadrugo v Ljubljani na vclesejm-sketn prostoru sejem za kože divjih živali, ki so prične ob 8. zjutraj. Lovci in trgovci s kožami naj svoje blago nemudoma odpošljejo na »Divja koža« Velesejem, Ljubljana. Čim več kož pride organiziranim potom na trg, tem boljša bo cena. Najavljeni so poleg kupcev iz naše države tudi oni iz Avstrije, Nemčije, Italije in Angleške (London). Nekaj ustrojenih lisičjih in dihurjevih kož bo naprodaj v pondeljek, dne 23. t. m. dopoldne na kožnem sejmu, neustrojene kože se bodo prodajale navedenega dne popoldne akcijskim potom Očmeu rojstua princa u fHariboru Radostni dogodek v kraljevi hiši v Beogradu, kjer je zagledal danes ponoči iuč sveta že drugi princ, je veselo odmeval tudi po našem mestu. Prva vest je prišla kmalu po enih ponoči telefonično iz Beograda na veliko županstvo, nakar je g. veliki župan dr. Schaubacli kmalu sporočil radGolai derc-^k tn^i ordinarijatu. Ob pol sedmih zjutraj so nakrat zadoneli po mestu zvonovi vseh cerkva in naznanjali prebivalstvu srečno sporočilo. Radovedno prebivalstvo je nekako vznemirjeno izpraševalo: Princ ali princesa? In ko so dobli potrdilo, da je prestolonaslednik Peterček dobil zdravega bratca, so vsem zažarele oči od la-dosti. Po javnih poslopjih in tudi po številnih privatnih hišah so zavihrale državne in narodne trobojnice, v stolnici in v pravoslavni cerkvi pa se je vršil slovesni Te deum. Živel kraljev drugorojenček! □čueinik dr. Ferdo Pirnat + Predsinočnjem je izdihnil svojo blago dušo pri vseh Slovenjgradčanih nad vse priljubljeni someščan odvetnik g. dr. Ferdo Pirnat. Pobrala ga je nevarna pljučnica in iztrgala najboljšega delavca iz vrst slovenjgraških narodnih in največjega dobrotnika iz \^st dobrodelnih društev. »Ves Slovenjgradec plaka za pokojnim dr. Pirnatom«, se je včeraj izrazil ugledni domačin. Za časa svojih pravniških študij v Gradcu je bil Ferdo Pirnat agilen član akademskega društva »Triglav« in je kasneje stopil tudi v njegovo starešinsko organizacijo, ker se je vedno zanimal za slovenskega akademika kakor tudi srednješolca in mu gmotno pomagal, kjer je le mogel. Svojo prakso je vršil dr. Pirnat v odvetniški pisarni dr. Rajha v Gradcu in se je po prevratu preselil z njim v Slovenjgradec ter po njegovi smrti prevzel odvetniško pisarno. Kakor se je aktivno udeleževal dr. Pirnat osvobodilnih bojev za Koroško, kjer je bil tudi ujet in barbarsko maltretiran po Nemcih, tako je vsa poznejša leta marljivo sodeloval v narodno kulturnih društvih in dobrodelnih ustanovah. Mnogo bedne dece in marsikateri študentek je zgubil z dr. Pirnatom takorekoč svojega krušnega očeta. Pri poslednjih občinskih volitvah je bil pokojni izvoljen na listi SDS za občinskega svetnika, a usoda mu ni dala prilike, da pokaže svoje zmožnosti tudi na gospodarskem in socijalnem PO-liu v javnih ustanovah. Ugrabila ga je v 52. letu njegove starosti. Naj bo lahka domača zemlja priljubljenemu rodoljubu dr. Pruatu! Žalujoči gospej soprogi globoko sožalje! — Zrakoplovno pristanišče v Mariboru. Aeroklub v Mariboru je na svoji seji oblastnega upravnega odbora dne 16. t. m. razpravljal o možnosti ustvaritve zra-koplovnega pristanišča v Mariboru. Sklenilo se je zainteresirati vse merodajne či-nitelje, da pride tudi Maribor pri novo se snujočih zrakoplovnih progah v naši državi kot postajališče v poštev, zlasti kar se tiče prog proti Dunaju, Beogradu, Trstu in Celovcu. Zanimanje za razvoj tega modernega prometnega sredstva in važnega gospodarskega činitelja kaže dejstvo, da je v mestu Maribor pristopilo k Aero-klubu tekom enega meseca že čez 1900 članov. Kot utemeljitelji so pristopili gg. Josip Rosenberg in dr. Rudolf Franz veleindustrijalec v Mariboru ter Karl Kubricht, ravnatelj tovarne v Maj-špergu. Pri nabiranju članstva se je posebno odlikoval gospod major Lujo Mi-čič, ki je dal tudi pobudo za ustanovitev A. K. v Mariboru. Klub je sklenil prirediti začetkom meseca februarja predavanja o pomenu zrakoplovstva in ciljih A. K., ki bodo omogočila tudi širšim krogom, da se seznane s tem modernim prometnim sredstvom. Spomladi priredi klub letalski dan v Mariboru, na katerega se bode povabilo našo vojno eskadrilo, ki bode praktično pokazala na kakem višku že danes stoji zrakoplovstvo in kako sigurno prometno sredstvo je zrakoolov. Nov podpredsednk višjega deželnega so* dišča. Z imenovanjem g. dr. Rogine za predsednika višjega deželnega sodišča v Ljubljani je bilo izpraznjeno podpredsedniško mesto naše ape)acije. Danes javljajo iz Beograda, da je imenovan s kraljevim ukazom za podpredsednika g. dr. Golia. Starešinstvo Sokolske zveze naznanja, da jc umrl brat dr. Pirnat in da se vrši njegov pogreb jutri ob 14. uri v Slovenjgradcu. Društva koroškega okrožja se pozivajo k udeležbi pgoreba v krojih. Pokojni je bil zaslužen član Sokolstva. — Velik shod privatnih nameščencev v Mariboru. V soboto, dne 28. t. m. se bo vršil v Mariboru velik shod privatnih nameščencev, na katerem bodo poročali delega-tje iz Zagreba in Ljubljane o aktualnih socijalnih in organizatoričnih zadevah privatnih nmeščencev, med drugim o novem osnutku zakona o pokojninskem zavarovanju, ki se bo izboljšal in razširil tudi na trgovske nastavljence. Nadalje se bo sklepalo o resoluciji za 8-urni delavnik, ki se kljub zakonitim določbam žal še danes ne izvaja. Tudi skupno bolniško zavarovanje je nujno potrebno. Zato pa bi bilo želeti, da bi se že v najkrajšem času vršil že zdavnaj določeni občni zbor Trgovskega bolniškega podpornega društva v Ljubljani, ki naj bi spremenil svoj statut-v'tem pravcu, da bo vsem nameščencem omogočen prislog k bolniškemu društvu. Naša zahteva po znižanju neznosnih davčnih bremen na privatne nameščence je nujna. Spomladi se bodo vršile po petih letih volitve delegatov v Pokojninski zavod. Potrebno je, da se že danes prične akcija za enoten nastop nameščencev pri teh volitvah, kajti le v skupni fronti je pričakovati u-spehov. Predavanje o Norveški in zimskem športu. Nocoj, ob 20. uri, predava trainer ju-goslov. olimpijskega moštva za St. Moritz inž. T. T. H a n s e n o norveški domovini smučarstva z izbornim filmom v dvorani Kina Apolo. — Robinson II. del. Drugi del tega prekrasnega filma o čudovitih doživljajih Robinsona bo predvajala Zveza kult. društev v petek, dne 20. tm. in v soboto, dne 21. t. m. ob 2. in cb 4. uri popoldne, v nedeljo, dne 22. t. n. pa ob pol 10. in ob 11. uri dop. Kdor je videl prvi del, gotovo ne bo zamudil tudi dragega, ki je še bolj zanimiv. Sedeži po 3 Din, ložni sedeži po 5 Din. Nesreča pri delu. V Mefcu si je 15 letni mizarski vajenec Maks Tišler pri struženju deske odrezal konca dveh prstov na levi roki. — V. Limbušu si je pa 20 letni dninar Ignac Štampar pri sekanju drv po nesreči presekal levo dlan. Oba ponesrečenca sta prišla včeraj v bolnico. Nevarna pot. Mizar Vincenc Purgaj, star 74 lef, ki stanuje v Kamnici ter hodi dnevno v niesto. kjer ima Pod mostom s svo-f ji ni bratom mizarsko delavnico, je na zledenelih tleli včeraj padel ter si zlomil desno nogo. Prepeljali so ga v bolnico. — Petindvajsetletnico poroke praznuje danes gospa Terezija Švat-c o v a, ki je tudi že 25 let agilna odbornica Olepševalnega in tujskoprometnega društva za niesto Maribor in okolico in se pri drugih mariborskih društvih udejstvuje z vztrajnim sodelovanjem. — Iz Rogaške Slatine. Podružnica S. P. D- za Rpgaško Slatino in okolico pripravlja skupno z lovci za predpust veliko zabavo z maškarado, ki se vrši v soboto, dne 4. februarja v vseh prostorih hotela »Pošta«. Prireditev bo po svojem stilu in dekoraciji prvovrstna. Igrala bo ljubljanska vojaška godba in domači tamburaši. Ker je čisti dohodek namenjen gradbi planinske koše na Donački gori, ki se bo gradila v tekočem letu, želimo podružnici lep uspeh in opozarjamo vse prijatelje narave na to prireditev. Hiša št. 19 na Koroški cesti ni na prodaj. Izdelujejo in prodajajo se tam že leta in leta najboljši KARO čevlji za mokro vreme in straoaco. V New-Yorku prodajalo tudi solnce Amerikanci razpravljajo o vsaki stvari prav podrobno in jo prouče temeljito. Glede na nebotičnike tudi niso pozabiti razvijati teorijo o zraku in solncu. Strokovnjaki so ugotovili, da so nižje zračne plasti polne strupenih ogljikovih plinov, ki se dvigajo z ulic in trgov radi avtomobilskega prometa in drugih motornih vozil, dočim je ozračje ob višjih nadstropjih čisto in zdravo. Radi tega so tudi določili, da se na strehah nebotičnikov urede sanatoriji, kamor bodo pošiljali ljudi potrebne svežega zraka in solnca. Končno je napisal neki ameriški profesor obširno delo o isti temi in sestavil celo pravila, ki so produkt dolgoletnih proučavanj. Konstatiral je, da se plini olja in bencina zadržujejo le do gotove višine. Plast plinov pričenja 15 in nad zemljo in je njena debelost odvisna od količine izgorevajoče snovi. V višini nad 30 metrov je zrak zopet popolnoma svež in prost vsakršnih primesi. Toda tudi stvorjena plast plina ne visi dolgo v zraku, temveč jo prepih v ulici kmalu razpiha. Profesor, avtor higijenskega dela je dalje opazil, da uživajo prebivalci gorenjih nadstropij tudi ugodnosti svetlobe, zlasti pa solnčnih žarkov in sicer uro več kot stanovalci pri tleh. Kadar zahaja solnce za visoke griče, ki leže zapadno reke Hudson, se pojavlja njih jasno začrtana senca na nebotičnikih. Senca se dviga s hitrostjo 15 centimetrov v sekundi. Na nebotičniku torej, ki je visok 238 m kakor Wollworth Building, rabi senca od vznožja do kupole okrog 28 minut. Ko je torej solnce za stanovalce na zemlji že zašlo, sije onim pod streho palače še cele pol ure. Praktičnim amerikancem, ki vedo vsaki stvari pravo ceno, ni konstatirano dejstvo ostalo brez pomena in prikrito. Po odkritju omenjenega profesorja je povpraševanje ' po stanovanjih v visokih nadstropjih močno narastlo. Razumljivo so se dvignile tudi cene omenjenih stanovanj, katerim so lastniki nebotičnikov prišteli tudi vrednost polurnega solnčne- ga vira Potujoča gora V mitologiji in literaturi se često govori o potujočih in celo letečih hribih. To se večinoma nanaša na velike plazove in la-vine ter na razne geološke spremembe. V Švici je pa gora, ki polagoma potuje ter se njeno premikanje opazuje šele od leta 1924. Ta gora je visoka 1700 m, imenuje se Motto d’ Arbino, dviga se pa v bližini tesinjskega središča Bellicona med dolinami Valle Marobbia in Valle d’ Ar-bedo. Premikanje te gore je leta 1924 prvič opazil neki geometer, ko je na vrhu opravljal svoja zemljemerska dela. Ker ni bil prvič na gori, se mu je zdelo čudno, da je — kakor še nikdar poprej — opazil v skalovju razpoke z globino 20 do 30 metrov. Videl je tudi ožje in širše plazove, smreke s koreninami na prostem, vdolbine ali kratko rečeno vse, kar da sklepati na trajno premikanje zemeljske površine. Ko so te čudne pojave natančneje preiskovali in merili, se je dognalo, da se je vrh gore v teku 4 let premaknil za pol metra. Na podlagi zemljemerskih podatkov so preinetnbe na gori lahko u-gotovili nazaj do leta 1888 ter dognaii, da se gora stalno in sicer vedno hitreje premika. V 36 letih se je gora pomaknila proti severu za 1.72 m ter obenem znižala za 2.35 m. Če vzamemo za globino premikajočega se severnega pobočja 100 m, potem je 200 milijonov kubičnih metrov zemlje in kamenja v premikanju. Šofer — zločinec. V poslednji dobi so zločinci izvedli več drznih avtomobilskih tatvin, ki jih policija ne more razjasniti. Zagonetnim tatvinam avtomobilov pa se je pred dnevi pridružil še zagonetnejši slučaj. Iz Pariza sta prišla na Dunaj perzijska trgovca. oče in sin, Jehoda in Hasan Asurian. Prišla sta s svojm avtom, ki sta ga sama vozila. Ker sta bila utrujena, a sta kljub temu želela nadaljevati vožnjo v Budimpešto, sta najela dunajskega šoferja, ki bi ju odpeljal v Budimpešto. Na poti blizu Budimpešte je šofer nepričakovano ustavil avto, izstopil in z napetim revolverjem zahteval od trgovcev denar. Trgovca sta mu izročila sto angleških funtov, nakar je izginil v gozdu. Zadevo sta prijavila budimpeštanski policiji, ki zasleduje zločinca. V sanatoriju. — Gospod Močan, jaz sem vam vendar samo tri cigarete na dan dovolil, dokler traje vaša kura. Kakor pa vidim, ste že sedajle pokadili šesto! — Druge tri mi je namreč dovolil vaš kolega gospod doktor Zdravkovič. Vedno pri stvari. V neki moderni gledališki predstavi prične v tretjem dejanju pikantna sodna razprava. Nenadoma se dvigne s sedeža v parterju resen gospod in se zadere: »Predlagam izključitev javnosti!« Soholsftjo Sokolsko društvo v Črni pri Prevaljah je imelo dne 15. t. m. v telovadnici vzorno urejenega društvenega doma, svoj 9. redni občni zbor. Društvo v tem malem, ali prijetnem gorskem kraju šteje 121 članstva, 17 naraščaja in 42 dece. Te številke nam jasno predočujejo agilnost in sokolsko vztrajnost, ki odlikuje vse društvene funkcijonarje v sokolskem delu. Če vzamemo v obzir poset občnega zbora, kterega se je udeležilo 70 bratov in sester, smo si na jasnem v presojanju pojmovanja sokolskih dolžnosti. Skratka, Sokolsko društvo v Črni je društvo trdne discipline, polno prave sokolske misli, vživljeno v resno delo, ki mu donaša od dne do dne večjih vspe-hov. Iz poročil funkcijonarjev je bilo posneti, da je društvo priredilo dve lastni telovadni akademiji in društven naste l leg tega-še je s svojimi telo- vadci še štirikrat drugih društvenih prireditev aktivno. Sledeč telesnovzgojnim smerem Sokolstva si je nabavilo društvo 10 parov smuči. V posesti zložljivega in krasno prirejenega odra sta se zamo-gli prirediti dve igri, 2 predavanji in Miklavžev večer z obdarovanjem revnejše dece. Ne omejujejo se ti vzorni bratje in sestre samo na svojfe društvo, temveč so celemu okraju po svoji moči na razpolago. Društvena nad 500 knjig broječa leposlovna in poučna knjižnica je vsakomur odprta. V popolnem zaupanju so izvolili navzoči skoro soglasno lanski odbor, od katerega sta najmarkantnejša delavca starosta br. Derbic in br. inž. Fettich, ki sta prava gonilna sila v društvu in čijih delo je vidno v vsaki podrobnosti. Ves ostali odbor jima sledi v delu, da bolje ne bi bilo mogoče. Čvrstemu društvu v popolno priznanje: Zdravo! iDomlnlalte se CMD Stoletje rekordov in obresti. V današnji dobi visokih obresti in velikih premij na posojene kapitalije je prav zanimivo vedeti, koliko so znašale obresti pri naših prednikih v »prijetni, zlati dobi«. Zgodovinarji zatrjujejo — in verjeti jim moramo — da so tudi ljudje v zlati dobi bili v najtesnejših stikih z Neprijetnim in zoprnim tovarišem -— dolgom. Za časa grškega zakonodajalca Solona so znašale obresti tudi v »mirnih časih« 18 procentov. Za časa Aristotela so znašale 12 procentov. V nekem zagovoru jc grški govornik Demo-stenes omenjal »prijateljske« 10 proeen-tuc obresti. Polagoma se jc obrestna mera zniževala in je za časa rimskega Cesarja Claudia znašala 6 procentov. Rimski cesar in zakonodajalec Justinjan je znižal obrestno mero na 4 odstotke, vendar so obresti običajno visoke in znašajo povprečno 12%. V 17. stoletju in začetkom 18. stoletja so se obresti znižale na 6, kasneje na 4 in celo na 2 procenta. Začetkom 19. stoletja je o-brestna mera znašala 5%. O današnjih raje molčimo, kajti živimo v dobi rekordov. ki ni prizanesla niti obrestim. Občni zbor Zueze gostilničarskih zadrug mariborske oblasti V pondeljek se je vršil v Ptuju redni letni občni zbor Zveze gostilničarskih zadrug mariborske oblasti, katerega so se udeležili delegati 18 včlanjenih zadrug iz vseh važnejših krajev oblasti. Zborovanju, kateremu je predsedoval zvezni načelnik g. Drago Bernardi iz Celja, so prisostvovali med drugimi obrtno-za-družni nadzornik g. Založnik kot zastopnik velikega župana, vladni tajnik Zavadlav kot zastopnik sreskega poglavarja ptujskega in mestne občine, dr. Pretnar v zastopstvu Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, Vojin Pe-kovič za Središnji savez gostioničara v Beogradu in strokovni konzulent za razstave Aleksander Gragon iz Gradca, ki so vsi v prisrčnih besedah pozdravili zborovalce. G. dr. Pretnar je pri tej priliki podal obsežnejši pregled gospodarskega položaja gostilničarstva v Sloveniji in posebej opozarjal na predpise novega davčnega načrta. Zveza šteje 22 gostilničarskih zadrug za svoje članice. Včlanjene so vse strokovne zadruge oblasti izvzemši gornjegrajsko, ki je v zadnjem času zaradi nekega nesoglasja prijavila svoj izstop. Gostilničarji gornjeradgonskega in maren-, berškega sodnega okraja dosedaj še niso strokovno organizirani. Zveza je v preteklem poslovnem letu dosegla več prav znamenitih uspehov. Med temi je posebno treba povdarjati odredbo, da se v bodoče ne smejo več podeljevati točilne pravice za trgovine z mešanim blagom, špecerije in branjerije, ker teh trgovin ni všteti med obratova-lišča. V konkretnem primeru je zvezi tudi uspelo doseči ureditev zapiralnega časa za trgovske točilnice. Tudi vinotoči za vino lastnega pridelka se smejo po odredbi velikega župana mariborske oblasti iz najnovejše dobe dovoljevati v bodoče le v tisti občini, kjer je vino pridelano, in načeloma celo v tistem kraju, iz katerega vino izvira. Zveza je sodelovala pri ustanovitvi Vrhovnega obrtniškega sveta in se je živahno udeleževala povodom zborničnih volitev za zmago stanovske liste. Očividno glede na marljivo delovanje zveze je veliki župan celo pristal na to, da zveza sodeluje pri obravnavanju prošenj za podelitev osebnih pravic in se ji da prilika vpogleda v usposobljenostna dokazila. Dohodki so znašali Din 135.684, stroški Din 133.853, zadružno premoženje pa znaša Din 18.806. Ta rezultat je tem višje ceniti, ker je še pred par leti zveza bila zadolžena in se je celo že razpravljalo o tem, da bi likvidirala ali pa vsaj opustila izdajanje »Gostilničarskega lista«. Primanjkljaj v proračunu se bo kril iz članarine, ki se je mogla celo znižati od lanskih Din 45.— za vsakega zadružnega člana na Din 30. Živahen razgovor se je izvršjl glede pristopa zveze k središnjemu savezu. Glede na neobligatornost strokovnih organizacij izven Slovenije bi pa pri takem članstvu bile slovenske organizacije očividno preveč obremenjene s prispevki za savez. Zaradi tega občni zbor ni odobril predloga, da bi se zadružnim članom naložila še ta članarina po 12 Din na leto, pač pa ne bo ugovora, ako bo zveza določila za središnji savez neki pavšalni letni prispevek v sorazmerju s prispevki izven slovenskih organizacij. Zvezni odbor je tudi predložil predlog, da se sedež zveze prenese iz Celja v Maribor: predlog je občni zbor soglasno o-dobril in sprejel tozadevno spremembo pravil. V novo načelstvo so na to bili izvoljeni g. Andrej Oset iz Maribora kot načelnik, g. H o 1 z iz Pobrežja kot njegov namestnik, gg. Starman, Strehar, Serec iz Maribora, Kučer, Posti in T r i n k o iz mariborske okolice kot člani izvrševalnega odbora. V širši odbor delegira vsaka včlanjena zadruga po enega člana. Pri tej priliki je g. M a r t i n o v i č iz Rogaške Slatine izrazil iskreno željo, da bi zveza, ki so jo ustanovili Celjani in jo doslej z največjo marljivostjo oskrbova'i in dovedli do sedanjega uglednega stališča, tudi v Mariboru našla enako zaslombo in enako marljive in skrbne gospodar- je. Delegat g. P e t o v a r pa je še posebej izrekel imenom občnega zbora in ob splošnem odobravanju dosedanjemu načelstvu svoje priznanje in zahvalo Ceija-nom, ki so zvezo ustanovili in jo spravili do sedanjega viška. Po zaključku zborovanja so si zboro-alci pod vodstvom gerenta okrajnega zastopa g. Brenčiča ogledali vinsko razstavo. Spari Preč zimsko olimpijado Zopet skok 72 m! Preteklo nedeljo so se zbrali v Pontre-sini v Švici smučarji iz Nemčije, Italije, Japonske in Švice, ki bodo tekmovali r.a letošnji olimpijadi v St. Moritzu in se malo poskusili v svojem znanju. Prvo in drugo mesto v tekmah sta dosegla Nemca Rccknagel s klasifikacijo 17.499 (63, 65, 65 m) in Louis Kratzner s 17.041 (62, 63.5, 61 m). Senzacija dneva pa je bil skok Švicarja Trojani-ja 72 m, ki je s lem izboljšal rekord na berninski skakalnici za 1 m. Ker pa je Trojani pri tretjem poskusu skoka padel, je prišel v tabeli šele na tretje mesto s klasifikacijo 16.533 (69, 72, 72 m padel). Četrti je bil zopet Nemec Heiler s 16.434 (57, 64, 60 m), peti Švicar Badrutt s 16.333 (63, 57, 65 m padel) in šesti Nemec Walter Glass 15.402. Jugosloveni in Čehoslovaki v St. Moritzu. Medsavezni odbor za IX. olimpijado je v sporazumu z JZSS v Ljubljani prijavil naslednje smučarje, ki bodo zastopali v St. Moritzu Jugoslavijo: inž. Janko Janša, Joško Janša, Boris Jenko, Stanko Bervar, Hubert Ojcel, Peter Klofutar, dr. Stanko Kmet, Tone Banovec, Mihael Klavora, Boris Režek, Stane Šporn. Eni bodo startali na 18, drugi na 50 km. Češkoslovaška pošlje na drugo zimsko olimpjiado 8 smučarjev za tek v daljavo 50 km, 9 za 18 km, 8 za kombinirani tek in 8 za skakanje. Srednjeevropski cup. Kakor znano so nastopili neki športni krogi Jugoslavije proti udeležbi naših nogometašev na tekmah za srednjeevropski pokal. Kljub nekemu predlogu v tem smislu, JNS na svoji poslednji seji predvčerajšnjim ni o stvari meritorno razpravljal, temveč sklenil odložiti vprašanje na kasneje. Vendar ni nikakega dvoma, da bo predlog glede naše neudeležbe odklonjen. Šport in francoski prosvetni minister. Nedavno je na neki seji francoskega senata zagovarjal prosvetni minister Herriot'vladin predlog, da se podeli francoskim športnikom, ki se udeleže olimpijade, podpora poldrugega milijona frankov. Minister Herriot je pokazal ob tej priliki obširno in podrobno znanje o stanju športa doma in v tujini. Navajal je francoske rekorde v različnih panogah in zaključil svoj govor z izjavo, da bo osebno spremljal olimpijce v Amsterdam. Neki športni list piše: »Kdo bi si bil mislil, da utegne tako zaposleni državnik študirati rekordne čase in si zapomniti prvake v raznih športnih gra-nah. Kdo bi mu bil pripisal smelost, da bo v pokopališkem mraku senata pred več sto »starih očetov republike« si upal nastopiti s solncem iz zrakom, zeleno trato, stadijonom in zagorelimi atleti? ...« — O, saj tudi naš šport ni brez zveze s prosvetnim ministrstvom: sin g. ministra je aktivni nogometaš. Nekaj drugega pa je, če bodo naši olimpijci dobili kako podporo. Rekordni skok v daljavo. Dne 23. decembra smo javili, da je dosegel znani skakač S. J. M. Atkinson dne 17. decembra v Durbanu (Natal, Južna Afrika) nov svetovni rekord v skoku na daljavo (815 cm) in da je s tem potolkel dosedanji rekord De Hart Hub-barda za celih 26 cm. Pristavili smo takrat, da poročilo še ni potrjeno. In res smo dne 27. dec. zabeležili, da dementi-rajo iz Londona novi rekord, češ da je skočil Atkinson le 694 cm. Sedaj pa prihajajo iz Južne Afrike preko Londona nova poročila, po katerih bo le Atkinson tiov svetovni prvak v skoku na daljavo, ker je skočil 17. decembra 794.5 cm t. j. 5.5 cm dalje nego De Hart Hubbard. Hans Dominik: Oblast treh Dr. Glossin se je zahvalil. Gospodu ministru, da je zelo hvaležen, da pa ne želi ničesar več. Če bi gospod lord ka-terikrat potreboval kake protiusluge... Preplavil je lorda Maitlanda s celo povodnijo vljudnostnih fraz. Drčale so mu z jezika, ne da bi sploh mislil na njih vsebino. Pri tem pa je usmeril na lorda z največjo koncentracijo sugestivno povelje. »Če o iznajdbi kaj veš, povej!« Pri tem je strogo pazil na to, da ne bi sam mislil na iznajdbo, ker poznal je nevarnost, da bi njegove lastne misli vplivale na medij in se začrtale v njegove možgane kot njihov odsev. Toda lord Maitland je ostal povsem miren. Na vljudnostne izraze Amerike je odgovoril z podobnimi angleškimi izrazi. Eno kot drugo je bilo enako plitko. Tedaj je dr. Glossin vedel, da je Ger-hard Bursfeld vzel svojo tajnost s seboj v grob. Pogoj, na katerega je Erik Truwor vezal svojo obljubo, je prisilil Silvestra k mrzlični pridnosti. Niti ni opazil, kako je potekal čas in delal je dan in noč, gnan od same želje, da bi č?m preje dokončal novi aparat ter potem šel in vzel .''no, kar mu je bilo najdražje na svetu. Neumorno je delal, dokler ni bil vlit zadnji kos, dokler ni bila skovana zad- nja prečka in urezan zadnji vijak. Nato pa je spustil ozadje iz rok in se obrnil proti Eriku Truworju: »Če bi ti vedel s kakim obupom sem sedaj delal in če bi ti mogel preceniti moje sedanje veselje! Toda ti... ti... « »Ti...? Ti ne veš, kaj da je ljubezen, si menda hotel reči«. Silvester je iz Erikovih sarkastičnih besed slišal grenkost, ki jo je Erik morda nehote položil vanje. Silvester je umolknil. Videl je globoke gube, ki so se zaorale v Erikovo čelo. Torej je imel tudi Erik Truwor, o katerem se je zdelo, da je zaščiten pred vsemi čustvenimi nesrečami, svojo tajnost, svojo skrito bolezen. »Oprosti Erik, če sem se nehote dotaknil rane, o kateri nisem ničesar vedel. Nisem verjel, da se je tvojega jeklenega srca kdaj dotaknila ženska ljubezen«. »Noben moški se ne rodi s kamenitim srcem. Kdor ga ima, temu je otrpnilo srce po grenkih razočaranjih in trpkih bolestih. Toda rana je zaceljena...« Ko da govori sam s seboj, je tiho nadaljeval: »Popolnoma zaceljena in ozdravljena od včerajšnega jutra. Brez bolesti in brez obžalovanja morem danes govoriti o času, ko sem bil najsrečnejši človek na svetu... in potem najnesrečnejši... Bilo je to za časa mojega bivanja v Parizu. Obrekovanje je umazalo moj ideal. Pozval sem obrekovalca na dvoboj in ga ubil. Potem sem še! k svoji zaročenki in zahteval od nje pojasnila. Njeno o- pravičilo ni našlo poti do mojega srca. Vrnil sem ji zaročni prstan, zapustil Pariz in taval po svetu. Mnogo let je poteklo, predno sem zopet našel svoj mir. Danes mislim drugače o vsem tem. če bi danes... toda čemu govoriti o tem. Danes gre za dejanja! Kar mi danes napolnuje srce in možgane, izključuje vsako misel na kako žensko. Gre za podjetje, ki bo izpremenilo lice sveta... Ko se vrneš in ko bo tvoje srce prosto skrbi, ti bom povedal, k čemu nas je izbrala usoda«. »Ko se vrnem, Erik? Sedaj se spomni na obljubo, ki si mi jo dal. Jaz sem izpolnil, kar je bila moja dolžnost«. Še predno je mogel Erik odgovoriti, se je oglasil Atma: »Ni dobro puščati dekleta v roki sile«. Atma je ležal vzleknjen v naslanjaču. Njegovo široko razprte oči so strmele v daljavo. Njegove očesne punčice so se bolj in bolj zoževale. Njegove roke so počivale na tibetanskem molku. »Tako je izgieda! takrat, ko mi je svetoval ... ne, ko mi ie zapovedal, da naj grem v Trenton«. Erik Truwor je zašepeta! te besede Silvestru na uho. Po preteku nekaj minut je globok vzdihljaj nape! prsi zamaknjenega Indijca. Njegove pupile so zopet dobile svojo naravno obliko. Dejal je: »Sovražna sila je na delu. Glossin ima tretji prstan. Pripravlja hudobijo. Polastiti se moramo prstana... in nato dekleta«. Erik Truwor je ugovarjal. Kaj da jim je treba prstana? Gre za može. In ti so skupaj! »Kaj ti je naročil Jantshun?« Atma je stavil vprašanje v tibetanščl-ni in Erik Truwor je odgovoril v istere jeziku: »Dejal je: poiščite tretji prstan!« Dalje prihodnjič. M*# oglati M »Hitjj«v po*r*-dovaln« in (oci alna namen« •btinshra: vsaka baseda 30 Mjmanjii zneaek Din 5’ : Mlati oglasi Žanltva, dopiaoranja In oglati trgovskega ali rcklamnaga: značaja: vsaka beaada 50 p, najmanj« znsask D m JO—i Vazelino in kremo za cevi e motvoz, vrvi, štrange, slam-njače, čevljarske potrebščine, papir, drobnarije Ud. priproča na drobno 139 na debelo Drago Rosina, Maribor, Vetrinjska 26 li; 30 praznih zabojev na prodaj Din 5.—. Vetr njska 3, gostilna. Iščem 1—2 sobno stanovanje za 2 osebi. Plačam v naprej. Naslov se izve v upravi lista. 134 Elegantno opremljeno sobo z uporabo glasovirja ob parku, odda stranka v Vrazovi ulici 9-III, vrata 8. — 141 Elegantna spalnica iz trdega lesa miza, stoli, voziček na 4 kolesa in drugo se poceni proda. Gosposka ul. 58-11, desno. — 143 Trboveljski premog koks, oglje, drve, kolobare, dobite najceneje v Tattenbachovi ulici št. 13 Starešinska zveza jugosl. akadem. društva „Triglav“ v Mariboru, naznanja lužno vest, da je umrl njen član Dr. Ferdo Pirnat odvetnik v Slovenjgradcu. Pogreb pokojnika bo v petek popoldne, dne 20. januarja 1928 v Slovenjemgradcu. Maribor, dne 18, januarja 1928. Večnaja mu pamjat! 140 Zgodovinski roman Serenlssfnta ki se vrši v Benetkah in je pisan s pripovednim razkošjem Sienki-eviczevih povesti, bo vse leto izhajal v mesečniku »Lfubljanski Zvon 1928“ Ljubljanski Zvon, ki velja za celo leto 120 Din, za pol leta 60 Din, za četrt leta 30 Din, za inozemstvo 150 Din, se naroča v Knjigarni Tiskovne zadruge, podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta 13 Soba pritlična na Aleksandrovi cesti, pripravna tudi za piša1 no, se da v podnajem. Vprašati v upravi lista. 58 Vinograd in stanovanjsko poslopja V bližini Maribora se proda vinograd ter druga zemljišča, velikost cca 18 oralov s stanovanjsko hišo, gospodarskimi poslopji in inventarjem. Interesenti naj vpošljejo naslove na upravništvo lista. 144 Vsemogočni je poklical danes ob 9. uri zvečer, po težki bolezni, previdenega s tolažili sv. vere v 52. letu starosti k sebi mojega predragega, preblagega soproga, gospoda Dr. Ferdo Pirnat-a odvetnika v Slovenjgradcu. Pogreb predragega rajnkega bo v petek, dne 20. januarja 1928 ob 2. uri popoldne izpred hiše žalosti na mestno pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo služila v soboto, dne 21. januarja 1928. ob pol 7. uri v tukajšnji župni cerkvi. , Sloventaradec, dne 17. januarja 1928. Adele dr. Pirnat-ova roj. Schaffer Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik Izdajatelja in urednik: Fran BrotovISv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik Stanko Detelav Mariboru.