SLOVENSKI UČITELJ. Glasilo »Učiteljskega društva za slovenski Štajer." I/.linja 5. in 20. vsakega meseca na celi ||| Za oznanila sc plačuje od navadne ver-poli in velja za celo leto 3 gld., za pol 1 stice, če se natisne enkrat, 10 kr., dvakrat leta 1 gld. 60 kr. III 14 kr., trikrat 18 kr. Štev. 11. V Maribora 5. junija 1877. Letnik V. Berilo podlaga jeziškemu nauku. (Spisal Antonij Leban-Mozirski.) Znanje kakega jezika se opira na zmožnost, s katero za-moremo one misli, ki uara ž ujegovo pripomočjo dohajajo, prav in točno razumeti. Pa ne beseda posamezna, ampak samo stavek je popolen izraz miselski, iz stavka izvira vsako jezikoznanstvo. Ipak pa je stavek sam le element ali živelj, ne se jezik sam. Da se torej učenec vpelje v zakladnico jezika, nema se učiti posameznih stavkov, njegovemu opazovanju naj podverže učitelj celo versto stavkov, ki imajo mej sabo tesno zvezo, to je, on naj rabi berilo, spise namreč, ki mu je ono na roko dala. Taka vadba je v obče najbolj primerna. Kar jo telo ali naravska prikazen v prirodoslovnem nauku, to je izgledni spis za jeziški razvoj. Samo tam, kjer so razvija spoznovanje po neposrednjem poti, je nauk živahen in prepričevan. Celo to, Česar potrebuje učenec v svojo rabo iz slovniške stavbe, najde, ako mu je učitelj spreten vodnik, v izglednik spisih. Po tem takem je berilo važna podlaga jeziškemu nauku. Ta nauk ima več panog, n. pr. čitanje, svobodno sestav-ljeuje in spisovanje po narekbi in slednjič slovnico. Nekdaj so se te panoge vsaka po sebi obdelovale, zdaj se pa obdelujejo v tesni zvezi z veduem obzirom druge na drugo; kajti nauk je le tedaj zdaten, ko si stopajo sorodne stvari tako rekoč vštric, ter se druga drugo spopolnujejo in razjasnujejo. Tako zadobi učenčev duh potrebno sobranost in krepkih razumkov (zaumkov). Vsled zedinjevanja omenjenih panog (Koncentracija) mora pa učitelj previdno in jako modro ravnati, da ne zabrede v zmešnjave, kjer bi imel zaumke v učenčevem duhu pojasnovati in krepiti. On naj si ustanovi nepremakljivo sredotočje, krog katerega naj se vsi dotični pogovori in pojasnovanja skupljajo in verstč. To mu ponuja berilo v svojih izgleduih sestavkih. Tva- 11 rina je v obče tako razverščena, da zadobi učenec precejšen znanstven zaklad. Učitelj naj si izbere one spise, katere ima za svojo mladino najbolj primerne. Iz teh naj tako rekoč izmota vse isto, kar ima učenca slovniški izobraževati. Ipak so še druge tirjatve, ki imajo veliko večo veljavo. Do zdaj smo imeli samo duha v mislih, to je pamet in razum, še je duša (Gemllt) ali srce, katero potrebuje spodbude, da se vžge in čedalje bolj spolnuje. Na pervem mestu stoji nravnost. Učitelju ne bo težko iz vsakega sestavka take besede vzeti, ki utegnejo pri podučevanji v tem obziru koristne biti. Na drugem mestu stoji rodoljubje. Mi imamo dvojno domovino. Fna v širšem pomenu je Avstrija, druga Slovenija. Oboje gre pri mladini vzgojevati. Avstrijanska zgodovina ima veliko veliko primernih dob, ali preslavnih oseb, ki so tudi kmetu znane. Takih naj učitelj v malih obrazili vendar čversto opisuje. Sicer je osebski opis razen po tem, ali je oseba historična ali pa izmišljena. Kadar je oseba historična, derži se na tanjko dotičnih sporočil zgodovinskih. Kadar je izmišljeua, opiši jo tako, da bode vsaj vse verjetno. Vendar naj bode popis kratek, a jedernat, če ne je dolgočasen. Popis dogodeb: uzrok, učinek, pravšna za porednost in resničnost so poglavitne lastnosti tega popisa. Fizika v narodnej šoli. (Spisal Antonij Leban-Mozirski.) V. Dragi otroci! Pri toplomeru ste tedaj videli, da na njega močno upljiva zrak. Zrak je tedaj tudi telo. In zakaj je zrak telo — Mirko? Ker ima vseh 7 občih lastnostij teles. Katere so pa obče lastnosti teles — Micika? 1. prostornost, 2. neprodir-nost, 3. stanovitnost, 4. deljivost, 5. luknjičavost, 6. stisnost in razteznost in 7. teža. Ali je ves zrak jednako gost — Tonče? Ne, kar je zraka blizo naše zemlje, je bolj gost od onega, ki je oddaljen. Kako to Fanika? Ker v višini pritiska zrak na spodnjega. Ali je to res Jožko? Istina je. Kako pa dokažeš toti Terezija? Iz lastne izkušnje, kajti vidila (občutila) sem p® tudi, Vi g. učitelj ste pravili, da pri morji, v dolinah je radi gostote več zraka, nego na hribih in visokih gorah. Ali tipljiv*1 kaj zrak tudi na človeško zdravje Tončka? Sc ve da, kaj*1 vsied tega sc ljudje, ki potujejo na jako visoke gore, na taki'1 visočinah ne počutijo dobro, ker jim primanjkuje zraka za dihanje, ki je v visočinah uže jako redek. Iz toga uzroka uc bivajo na visokih gorah ni živali ni ljudje, pa tudi rastlin rast*5 le prav malo. Učenjaki so preračunih, da zrak obdaja zeniljj* na 10—12 milj na visoko. Tedaj vidite otroci, da tudi zT®k ima svoje lastnosti. (Vse lastnosti naj se otrokom nagledno razlagajo, n. pr. nepridiruost zraka: kozarec poveznjen pod vodo, stanovitnost zraka: miren zrak in vznemirjen veter, vihar, piš; luknjičavost zraka: ako postavimo na mizo v izbi posodico z očetom, ali pižem (Moschus) je kmalu vsa izba z duhom napolnjena itd. Pis.) Ker smo uže preje govorili od toplomera, hočemo pa tudi uekaj poizvediti o zrakomeru ali vremeniku barometru. V vašem berilu imate na 83. strani 63. odstavku spis: -„Zrakomer ali vremeniku. Odprite tedaj isto stran. Dobro! Čitaj ti Metka! — Zdaj vidite tedaj iz vsega, kakšen razloček je mej toplomerom in zrakomerom. Povej ti Žitko, zakaj pade živo srebro v tlakomer verh gora? Zakaj rabimo še tlakomer Ljuboslav? Tlakomer rabi se tudi za merjenje gora. Kako pa to ti Cvetko, saj nij tlakomer meter? Za vsako čertico (2 mm.), za katero pade tlakomer, računa se 73' (23 m.); tedaj 0316081x73 = 23 973913 = 23 m. Zakaj pa pada živo srebro v tlakomeru pri volhkovem vremenu Lavoslav? Zakaj obderži z vodo napolnjena steklenica, ki jo poveznemo v vodo le z ustjem (gerlom), dočim je ostali del nad tekočino poveršino, zakaj obderži vso vodo v sebi ? Kake lastnosti mora imeti dober tlakomer Julika? 1) V Torricellijevij praznini (t. j. v prostoru nad živim srebrom) ne sme biti prav nič zraka, tudi v živim srebru ne. 2) Živo srebro mora kemično čisto biti, kar poznamo po čisto lesketajočej se poveršini in po tem, da se ne prime niti stekla uiti papirja. 3) Cev ne sme biti preozka; njen zno-trajni premer je navadno od 2—4'". 4) Skala pri tlakomeru mora biti nataujčna. Ali bi vedel ti. Janko, iz česa obstoji pa zrak? Iz kislica in dušca; sederžuje pa tudi soparje, ogljenčevo kislino, amonijak itd. Ali je zrak neobhodno potreben Milika? Da, ker brez zraka bi no mogli dihati, bi ne mogle stvari goreti, živali in ljudje bi ne mogli životariti, llastliue serkajo ogljnjeučevo kislino iz zraka ter razvijajo veliko kisleca. Ogljcn-čeva kislina nastane, ako gori oglje; kedar stvari gnjijo ali trohue, obilo je nastane po sopenji ljudij in živalij. Dušeč pri vrenji ne vzderžuje gorenja in sopenja. Leta 1756 da neusmiljena vlada v zahodujej Indiji 146 vlovljcnib angležkib vojakov zapreti v ozko ječo, ki se je zvala „čorna luknja1*, okolo 6. ure po letu. V 1. uri jih je umerlo 20, drugo je tresla merzlica. Se na tla nijso mogli pasti, kajti bili so kakor vzidani. Zjutraj so „kajkou odperli in živelo jih je še 23. Ogljenčeva kislina puhti na mnogih krajih iz zemeljskih poklin v prav obilnej meri n. pr. v pasji jami pri Napolji. Vulkani jo sope iz sebe. Kadi ogljenčeve kisline je tudi studenčnica hladna voda; baš tako je sadje hladivno, penečo vino, pivo itd. V zraku je veliko več dušca nego kisla. Kisclc nam posebno služi pri dihanji in gorenji. Samo v dušcu ne more ogenj goreti, uiti človek niti 11* — 1G4 — žival dihati. Ogljenčeva kislina se nahaja v zraku, kot plin, v majhni meri. Prej sem vam pravil, kako zrak pritiska na telesa. Naj vam povem jeden primerljaj. Oton Guerike je dokazal 1. 1650 na deržavnem zboru v llatisboni pred cesarjem Ferdinandu III. in pred mnogimi knezi in gospodi v največe začudenje vseh gledalcev zračni tlak na čuden način. Napravil je 2 votli polobli iz bakra, katerih robova sta se natanko vjemala. Robova sta se namazala z lojem, tako drug za drugega pritisnila, da nista propuščala zraka, in sč zračnim serkom izsesal se je zrak iz kroglje. Ti polobli, ki sti prej sami ob sebi narazen pali, da jih 6 konj zapreženih z vsake strani obrača, nij moglo narazen raztergati. Tako končujem danes ta spis. Dokler ne dobomo nove čitanke, katere bodo ustrezale učnim načertom poterpimo, „bode uže boljšeu; saj pravi Rousseau: „Esperons et souffrons: tout sera retabliu. Tedaj le upajmo, da kmalo dobimo nove čitanke. Da se nam ne uresniči Tassov izrek: „Ben gioco č di fortuna audace, e stolto por contra il poco, e incerto, il certo e’l molto. Za zdaj pa helfe was helfeu kann — in der Noth friesst der Teufel — Fliegen. Ozir v zgodovino avstr.-ogerske deržave do' vladanja Babenbergov. (Cizelj Vntroslav.) Zgodovina naše očetnjave, predno so njena tla slavni Rimljani prekoračili, je zelo temotna; kajti zanesljivih podatkov manjka, vsled katerih bi se moglo o pervakih naših krajev kaj verjetno-resničnega uačertati. Pervi naselniki, bas tisoč let pr. Kr., na srednjem porečji Donave so bili baje iz Azije, iz krajev kavkazkih gor doma; bili so imenom Kelti,1) t. j. prebivalci gorjanskih krajev. Narodi še severnejših krajev — germanski zarodi — so jeli ob reki Donavi bivajoče Kelte z vso silo pritiskovati, ter so z ropom celo Italijo vznemirili tor Rimljane pripravili njih glasovito deržavo pred germansko ljuteštjo braniti. Baš to jim je pa bila prelepa prilika, da so v srečnih bojih rimsko oblast zadnja desetletja pr. Kr. čez Ilirce in Kolte do porečja Donave razširili, a vse pridobljene kraje svojej deržavi kot rimske pokrajine pridružili. Širjavo mej Inom, Donavo, koroškimi planinami in Savo (baš današnjo zgorno in spodno Avstrijo, Solnograško, Koroško in Štajersko v osebi) imenovali so — Norik. Mej Donavo ') To je Vlahi. Ured. in Savo (današnjo zahodno Ogersko, Her vaško, Slavonijo in Kranjsko) je bila — Panonija. Kraje vshodne Švico, zahodno in ^užno Tirolsko prištevali so k Raeciji; k Vi n d i 1 i ci j i pa sedanjo južno Bavarsko in severno Tirolsko. Iz te dobe imamo le malo spominkov. C. kr. zbirka starin na Dunaji shranja neki kamen, izverstuo delo kamnoreza, kateri dvajset podob na dveh polah kaže. Terdi se, da vsa podoba spominja na Tiberija slavno zmago nad Panonijanci in Ilirci pod cesarjem Augustom. Cesar August je hrepenel velikansko idejo svojega prednika Caesar-ja izpeljati — namreč: Ilirijo, Norik in Panonijo z gerško deržavo združiti. Dočim je Tiberij svoje legije (ena legija šteje šest tisoč vojakov) na kraji Pauouije zbiral, s katerimi se je namenil Marboda in Hermana, ') poveljnika nemških nemirnežev pokoriti, se je vsa Panonija in Ilirija vznemirila, kar je Augusta zelč zastrašilo. — Tiberij ponudi Marbodu mir, kojega sprejme, a oberne potem orožje proti upornikom, katere slavno premaga. Boji so se ver-šili leta 6, 7 in 8 po Kr. in na nje spominja omenjeni kamen. K davnej zmagi je Tiberiju pomagal Germanij, kateri je v 10. letu po Kristu s pomočjo Tiberija Ualmate si podverge). Oba sta bila imperatorja, slavljena od Rimljanov. Od sedaj do 82. leta po Kr. nej navesti posebnih dogodkov na porečji Donave. Domicijan je bil v zadregi z Dacijo, katera je od sedanjih kronovin našega eesarstva obsegala vzhodno Ogersko od Tise, Erdeljsko, Bukovino in južno stran Galicije. — Moral je tem zarodom davek (tribut) plačevati, a bil je zbog tega v vednej nevarnosti; kajti Dacija je bila napadom surovih Gotov izpostavljena, kojim je letnino iu radi tega samo pri Rimljancih odškodnino iskala. Mogočen cesar Trajan se ustavi dalje davek plačevati, pokliče 13. legijo iz okraja današnjega Dunaja — se z Dece-balom spre, kojega premaga in po petlotnej vojski 101 —106 po Kr. pridobi kraje sedanje Valahije, Serbije, Sedmograške, Moldavije in Bukovine. Ta pokrajina je bila potem rimska pro-vincija — Dacija. Na severu porečja Donave so bili naseljeni zarodi Markomauov in Kvadov, nemiren iu roparsk narod, kateri Je rimske pokrajine hudobno nadlegoval — in kojega ukrotiti 8u vslcd velikega prizadetja celo Marc-Aurelju nej posrečilo. Marc-Atirel je stavil ob reki Donavi kastele (gradove), močno hrambo proti divjim severnim rogoviležem. Umeri je na Dunaji (Viudobona) 17. marca 180 po Kr. v 59. letu — a terdi se, da je on ustanovitelj glavnega mesta naše deržave. Dacijo je , . ') Marbod in Herman, nemška junaka, sta bila vzrejena v Rimu, Jer sta imela priliko videti, kako se sovražnik premaga. — Radi tega o ?.„vso nemške zarode spravila v orožje, a ponudila roko maščevanja 8°bičnim Panoncem. Pia. pozneji cesar Aureljan 270 po Kr. opustil in zopet je bila Donava severna meja rimsko oblasti. Cesar Prob je doscdaj oslabljeno rimsko moč zopet nekoliko oživil. Svojo vojaško bistroumnost je pokazal ob Nilu, Eu-fratu, lieni in Donavi. Reno in Donavo je z velikanskim nasipom zvezal — a v vsakem dobrem početji si je velikega Trajana stavil pred oči. Terdi se, ka jo Prob baje v naše kraje vinsko terto zasadil. Dalmacija je rodila Dioklicijana, ljutega lovca kristjanov, kateri je vso rimsko oblast razdelil v štiri dele. Galerij je bil poveljnik naših krajev. Delitev slavne rimske deržave je rodila strašanske zmotnjave, a bila je uzrok razsajajoče razberzdanosti in rimskih velikašev grozovitih dejanj. To zmotnjave in boji so trajali leta 324 po Kr., ko Konstantin veliki kot samovladar zopet zgubljene vajeti rimskega vladarstva poprime. Konstantin se je leta 311 bil pokristjanil, a vladal je potem blagonosno in srečno premagal vse, kar se mu je napotilo. Še celo Gotom in drugim barbarom ob Donavi jc svojo moč in ncvstrašljivost pokazal. Dasitudi je vedno skerbel za cvet svoje deržave, vendar je v starosti zanemarjal donavsko granico, ter priložnost severnim divjakom ponudil, roparske napade ponavljati. On sam je rimsko oblast zopet razdelil mej svoje tri sinove, Konstantina, Konstancija in Konstanca, kateri je bil vladar naših krajev. Oča je umeri leta 337 po Kr.; Konstanc je pa bil po zarotenji umorjen. Oblast naših krajev je dobil stari vojskovodja Vetranjo. Pravi vojaški duh je zameri pri Rimljancih v tej dobi, kajti nedomačini so se mej vojake ugnjezdili; dospeli so večkrat do visoke oblasti, in kedo ne ve, da si tako vladarstvo, katero kermilo tujcu zaupa, samo sebi žalostinko poje. O tem piše nek francoski zgodovinar tako-le: „Surovost Saksov, roparstvo Alanov, divjosti pijanih Alemauov, brczČutljiva grozovitost Gepidov, nesramno poželenje Hunov, nezvestoba Frankov, nej proti tem nič, kar počinjajo pravoverni Rimljani — in tako daleč je prišlo, da se ne zavaruje, kedor nej sam serčno oster11. Tako vsestransko oslabljeno in razdeljeno rimsko oblast jc pozneje prevzel Teodozij 1. 394 po Kr., ter je v pcrvcni času pod njim kot pod samovladarjem vsa deržava zopet nekoliko okrevala, samo prerano je tolikokrat užo razdeljeno oblast mej svoja dva sina Arkadija in Ilonorija razdelil. Honorij, jedva 11 let star, jo s pomočjo Stilika vladal v zahodnej rimskej deržavi; a nesposobnost toga vladarja in uja ministrov jc oser-čila zahodne Gote, da zapustč svoja dosedanja sela, ter so pod knezom Alirihom napadli in premagali zahodne Rimljane, » oblegli in vzeli lepo mesto Rim 23. avgusta 1164. po ustanov-Ijeuji. Nasledek tega jo pa bila straščanska ostaja narodov, da je eden rod na drugega pritiskal — a križem divjalo vso od Azije do jadranskega morja. Kirn pa je popustil Panonijo, Norik in Raecijo. Na porečji Tise so je grozoviti Atila s svojo divjo derhal vzderžcval a vihral s 700.000 možmi z nesramnim in roparskim dejanjem črez naše kraje do polja Chalons, na katerih Marna teče. Tukaj je grozoviteža rimski vojskovodja Aecij v slavnej bitvi srečno premagal, vendar pa ne popolnoma pregnal; kajti črez dve leti se Atila zopet zmagovalno verne v sedaujo Italijo. Nagla smert, katera mu je 453 1. po Kr. drug pot odkazala, je rešila naše inv druge kraje hunskega žezla, Hune so zaver-noli na obrežje Cernega morja, a na severno porečje Donave so se naselili Rugirci, Ilerulci in Longobardi, na južno pa vshodni Goti. Rugireev in Ilerulcev kralj Odoaker je iskal zahodno rimsko obiast uničiti; šel je zmagovalno v Italijo. Tja ga prijde Rornulu sam prosit, naj od bitvo odjeuja, a Odoaker ga ne zasliši, ter pripravi zahoduej rimski oblasti leta 476. po Kr. strašen pogiu. Proti Odoakerju se postavi Teodorij. Premagal je ga pri Veroni; v Raveni pa ga je oblegal 3 leta. Odoaker se mu s pogodbo uda, da skupno vladata; a uporno se je proti Teo-dorihu obnašal ter bil radi tega leta 493. pri nekem obedu umorjen. Teodorih je vladal kot eden najboljših cesarjev; kajti pod njim so bili naši in drugi kraji zopet nekoliko okrevali. Zlo uničeno deželo Rugireev so posedli Longobardi, katerim je poznejši vladar Justinjan sedajni del Dolenje Avstrije do Aniže prepustil, kjer so 42 let ostali ter orientalskim vladarjem v raznih bojih vedno v pomoč bili, a s časom sami sedajno Italijo si vlast pridobiti želeli. Zapustili so tedaj svoja dosedanja sela razberzdanim Hunom in Avarom s pogodbo, a se jim v Italiji ne posreči odstopljeno deželo zopet posesti. Leta 568. se je Alboin, kralj Lougobardov, sč svojim zarodom in 20.000 Saksov spremljan napotil v Italijo. Neko prekrasno jutro dospč na predgorje Alp, iz katerega je imel prelep razgled s svojo der-lialjo, katera je vsa zavzeta zerla na občudovanja vredna italijanska tla. Longobardi si podvergli deželo, katero dandanes imenujemo Lombardijo, a kralj si za svoj sedež Pavijo izvoli; Iluni in Avari so pa ostali gospodje na porečji Donave. Avari, povse roparsk uarod, so si uže pervlje bili pridobili sedanjo Moravsko in Češko, tedaj velik del slovanske zemlje, a razširili so svojo oblast do porečja Elbe; pod njih žezlo so tedaj spadali naši in ogerski kraji. Avarsko gospodarstvo je trajalo dvo sto let, ter je bilo strah Nemoem, Longobardom in vshod-nim Rimljanom. Bojari, boljše Bavarci, so bili v vednej zadregi s surovimi Avari, katere je pozneje veliki Karel pokoril. Pervi udarec so dobili o uporu Čehov in Moravcev, katerim je bil, tako se terdi, Samo, neki francoski tergovoc za vojskovodjo. Prepodili so je iz slovanskih naselbin 627, a osrečilo se je takrat tudi Longobardom, ob Savi bivajoče Slovane avarske teže oprostiti. Tudi vshodna stran juliških Alp, Karantanija, je bila temu narodu podveržena. Morala je pa leta 770. prenehati; kajti baverski vojvoda Tasselo (Tessel) je postavil čez Karantanijo druzega od nja odvisnega oblastnika. Tudi Tassilo si pozneje Karel Veliki podverže, a sedaj je njegova velika deržava mejila na avarsko oblast. Grozoviti čini tega roparskega naroda so Karola pripravili, da je na regensburškem deržavnem zboru sklenil 791. leta ves avarski zarod uničiti. Od treh stranij so bili napadeni; on sam je prekorakal avarske kraje, ter z ognjem in mečem uničil vse, kar se mu je napotilo do reke Rabe. V divjem begu so Avari popustili svojo naselbine, a tiral je nje sin Karolov, Pipin, kateri jo tudi v „krogu“ (Ring, pri mestu Kremži) njih plen 2001etncga roparstva zasačil — naprej do reke Tise. Boji so nehali 799. leta, ter so zadostno pokorili strahove vshodnih in zahodnih narodov. Pusta je ležala dežela mej Anižo in Litavo, kamor je blagi Karol sedaj delajoče Bavarce in Saksonce naselil, katerim se je tudi kristjanska vera oznanovala, da preneha strašno barbarsko življenje; pridruži pa pridobljeno pokrajino svojej slavncj der-deržavi kot vshodno pokrajino (Ostmark — plaga orientalis — Oesterreich), katero je nekemu neodvisnemu mejnemu knezu v oblast prepustil. Karol je umeri 20. januarja 814. leta po Kr. gotovo z mirno vestjo, da je v teku življenja le vse dobro Sinil. Pod njegovimi nasledniki se francoska moč nej vedno razširjala; kajti uže Ljudevit pobožni je razdelil deržavo mej svoje sine, ter užgal divji notrajni boj z jako žalostnimi nasledki tako, da so se sinovi zoper očeta bojevali, a razdelili pri verdunskej pogodbi (843) mej se deržavo. Misliti je bilo, da bode dosedaj toliko mučena, od Karola ustanovljena pokrajina vshodna uživala dobrodejni mir, a zaman, kajti notranji razpor je oserčil zunanje sovražnike, kateri so hujše naše krajo napadali, nego pervlje njih predniki. Z ustajo izneverjonoga moravskega kneza Svatopluka je privabil takratni cesar Aruulf Ogre, potomce Hunov, v naše kraje, tor jim s tem priliko ponudil, da so pol stoletja potem vsako leto neusmiljeno nas, Nemčijo in Italijo prav kervoločno in hunsko napadali. Le cesar Oto I. jih jo leta 955. tako ukrotil, da so za vselej pozabiti morali naše in druge kraje. Cesar Oto je po tej slavnej zmagi vshodno pokrajino zopet ustauovil, ter jo izročil varstvu kneza Burkarda. Knez Burkard je v italijanskem boji pri Basantelli (982) padel, a dobil je od cesarja Oto-na II. Leopold I. j* babenberškega roda, pokrajino Avstrijsko za sč in svoje potomce. Kocenov zemljepis za narodne šole. . Poslovenil Ivan Lapajne. II. Oddelek. Zemlja, kot bivališče človekovo, (Dalje.) 24. Primorsko t. j. poknežcna grofija goriška in gradiška, mejna grofija isterska in teržaško mesto z okolico. 145 Dmilj (80 □miriam.) in 584.000 Ij. Na Primorskem se nikakoršnih kovin ne dobiva. V Istri pa delajo v salinab pri Kopru in Piranu morsko sol. Obertnosti na Primorskem razen Tersta in Gorice ni posebno. V Gorici in Terstu je več fabrik, v poslednjem mestu, in sploh ob morji se delajo ladije. Kupčija je v Terstu in Gorici prav živahna; Terst je kupčijsko mesto najmanj za polovico našega cesarstva. Šolstvo, zlasti ljudsko šolstvo je na Primorskem slabo, to velja posebno za Istro in gorenje Goriško. V Terstu, Gorici, Kopru, Piranu in Pazinu so srednje šole. Na Primorskem je 3/s Slovanov, in sicer Slovencev 250.000 na Goriškem (razen Furlanije ob dolenji Soči) in zgornji Istri, drugi so Serbo-Hervatje. 8/s j® Pa Italijanov (Furlanov) in nekaj malo Nemcev. Po vsem Primorskem je 10 okrajnih glavarstev. 1. Terst (93.000, z okolico 123.000 lj.) je glavno mesto vsega Primorja. Novo mesto je posebno lopo zidano in ima mnogo lepih poslopij, staro ima ozko in noredne ulice. Družba avstrijskega Lloyda ima veliko parobrodarstvo, njene ladije plavajo skoro po vseh morjih. Ne daleč od mesta ob morskem bregu je Miramare, prekrasni grad pok. meh. cesarja F. Maksimilijana. 2. Na Goriškem: Gorica (16.800 lj.), prijetno mesto s prelepo okolico blizu Soče. Ima, kakor Terst višo gimnazijo in realko, učiteljišče, kmetijsko šolo itd. V bližnjih Stražicah so velike fabrike. Gradišče ima ostro jočo za hudodolnike. Oglej (Aquiloa), sedaj mala vas. nekdaj veliko mesto, poderto od Ilunov. Kor m in (4680 lj.) s svilorejo. Ajdovščina z veliko projnico in bavarnico. Tolmin je središče gorenjega Goriškega. Boleč blizu koroške meje. Kanal, terg. 3. V Istri: Pazin (3600 lj.) glavno mesto. Koper in Piran, morsko soline; Rovinj (12.000 lj.) ribštvo; Poreč (3000 lj.), sedež škofa in deželnega zbora. Pulj (26.000 Ij.) z največjo luko za avstrijsko vojno ladijevje; ostaline rimske. Kvarnerski otoki pri Istri: Lošinj, Cres, Ker k. < 25. Po k nože n a grofija Tirolska. 533 kvadr. milj (293 □miriam.) in 886.000 lj. Tirolska je po vsera alpinska dežela, najvišje gore v našem cesarstvu so v tej deželi. Pervotne Alpe stopajo na levem bregu Ine v deželo in segajo do Landecka, na severozahodni strani je pogorstvo z imenom Rhaetikon na švajcarski meji; na levem bregu Ine pa so druga pogorstva, ledeni Oetz-thalerji (Wildspitze 11947' = 3776 ni.) in Stubajerji; onkraj prelaza Brcnnerja so visoke Ture (veliki Venedigcr 11622' = 3647 m.) Na jugu visokih Tur je gorovje Autliol-cer, Deferegger in na vzhodu Ilochschober (10.250'). Severu e apneniške Alpe se začenjajo pri Bludenz u in se proti severovzhodu pod imenom Algauerske Alpe raztegujejo (Sollstein 9100' = 2540 m.). Južne apneniške Alpe delajo po večem južno tirolsko mejo (Ortles 12390' = 3916 m.). Aniža je loči v dvojno pogorje, vzhodne tridentinske gore (Marrnoladc 10.758') se nadaljujejo v karnskih Alpah. Posamezue pokrajine se imenujejo po dolinah: inska, bistriška, adižka iu renska doliua. Največji zaslužek dajo živinoreja, v jugu tudi vinoreja iu svilarstvo. Na Predarelskem je tudi dovelj obertuije. Prebivalci so po večem Nemci, na južnem Tirolskem tudi Italijani, med njimi nekaj Ladincev. Inšpruk (17.000 lj.), glavno mesto, univerza, cesarski grad, spominek Andreja Hofer-ja; llall (5000 lj.) staro mesto s solinami; Kufstoin, mala terdnjava. Brikson (4000 lj.), sodež škofa, na severju Fran z on s fes te; v Bistri dolini so Brunneck in Lienz. Botzen (9200 lj.), živa kupčija, južno obnebje, zori užo južno sadje. Moran (3000 lj.) z izverstnim sadjem in vinom, zimsko bivališče mnogih tujcev iz severnih dežel. Trident (17.000 lj.), sedež knezoškofa, glavno mesto laških Ti-rolov; Arko in liiva (5000 lj.) z izvorstno svilorejo in olivnimi vertovi. Koveredo (9000 lj.) velika kupčija s svilo. Brege n z, (4000 I j.), mesto ob bodenskem jezeru; Feldkirch (3000 lj.); BI ud on z prejnico bombaža; v okolici je izverstna živinoreja. Ob ltcni jo kneževina I. i ch t e n s to i n s 3 kvadratnimi miljami in 8000 ljudmi. 26. Kraljestvo Dalmatinsko. 332 □ milj in 128 □ miriam. in 469.000 ljudi. Zemlja dalmatinska je s svojimi otoki vred Kraš e vi n a. Na severju ob vojaški granici so gore Velebit, na bosniški meji dinarske gore. Vzhodno od Spleta je Mosorsko gorovje. Tla so po Dalmaciji razpokana, z mnogimi luknjami iu vdertinami. Vode ima dežela malo, male reke se po kratkem teku iztekajo v morje, ki ima mnogo luk in pristanišč. Posebni dalmatinski izdelki so morska sol, vino, olje, ribo in ovce. Ljudstvo jo po večem serbsko-hervatske narodnosti, po primorskih mestih so raztreseni tudi Italijani. Zader (10.000 l j.), glavno mesto, terdnjava, sodož katoliškega nadškofa in gorskega škofa za Dalmacijo in Istro. Še bon (k (6000 lj.), terdnjava, sedež škofa. Splet. (16 000 lj.), sodož škofa, živahna kupčija. Du-brovnik (6000 lj.), terdnjava, sedež škofa, nokdaj republika. Rotorje v kotu čudno zavitega zaliva, sodež škofa. Med otoki jo Brač največji in najrodovitneji, Vis ima izvorstno luko. (Dalje prih.) O isterskem šolstvu (piše „Naša sloga" v Tcrstu.) Školski odbor u proračunu za godinu 1878. predložio je za ikole trošak od for. 109,000 volim sto i devet tisuč forinti auBtr. vriodnosti. Liepa je to svota, još ljcpša kad sc pomisli, da je to trošak samo za pučko škole, jer samo to spadaju u područjo zemaljskoga školskoga odbora. Pogledajiuo koliko od toga troska na Talijane a koliko na Her-vato spade. Istra ima oko 260.000 stanovnikah. Medju timi ima najmanje 180.000 Hervatah sa Slovenci, a najvoče, ako je, 80.000 Talijanah. Uslied toga svako bi mislio, i to s razlogom, da se od onih 109.000 for. trosi vede nego dvie tredino na hrvatske škole, a manje nego tredina za talijansko. Al bi se prevarioi U nas se ništa razloino ne radi. Istra ima 73 škole talijanske, a samo 46 hrvatskih, a 26 mjošovitih. Ima daklc talijanskih vede nego i hrvatskih i mjošovitih zajodno. Kolika nam so nopravica čini, kad pogledamo koliko iinaju školah Talijani, a koliko mi. A mnogo vida, kad pogledamo, kak ve su škole talijanske, a kakve hrvatske. Obazrimo se samo na jedan kotar, na voloski. Taj ima 37.000 stanovnikah sve samih Hrvatah. U njem ima u sve 16 ptičkih školah, medju kojimi jih jo 14 hrvatskih a dvie mješane. Medju Bvimi ovimi ima samo jedna čotverorazredna i ta samo sa trimi učitelji zajedno sa ravnateljem, a ostalih 15 su vso samo jednorazrodne. Da nebi tko mislio, da jo toniti tamošnje pučanstvo krivo, redi oemo, da ono plada „adicionale“ za škole kao i pučanstvo svokoga drugega kotara, da je broj učenikah upravo ogroman. U Kastvu, gdje so nalazi ta jodina četvero-razredna škola, ima u prvem razredu 139 učenikah. U ltukavcu, jedno-razrodnoj školi, ima 300 Sto dječakah i djovojčicali, a sva škola, nestoji pokrajinu jodva vede od 100 for., jer podučuje u njej poirtvovni svečenik, a kako su svečenici za školu plačani, to svi dobro znamo. Ncinisli nito, da su pri tom stanju stvari nit Rukavčani od adicionala za škole oslo-bodjoni. I oni jih uredilo pladaju, a ako 110, ovo njim vojnika na vratih. Jo li tako u tom čisto hrvatskora kotaru, što mora biti ondje, gdje nisu si Ilrvati svojega hrvatstva tako sviostni kako u kotaru volovskora, gdje su Hrvati koliko toliko s Talijani nauijcšani? Primotni da jo na čelu kotara voloskoga roijjen Hrvat, da je školski nadzornik u tom kotaru Hrvat, i da so za takova i pripoznava; pak so i opet popitaj, kako mora bit tamo, gdjo nisu niti kotarski kapetan niti školski nadzornik Hrvati?... Al da se još boljo osvjedočlmo kako so s nami pravodno postupa, prispodobiino s tira kotarom voloskim jedan drugi, n. pr, lošinjski, pod koji spada Lošinj, Cros i Krk. Taj ima 36.000 stanovnikah, daklo manje nego kolar voloski. Ti stauovnici su s vouma malem iznimkom Hrvati. U kotaru ima 30 školah, dakle 14 više nego voloski. Medju timi ima 12 talijanskih, a 18 hrvatskih — liepa li razmjorja prema pučanstvu. Jedno-razrodnih školah ima samo 16, ostalih 14 su vederazredno, i to 5 dvoraz-rednih, 5 trorazrodnih, a 4 četvororazrodne. Da to vočorazrodno sve, osim dvijuh, medju talijansko spadaj 11, to netreba niti spominjati. Roči čem,, ovdje samo mimogrod, da je zemaljski predsjodnik, Dr. Vidulich vodom iz kotara lošinjskoga. U tora stanju nalazilo su se škole naše škotsko godino 1874—75, daklo prošte, u tom stanju nalazo se i sada — u tom stanju nalazit če so žalibože i budučo godine. Onih 109.000 for. potrošit čc se opot velikom večinom na talijanskc Škote, a nam če se opot inilostinja od koje tisučo baoiti. Da nijc škotski odbor, predlažuč tu svotu za Škotu, predložio kakvu promjenu na boljo hrvatskih školah, tomu se preveč nočudiino, jor su članovi toga odbora sami Talijani, vični raditi kao da nas u Istri ncima. Nu čvrsto so nadamo, da kad nisu naši zastupnici, niti rodjoni Hrvati niti oni, koje smo za svojo zastopnike izabrali, valjda radi kratkoče prošlog sabor, zasjedanja, kod votiranja proračuna za godinu 1878., a imonito kod votiranja proračuna za Škote, progovoriti o nepravici koja nam se čini kod školab, te zahtjovali, da se škole urede prema narodnosti i prema plačonju davakah i dodatakab, čvrsto, velim, se nadamo, da čo to i mnogo drugo učiniti u prvoj dojdučoj prigodi. Neka tada naši zastupnici postavo Saboru jedno od dvojoga: iti nam dajte škole po novcu, koj za nju plačamo, iti pako oslohodito nas od dodatakab za školu! Nijc pravo da mi za tudje škole trošimo, za škole, koje nam uišta nekoriste, dapače za škole, koje nam škodo, kojo truju mladjahna srdca naše djetco. Dopače naši zastupnici nok idu još dalje. Premda nespadaju sriednje škole u područje sabora, ipak neka iztaknu potriebu koje sriednje škole za hrvatskim učevnim jezikom, i jave ministarstvu za bogoštov je i nastavil. Ugledajmo se u Talijano. Oni zahtjevi^ju i dio više škole, naimo juridičko-političku fakulteto, a mi smo zadovoljni, s onim što je, s ničim ? Al tako nečemo napried! Dopisi. Iz savinjske doline. Savinjsko učiteljsko društvo imelo je letos užo dva zborovanja in sicer enega 3. aprila v Braslovčah in drugega 22. maja v Št. Pavlu. Pervo bilo je povoljno obiskovano, a drugo (občno) nezadostno, ker so nas gornje Savinjčani na cedilu pustili; vendar se jo zbralo toliko pravili udov, da se jo mogla volitev postavno voršiti. Počastili so občni zbor tudi štirji podporni udje. Po poročilu predsednikovem, tajnikovem in blagajnikovem veršila so jo volitev novega odbora. Voljeni odbor sedanji jo: predsednik g. Jurij Agrož, nadučitelj v Braslovčah, njega namestnik g. Ognjoslav Cizolj, nadučitelj v Mozirju; tajnik g. J. Gabršek, podučitelj v Braslovčah; blagajnik g. Josip Vidic nadučitelj v Št. Pavlu; voditolj petja g. U. Škoflek, nadučitelj na Vranskem. Društveno vodstvo se jo izročilo sedaj v drugo roko; prepričani smo, da bodo novi odbor tudi društvo na dobrem glasu ohranil. Stari odborniki obljubili so ravno tako kakor do sed;y v korist društva delovati. Sicer pa društvo ni zavezano, da bi jo vodno eni in isti odbor zastopal. K štajerski učiteljski zvozi kot odposlanec društveni volil so je soglasno g. Meglič. Gosp. Škoflek je predaval o spisji v narodni soli prav umljivo in temeljito. Gosp. Moglič jo govoril o lepopisji, ter pokazal praktično na tabli izpeljevanje posameznih pismen. Prihodno zborovanje se je odločilo na 4. julija ob 7. uri zvečer v Letušu. Določil se je najbolj pripraven kraj za > zbor, ker Letuš jo sredina mej gornjo, in srednjo savinjsko dolino, in tako so ga bode vsakdo lehko vdeležil brez znatnih stroškov. Da so vidimo v obilnem štovilu! Pri skupnem obedu pri g. nadučitelju Vidic-ti vezala nas je bratovska ljubezen in složnost. Lepi govori in mile pesmice so se verstili, dokler naB ni zapadajoče solncu opomnilo, da so moramo ločiti. Nekateri so si ogledali tudi izgledno kmetijo in živinorejo g. bar. llaekelberg-a in »Spinnfabriko* (predilnico^.1) Iz brežkega okraja. Učiteljska služba na Zdolah pri Vidmu je bila meseca sušea t. 1. izpisana. Prosilo je za njo več učiteljev, okrajni šolski svet je takrat zbral nekoga pridnega učitelja iz Istrije, a štaj. deželni šolski svet ga je izvorgel, ker je imel sposobnost samo za slovenske šole,2) ne dvomi se, da je tudi nemškega jezika zmožen, liazpisala se je tedaj ta služba drugo- in trotjokrat, ali ni več niti enega kompeteuta. Ne razumemo, da se nobeden prosilec ne znajde, ko so ta služba vendar med dobre šteti sme. No daleč ste dve mesti, železnica in še več prijetnega, česar se učitelj večkrat posluževati zamore, nego učitelj v kakih alpinskih in oddaljenih kotih. Tudi se je v tem času šolsko poslopje re-noviralo in stanovanje za učitelja lepo izmalalo, kar se na deželi redko-krat najde. Zelo bi me veselilo, če bi se kdo za službo v Zdolah oglasil, kor bi potem koj supliranje nehalo; g. Volavšek iz Brežic namreč suplira v Zdolah in v Brežicah moramo imoti v dveh razredih poldnevni nauk, kar je zelo sitno. Gospodična Šventner, začasna podučiteljica v Brežicah se je zaročila z A. Poljancem, koncipientom v Ptujem. Gospod Voglar v Brežicah jo od dež. šolskega sveta imenovan definitivnem podučiteljom. (Prosimo večkratnih poročil iz Vašega okraja. Ur.) Slovstvo. (»Časopis slovenske Matice*) v Ljubljani bode ime novemu časniku slovenskemu, namreč znanstvenemu listu, ki bode začel ‘dO. junija izhajati. Vsaki četert leta izide po 1 zvezek, obsegajoč po 3~4 polo. Cena zvezku bode 50 novč. Šolske novice in drobtine. (Taka je naša o sod a.) Zarad dopisa v lanskem »Učitelju* o bivšem nadzorniku Kustru smo bili najpervo k o n fisc i ran i, potem je l) 0 tem zboru smo bili dobili še drugi dopis, pa nam je ta že zadostoval. Ured. ’) Ali jo na Zdolah nemška šola? Ured. bil učitelj Ivanetič kot dopisnik tožen, a hvalu Bogu od porotnikov oproščen. Toda urednik »Učitelja" je bil radi ponatisa na 25 gld. kazni obsojen. Ko smo bili prinesli opis sodnijsko obravnave o Ivanetičevi zadevi, smo bili zopet konfiscirani. Ponatisnili smo potem, da so naši čita-tolji zvedoli, kaj in kako, poročilo o omenjeni obravnavi iz nokonfiscirane „Cill. Zcit.“. Nič hudega nismo pričakovali. A urednik jo bil radi tega obsojen od okrajno sodnijo v Celji na 50 gld., češ, da jo prestopil §. 10. in 11. tisk. post. s tem, da je program listu spremenil, ko jo sodnijsko obravnavo, katera je naš list zadovala, prinesel. (Konfiskacijo 8. številko) je višja deželna sodnija v Gradcu vendar le poterdila. Okrožna sodnija Celjska pa jo bila, kakor znano, zoper konfiskacijo. Pregrešili smo se bili z ono kratko notico, kritikajočo slovenski Abecednik. (Iz štajerskega deželnega šolskega sveta). Soja 24. maja. Moj drugimi rečmi so je dovolila ustanovitev kmetijskega nadaljevalnega točaja v Brežicah in obertnijskega v Ormužu, Jožefu Poljancu v Brežicah dovolija se jo starostna doklada. Štajerska deželna postava), sklenjena je v poslednjem zborovanji, ki določuje pravico o imenovanji ljudskih učiteljev, jo od cesarja poterjena. (Mi smo jo bili v 10. štev. »Učitelja" priobčili, tako, kakor je bila sprijeta in kakor je zdaj poterjena in voljavna. Ured.) (Iz kranj skega dožolnega odbora.) Franco Oetol so imenuje definitivnim učiteljem v St. Petru pri ltudolfovem. Deželni odbor tudi priterdi razširjitvi ljudske šole v Št. Vidu pri Zatičini s tem dostavkom, da so določi 1. učitelju 500 gld., drugemu 450 gld. in 3. učitelju 400 gld. (Koroška doželna učiteljska konforonca) bode 3. septembra v Celovcu. Pogovarjalo se bodo samo o učnem in šolskom redu od 20. avgusta 1870. — Dnevni red za štajersko učiteljsko konferenco nam še ni znan. (Prošnja v zadevi »Učiteljskega koledarja" zal. 1878.) Naš »kolodar1* za I. 1878 bode obsegal imenik šol in učiteljev po slovenskem Stajeru, Kranjskem, slovenskem Primorskem (t. j. Goriškem, teržaški okolici in Istri) in morebiti tudi po slovenskem delu Koroške. (V tej poslednji deželi izdajajo sicer lastno koledarje in pravi slovenski učitelji so tu le belo vrano.) Da bodo naš imenik lotos popolnejši od lanskega in kolikor mogoče korekten, naprosili bodemo v vsakem šolskem okraju po Slovenskem vsaj enacega prijatelja ali znanca, da nam na podlagi lanskega sestavi kolikor mogočo pravilen imenik šol in učiteljev svojega okraja. V ta namen bodemo poslali pod križnim ovitkom lansko imenike, katere naj se nam na enaki način (pod križnim ovitkom — 2 kr. marka) popravljeni do 15. julija poverniti izvolijo. Ako bi so do 15. avgusta še kakošna promemba zgodila, naj so nam po listnici naznaniti blagovoli. »Koledar" Izido okoli 1. septembra. V Ljutomeru dne 1. junija 1877. Odbor »Učiteljskega društva za slovenski Št^er".1) (Priporočilo.) Z razširjovanjem slovenskih knjig med slovensko mladino in med odraslo so moro največ storiti za narodno omiko. A na to važno načelo omikani Slovenci in tudi slovenski učitelji lo preveč pozabijo. Nov dokaz temu je, da se po Notoličko-Lap:yno-vi »zgodovini" tako malo poprašujo. Knjiga, ki olisoga vso 3 veko svetovne povesti v ') Ta uljudna prošnja velja vsem p. n. gospodom, katerim te dni imenike v popravek pošljemo. tako razumljivem jeziku, knjiga, kakoršno Slovenci do sedaj še nismo iiuoli, in katere) jo tako nizka cena, taka knjiga bi se vendar bolje kupovati in razširjevati morala. Iz tega vzroka si dovoljujemo vsem našim p. n. čitateljeui, zlasti onim našim prijateljem, katerim je kaj mar na dobrem stanji našega društva, to knjigo še enkrat najtopleje priporočati. Odbor „Učiteljskega društva za sloveuski Stajer". (Poslano.) One p. n. gospode, kateri so nam še dolžni za lanski „koledar“, za „zgodovino“ ali za česa drtrzega, prosimo s tem prav prijazno, da svoj dolg v kratkem poravnajo. ^Učiteljsko društvo za slovenski Štajor“. (Učiteljsko društvo v Celji) bode 7. julija t. 1. ob 11. uri dopoludne v Žavcu zborovalo. Govoril bode gosp. Jarc o slov. glagolu (daljo) in gosp Miklavec o elektriki. K temu zboru uljudno vabi Odbor. (Vabilo.) Odbor učiteljskega društva okolico Maribor in sv. Lenart uljudno vabi vse ude k zborovanji, ktero se bode 7. junija pri sv. Barbari pod Wurbergom obhajalo. Dnevni rod je sledeči: 1. Reše nje poslovnih zadev. 2. Kako se naj rastlinstvo praktično uči, gov. g. P. 3. Kako naj mali gospodar z gnojem gospodari; govori g. llansel, pristav in učitelj na štaj. dež. sadje- in vinorejski šoli v Mariboru. 1 Nasveti. Pričetek seje o 91/, uri. (Popravek.) Pri spisu „skupno izgovaijanjo“ v zadnjem listu ne bi smelo stati „daljeu, kajti spisa jo konec. Razpisi učiteljskih služeb po Slovenskem. Na Štajerskem: Učiteljska služba na Pianini (Montpreis, lrazr., okr. Kozje) s 550 in stan. do 20. jun. na kr. š. svet. Premembe pri učiteljstvu po Slovenskem. Na Štajerskem: Gosp. Jož. Mohar, (iz Unterdrauburga na Koroškem), zač. učitelj pri sv. Lenartu v Slov. gor.; ondi nadomestuje kandidat iz graškega učiteljišča, g. Trabusinor. v Na Kranjskem: Definitivpo sta imeuovaita g. Jak. Gostila, v Treb? njem in g. Jan. Teršelič v Čatežu pri Trebnj.; za 3. učitelj v Semič pride g. Pr. Kenda. X3<>