£jul){jiMšlu Cist večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ob 5. nri zvečer. Uredntftvo In npravnlitvo: Kolodvorake utioo »lov. lfi. — 7, urednikom ao moro govoriti vsak dan od 11. do 1». 'iro. — Rokopisi >o ne vračajo. — Inseratl: Suatatopna petit-vrata « kr., pri veikratnem ponav anjl dajo ge popust. —■ Velja za Iijubljano v iipravnlttvii: zu colo loto 6 gld., za pol lota 3 gld., *a čotrt lota 1 gld. GO kt., ua moaoo 60 kr., poiiljatev ua dom volja moaoono fl kr. veo. Po pošti volja aa oelo leto 10 gl.t za pol lota 6 gld., za čotrt lota 2 gld. 50 kr. in za joden moaoo 86 kr. Štev. 215. V Ljubljani v torek, 22. septembra 1885. Tečaj II. Združena levica f. 21. septembra. Jutri se prične novo zasedanje državnega zbora. Z vseh stranij dohajajo zastopniki raznih avstrijskih narodov v blestečo carsko stolnico, Pailamentua palača, ki je toliko mesecev stala prazna in zapuščena, se je zopet oživela, novo obrani poslanci hodijo ogledavati si svoje sedeže, starejši pak se med seboj nazdravljajo ter se živahno razgovarjajo o politični situaciji — z jedno e»edo, počitnice so nehale tudi našim državnikom onim, ki bi se radi prištevali tej izvoljeni ru&bi. Čas je napočil odmerjenemu delu in trudu, ®orda tudi ostremu strankarskemu boju! Stopimo v zbornico, ne bodemo je več našli tako, kakor smo jo bili zapustili koncem aprila. Nimamo v mislih onih sprememb, katere so obilne pri vsakih novih volitvah. Čisto naravno, da P°8rešumo tega ali onega starega znanca med Uov° ^voljenimi poslanci, da vidimo sem ter tj& ,IOVe Prikazni na onih sedežih, kjer so še pred Meseci posedali, govorili ali — modro molčali njih Pestiti predniki. To nas nikakor ne moti, toda neJ£aj drugega nas zbada v oči. S površja namreč z6inila je cela stranka, »Združene levice" Dl več med nami, minulo soboto so jo poko-Pa‘> in preslavna korporacija, odsek petindvajse-erih» ji je bil zapel ginljivo nagrobnico! Kako je prišlo do tega prevrata? Uže pred meseci, takoj po strankarskem shodu levičarjev, sfa?il je »Ljublj. List" diagnozo, da bode v opo-ZlC|j> skoro gotovo nadvladalo skrajno nemško Listek. Prokleta! (froinan Spisal Emilo Richobourg; po E. Vacanovi prodo-lavi prosto poslovonil Janko Leban.) (Dalje.) Po kratkem premolku vzdigne Mellicr zopet Rlavo. »Dobro je,“ povzame posestnik, »ne govoriva o tem dalje! Jaz nosim svoje gorje sam za-se! a ti si mi naredil ponudbo in lehko zahtevaš odgovora. Bodi tako dober ter daj poklicati Iiou-venata !“ Panzel se je obotavljal. Vedel je, da mu namera spodleti, ko hitro se Mellier pokaže nevtralci?8" Vedel je, da je Rouvenat edina ovira nje-pun sebičnim nakanam, in zaradi tega ga je iz vse svoje duše. Navzlic temu ni še obupal, je, kakor njegov sin, »železno glavo.” Če bi 8e skušala z Rouvenatom, imel bi sicer prednost ^red njim, namreč tako prednost, kakeršno ima Malopridnež nasproti poštenemu človeku! Rouvenat pride na povelje Mellierovo. „Pierre!“ °8ovori ga posestnik. „Parizel mi baš pravi, da njegov Fran smrtno zaljubljen v Blancheo: er da jo želi poročiti. Odgovori mu na to!" krilo. Nekaterim hujskačem se je v istini posrečilo, razdražiti malo razsodno nemško maso zlasti v severnih pokrajinah. Spravili so na noge po-t. pežljivega nemškega filistra, in le-ta je tako silno imponiral starim in starikavim voditeljem, da so bili naposled prisiljeni, zatajiti svoje boljše prepričanje ter kolikor toliko udati se navalu umetno razdraženega javnega mnenja. To so pač takoj sprevideli, — in kako bi bilo kaj druzega pričakovati od izskušenih politikov Herbstove in Chlu-mecky-jeve baže? — da vsaka razdvojitev opozicije neizmerno koristi toliko sovraženi večini. Tudi to jim je po vsem jasno, da je stranka izgubljena, ako pride na dan z nazori, kakor jih proglašata dan za dnevom Knotz in Strache. Žrtvovali so tedaj staro firmo, ponosni naslov »Združene levice" moral je v prašni kotiček, in da potolaži radikalne tevtonske gromonosce, stavil je plem. Plener, mož, ki vedno še hrepeni po ministerskem naslanjaču, v seji odsekovi predlog, naj se opozicija odslej zove »Nemško- avstrijska stranka. Zaman! Zastonj se je za ta pridevek potezal celo oni Tomaščuk, ki je pel^daj v zbornici bil javno nagiašal svojo malorusko narodnost. V izrazu tičala je besedica spomin a-joča na Avstrijo, in uže ta malostna, morda nepreodkrita koncesija avstrijskemu domoljubju razsrdila je naše »Mladonemce". V njihovem imenu oglasil se je znani kolovodja nemškega »Schul-vereina", dr. W eitlof, ter predlagal, naj se novorojeno dete le krsti na ime »nemška stranka". Res je, da predlog ni obveljal. Res je, da je v odsekovi seji 19 septembra bilo 14 odbornikov za Plenerjevo, le 11 pa za Weitlofov nasvet. Ali s Na obličji Rouvenatovem se pokaže najglo-bokejše zaničevanje. Vkljub temu pa reče mirno: »Na to lehko odgovorim gospodu Parizlu, da je v tem obziru izgubil čas in besede." Oče lepega Frana zatrepeče od jeze. »Jaz pa vender mislim, da moj gospod sin. . . .“ — »Vaš gospod sin," nadaljuje Rouvenat porogljivo, »naj si poišče žene, kjer mu drago. Oospica Blauche pa ne bo nikoli njegova, slišite, nikoli!" — »Čuvajte se, gospod Pierre Rouvenat!" zavpije Parizel raz-ljučen, pozabivši navadno svojo sladko govorico. Stari služabnik uporno pogleda Parizla ter skle-nivši roke čez prsa, reče: »Mene ni še nikdar plašilo kako žuganje!" Parizel se postavi, kakor da bi hotel skočiti v Rouvenata; toda kmalu se premaga ter nadaljuje s sladkim svojim glasom : »Gospica Blanche je vender uže dovolj stara za zakon, in zatorej mislim, da je moja ponudba premisleka vredna, ako morda niste sklenili, da ima ostati Blanche »zarjavela d’vičica.“ Rouvenatu se ui vredno zdelo, da bi mu odgovoril. »Na vsak način bi bilo prav," nadaljuje Parizel, »da v tem obziru povprašamo tudi gospo-dičinoBlancheo samo!" — »Vi tedaj hočete vedeti tem stvar še ni dognana. Čisto nič ni slišati, da bi pristaši „der scharferen Tonart" takoj se bili podvrgli sklepu večine. Stoprav danes se bode pri občnem shodu opozicijonalcev naslov določil celi stranki, in prav verjetno je, da se uže pri tej priliki razkrojč vrste naših protivnikov. In, recimo tudi, da ne pride do katastofe, da se za sedaj prt ne prestriže med Pickertovimi privrženci in zmernejšimi nemškoliberalnimi elementi — ali bodo sploh mogoče, zalepiti zevajočo raz-poklino? Čudna gospoda pač v protivnem taborji! Koliko grenkih smo morali požirati, kako so pisarili porogljivo in sarkastično o gotovem razpadu naše desnice, ker sta Lienbacher in Z a 11 i n -ger skušala frondirati in ker se je po nepotrebnem govorilo in razpravljalo vprašanje samostojnega »jugoslovanskega kluba!" In dandanes? Navzlic vsem zaprekam, navzlic vsem osebnim težnjam in antipatijam je večina dandanes bolj utrjena in uredjena, nego je bila kedaj. Opozicija pa, ki sama sebi prisvaja izključno zmožnost, vladati državo našo, ki je kar v najem vzela častni naslov »državne" stranke — ona se krha in kruši nad golim imenom! Odseku petindvajse-terih se je bilo naročilo o svojem času, da sestavi skupen program, kateri se bode mogel smatrati kot pravna podlaga celi manjšini. Do tega ni prišlo, še razgovarjali se niso o oni čarobni formuli, katera bode mogla pod en klobuk spraviti v nebo kipeči tevtonizem onih prerokov Severnega Češkega in Scharschmidovo uglajenost, nobeno načelno vprašanje ni bilo ua dnevnem redu, in glej! uže pri n ed olž n e m naslovu se niso mogli zjediniti! njen odgovor, gospod Parizel?" povpraša Rouvenat. »Dobro, to se kmalu zgodi!" To rekši hiti iz sobe ter zakliče kolikor more: »Blanche! Blanche! . . ." Mlada deklica pribiti. Zdajci ugleda Parizla in Rouvenata, ki sta si stala drug drugemu nasproti in posestnika, slonečega v nasloujači. Misleč, da se je poslednjemu kaj prigodilo, hiti k ujemu ter vikne: »Oče, ljubi oče, kaj pa imate?* — »Nič, otrok moj," odgovori starček smehljaje se. Na to jo potegne na-se ter poljubi na čelo. »Uboga moja mala, ona trepeče povsem životu." — »Prestrašila sem se bila, misleč, da ste bolni. Pa gospod boter me je vender klical; čemu li?" — »To prašaj njega." Deklica se obrne k Rouvenatu. »Blanche!" reče ta. »Stvar se tiče neke ženitne ponudbe. Gospod Parizel snubi te svojemu sinu." Mlada deklica prebledi. »Povej gospodu Parizlu sama, če ti je ponudba draga." — »Pa saj jaz se nečem možiti, ne, nečem se! . . ." kliče deklica vsa zmedena s solznimi očmi opirajoč se na Rouvenata, kakor bi pri njem iskala pomoči. Rouvenat pa spregovori mrzlo: »Zdaj veste, pri čem da ste, gospod Parizel." Potem pelje mlado Prav, popolnem prav ima „Neue freie Presse“, ako v včerajšnjem uvodnem članku bridko jadikuje nad nespametnostjo in politično nezrelostjo lastnih pristašev. Uže dolgo je tega, da nismo z jednakim veseljem čitali kako izjavo v protivnem časopisji. Toda, če so elegije glavnega nemškega glasila opravičene — in do duše smo uverjeui, da so — kedo nam more potem očitati, ako se tudi mi z neko naravno, dasi ne krščansko škodoželjnostjo oziramo po zanimivem prizoru, kateri se razodeva v — razpadajoči levici?! Ni je več, združene levice, in po našem mnenji se tako kmalu tudi ne bode izbudila iz smrtnega spanja. Izvrstne sobojevnike našli smo v protivnih vrstah, in v istini, sila nespretno morajo postopati naši poslanci, ako hočejo spriditi to, kar so nam na korist bili dovršili — gospodje ua skrajnem levem krilu! Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. Delegacije sešle se bodo v slednjih dnevih oktobra na Dunaji v posvetovanje. Natančno se določi dan shoda še le pri ministerskih konferencah, katere se imajo vršiti ta teden. „Gazeta Warszawska“ priobčuje razgovor jed-nega svojih sodelavcev z dr. Smolko. Dr. Smolka se je izjavil, da hoče zopet prevzeti predsedništvo državnega zbora ter da hoče vsem strankam dajati vedno jednako govorniško svobodo; kajti vladi in avtonomistom je na tem ležeče, da se ohrani državni zbor popolen. Če bi pa levica hotela zlorabiti to svobodo, morali bi se zbornični zakoni poostriti. Tuje dežele. Med papežem in Nemčijo obstojč še vedno napete razmere. Pruska vlada zavrgla je predloge vatikana gledč izvolitve naslednika za izpraznjeno škofovsko mesto v Poznanji, istotako glede vprašanja o duhovniškem odgojevanji v semeniščih. Rusija namerava po zimi 1. 188G prirediti splošno ljudsko štetev. Izdelal se je za to uže načrt, kateri se predloži državnemu zboru, da ga pregleda. Iz Varšave se poroča, da so se nekatera dovoljenja ruskih oblastev za ustanovitev novih tovarn ali njih razširjenja ustavila ter se guver* nerjem naročilo, naj se v takih zadevah poučijo prej v Petrogradu. To se je baje zgodilo zaradi tega, da bi se zabranilo naseljevanje tujih, osebito nemških obrtovalcev. O špansko-nemškem sporu ni danes posebnih poročil. Vsi listi zatrjujejo, da se vsa zadeva reši mirnim potem, in izražajo ob jednem z mirnim poravnanjem popolno zadovoljnost. deklico k vratom, ki so bila ostala odprta, ter jej reče: „Le pojdi v svojo sobo, draga moja. Mi te nemarno česa več vprašati.“ Blanche se odstrani. Zdaj se obrne Rouvenat k Parizlu govoreč: „Vi imate brez dvojbe še mnogo govoriti z gospodom bratrancem svojim. Jaz vas nečem motiti. Da ste mi zdravi, gospod Parizel." S temi besedami sledi Blanche-i. Oče lepega Parizla je gledal pesti stiskajoč in jeze se peneč za odhajajočim. „Le počakaj!“ to ste bili edini besedi, ki ji je za njim zamrmral! 17. Četrt ure kasneje srečal je Parizel svojega sina, ki je pred pristavo hodil gori in doli. „Vidim ti na obrazu, da sva propala", reče Fran. — „Da, same jeze bi počil! če tega pro-kletega Rouvenata kje na samem dobim, ne vem, kaj se ž njim zgodi!“ — »Tudi jaz ga sovražim, in morda še bolj nego li ti!" reče Fran zamolklo. — »Dokler bode živel ta človek na pristavi, ne doseževa nič. Stari Mellier je samo še truplo brezi duše, avtomat, ki ga vodi Rouvenat. O, ta človek ima skriven načrt, ki ga prikriva celemu svetu, celo Mellieru! Kaj li hoče? česa čaka? Česa se nadeja? Morda želi uaju izdediniti?" Iz Madrida se zopet poroča, da je tamošnje prebivalstvo zelo vznemirjeno, ker je prišlo iz Berolina poročilo, da Nemčija ne odstopi od svojih pravic do Karolinških otokov. Da se Nemčija ne bode kar tja v en dan udala španskim zahtevam, je bilo pač pričakavati. Vender se zaradi tega ni bati, da bi se zadeva ne rešila mirnim potem. Španija bode pač morala pohlevna biti v svojih zahtevah. Angleški bivši premier Gladstone izdal je minoli petek volilni oklic, v katerem pojasnjuje njegovega kabineta politiko glede Črne Gore, Grške, Afganistana, Indije, južne Afrike in Egipta ter konečno izraža uadejo, da se bode Anglija umaknila iz Egipta, koj ko bode to možno brez škode angleški časti. Gladstone je odločen nasprotnik aneksije Egipta. Angleška politika v Egiptu je napačna. Najbolje bi bilo, da se jej kmalu stori konec. Dogovarjanja posebnega angleškega poslanika Drummonda Wolft'a s sultanovim pooblaščencem se kaj počasi razvijajo. Do zdaj ne more se pokazati še na nikak vnpeh. Razne vesti. — (Ljubezniv ropar.) V Kavkazu nahaja se ropar, ki je za vso ondotno okolico, zlasti za popotne ljudi velik strah. Vsi poskusi od strani oblastnij, ujeti ga, bili so do sedaj zaman, in to delalo ga jo čedalje predrznejega. O jednem zadnjih njegovih činov pripoveduje časopis „Moskovskija Vedomosti11 sledeče: „Sli-kovita gorska cesta, ki pelje od Delifhana v Tiflis, se pri Vritapi najedenkrat hudo zakrivi. Tukaj nastanil se jo ropar in je vsacega posameznega potnika, ki na tak napad ni bil pripravljen, lahko razorožil ter ga premagal. Tako posrečilo se mu je pred kratkim jeden dan 150 popotnikov uloviti. Za življenje se ni bilo nikomur bati, kajti krvoločen ta ropar ni, pač pa mu je inoral vsak svoje imetje izročiti, in sicer ne samo denarja, ampak tudi druge dragocenosti. Pri tem svojem opravilu pa jo ropar poln humorja. Erivanskemu preiskovalnemu sodniku, ki ga jo tudi dobil v svojo pest, odvzel jo 350 rubljev in pa njegovo srebrno tabačnico, a dal mu jo svojo uže obrabljono papirnato nazaj „za spomin". Nekemu vojaškemu sodniku zaukazal je, da naj sleče svojo uniformo, v katero se je potem sam oblekel in je ves ponosen v nji sem in tja korakal. Ko je priSel večer in so bili vsi potniki uže oddali svoje dragocenosti, obrne se ropar k njim ter jih nagovori: »Gospoda moja, zdi se mi, da boste za vašo pot denarja potrebovali. Kolikor meni dopuščajo sredstva, vam rad pomagam!" Na to dal je vsacemu ujetniku od več sto odvzetih jim rubljev po dva rublja nazaj ter jim je še rekel: „Sedaj sto prosti. Na svidenje! Če hočete, pošljite cel polk kozakov proti meni — dobili me ne bodo!* — „Tako se vsaj zdi.“ — »Da, in to na korist male Blanche-e! Ona mu je vse! K sreči me je Mellier zagotovil, da neče delati testamenta. Na hčerko Jean Renaudovo se tudi ne smeva zanašati, kajti ona te ne ljubi!" — »Pa jaz jo ljubim!" — »Ko hitro nama ona ne bode več sredstvo v dosego najinega namena, moraš opustiti misel na njo. Ko postaneva enkrat gospodarja na Seuillonu, potem bova uže videla.... In, če bi tudi drugače ne šlo, pomisli, ona je šibka deklica, in ti si močan hrust... Narediš jo lehko za svojo ljubovnico... Razumeš li?" — »Da," odgovori Fran tresoč se. Stari se je pa grdo smijal. Zdajci odideta oba drug poleg druzega iz vrta ter dospeta v gozdič. — »Pojdi z mano!" reče stari Parizel ter pelje svojega sina skozi goščavo do kraja, kjer je bil gozdič malo razredčen. »Tukaj lehko govoriva, ne da bi naju kaj motilo." In res, vladala je tu grobna tihota. „Le-sim ne dohaja živ krst, razen kadar so lešniki zreli", povzame Fran. — „Nu, letos jih bova, tega se nadejam, skupno brala!" zavrne stari skrivnostno. Mladenič ga zvčdavo pogleda. „Rouvenat nama je na poti", zašepeč stari, „Rouvenat mora izginiti!" Domače stvari. Tiskovna pravda »Slovenskega Naroda". V Ljubljani, 21. sept. Porotna dvorana jo polna občinstva. SodiSču predseduje deželno sodnije prodsednik gosp. Kočevar, g!a sovalci so gg, deželno sodnijo svetovalec Ledonig in dež. sod. tajnik Tomšič. Zastopnik tožitelja gosp. Matijo Jon k o ta, deželnega poslanca, župana in posestnika v Bovcu (Flitsch) na Goriškom, jo advokat doktor Suppan; poleg njega so jo vsedel deželni poslanec gosp. Jonko, uže star mož, kateri jo odlikovan od cesarja z zlatim križem za zasluge Zatoženi urednik „ Slovenskega Naroda" gosp. Ivan Železnikar ima prostor v sredi dvorano pred mizo, postavljeno nasproti sodnikom. Zagovornik mu jo koncipijont dr. Zarnikovo pi* sarno gosp. dr. Hrašovoc. Kot porotniki so izžrebani gospodje : Trček, baron Lazzarini, Soss, Urbanc, Hafner, Wakonigg, Okorn, Kunčič, Žitnik, Jančar, Fingšgar in Lavrič. Zatožba se glasi na progrešok razžaljenja časti, povzročeno po dopisu „Od slovenske meje" v št. 11 i dne 15. januvarja 1885. V tem dopisu so g. Jonko natolcuje raznih sobič-nih, nopostavnih, celo umazanih dejanj. Očita so v tem dopisu, da je dospot, tiran, da nima ra/,uma o 7. zapovedi in 3. v nebo upijočern grehu. Na daljo se glasi v dopisu: „Bila jo dražba praškomu židu na korist. A Matija de: čemu bi žid dobil, kar tičo nam. Grč, od pravi z zvijačo ono, ki so bili namonjoni k dražbi, čaš: jaz kupim tako vso roč za majhino cono. Mislim tu vso govore, ki so bili navstali, da so vidoli Matijo nekdaj tičati pri svojih kupčijskili knjigah doma, ko je v resnici bil v mostu, potlej odstopim M—ovi žoni vso za tisto majhino kupnino. In ros odstopili so drugi zaradi toga od dražbo Vso blago je bilo v vrednosti 400 gld.; Matija pa ga dobi za 55 gld. po zvijači' A ko mu ponudijo 55 gold., kakor je bilo določeno, zapišo mož na inizo s krodo 400 gld., ako hočeš imeti kravo “ Potom se tožitolju očita, da postopa kot žup&n samovoljno: „ Mati j n jo tudi župan — po volji sužnje?* V svojem uradu je samosilnik. lCar reče, to mora ve-ljuti! Občinski rod jo njemu smola, če mu stoji na potu! Sužnji morajo voliti tisto, ki jih on narekuje; obsedeti, če on roče, ustati, če on veli. Da jo glaso-vanjo njim v škodo, o tom 110 vodč, ali pa 110 smejo vedeti! Kdor mu no glasuje po volji — in je njemu v pesteh, tega kličo tretjega dne pred sodnijo: Plačaj, kar si dolžan! (Tudi pri pri sodniji mož ne more zatajiti svojega značaja: Cosar posoda v sobi provefi ima, to iz nje kipi, iz nje vrvra.)" V dopisu se daljo toži, da večkrat ni po 7 mesocov občinskih sej, zaradi čosar so se podajalo prošnje do glavarstva. Matika Jonko da sploh postopa samovlastno kot župan Na daljo se čita v dopisu: „Matijaje tudi poslanoc! Saj jo tudi Ponči j Pilat prišel v Vero: Se Fran se strese. »Tudi jaz sem uže mislil na to", reče. „Pa kako bi se stvar izvršila?" — Stari pomaje z ramo. »Vsako sredstvo je dobro, kadar se človek hoče znebiti neprijatelja. Počakati morava le, da se nama ponudi priložnost." — „ln, če se nama nobena ne ponudi?" zašepeče mladenič. — „ Potem si pa morava sama priliko narediti!" zaheheče se stari. — „To je pa teško", zavrne Fran. — BTako govorijo le mehkužneži!" jezi se stari. „Rouvenat je najin sovražnik, on ovira najine načrte; zato mora strani! Potem bodeva gospodovala Jacquesu Mellieru; hči Jean Renaudova postane tedaj z lepa ali z grda tvoja žena, in premoženje Mellierovo pripado nama! Saj je imava tako rekoč uže v rokah! Ali naj bi je pustila, da se nama izpuli? Nikakor! To bi bilo preneumno! Opetujem ti: Rouveuat je nama edina ovira, in zato mora Rouvenat umreti!" — „On ima trdo bučo in je žilav kakor mačka!" zamrmrd, Fran. — „Ti govoriš, kakor bi ne bil0 v reki globočin, v katere slučajno lehko štrbunkA* Pa, ali ne pride li lehko na deželni cesti pod t0' žak voz? če zleze v prihodnjih dneh na črešujeV*). drevo, da bi Blanche-i nabral prvih črešenj » a 1 se ne zlomi pod njim lehko veja? Če dremlje na klopi; ali ne lehko krovec pade na njegovo glavo < V0’ takratno politiko rolilnoga odbora si no moremo raztolmačiti. Kako da jo mogel in moral priporočati tega kandidata ! Ali ima Matija morda res belo obleko, kakor so jo imeli nekdaj rimski kandidati — ki so so Ponujali v kako dostojanstvo ? Disciplina — pravite — volilna disciplina: treba, da so podredito, udasto zaradi višjih ozirov? Dobro, a mi pravimo: volilni odbor naj 1,0 vsiljuje takih kandidatov, katerih ne moremo voliti bioz samomora 1 Naj nas no sili, da bi sami sebi nastavili nož na grlo 1 8 kfatka: Matija J. jo bil voljon! Podali smo 11 potlej protest zopor to volitov — glasovi so so ''Povali po 3 do 5 gld.; dokazali smo bili, da so a volili tudi taki, ki noso imeli volilno pravico! astouj I In zdaj Matija krčmari — doro kozličo in — lipani in prvakuje in — poslančuje! zasl n^e8°ve junaško, viteško prsi diči križoc za ° ~ 0J> bridko ti tuge! Čudo, da ga noso deli arona takoga on bi želol — lonal Oj, ti no- sveti svotniki 1 Dosti! Iz tega vidite, da so tudi pri nas nekam u no deli — pravica. Hotoli smo to povedati zaradi ® fie blaginjo : da bi so tako morda odprla oči našomu JUdstvu, posobno volilcom, da bi spoznali svojo prijavijo in dobrotnike. (Matijo samega no spreobrne več ^,lv krst—bil bi čudož!) Volilnemu odboru pa žolimo •Balo veft razsodnosti in obzirnosti! Bog nam daj res novo loto! Bog nas reši to moro " čuvaj nas brezstidnih, brezznačajnih, brezvostnih ^lastnikov, kojih ne moremo spoštovati, kojili ne mo-r°mo pogledati, niti so jih spominati, da bi morali Poluglasno roči: pfuj! sram to bodi! Hvala Bogu, pa nesmo vsi prodani, da se nam ne trosojo še vsem hlače prod Matijo, da so niti sodnijo no plašimo v toj 2&(i©yJ « Prebrana zatožba v nemškem joziku naslanja se 1>a Priobčeni dopis Prebrala so jo potem tudi v sionskem jeziku, ker jo to porotnik zahteval. Zatoženi urednik „Slovenskega Naroda" gospod ^Van Železnikar je 45 lot star in jo, kakor izpovo, ^radi prestopka tiskovnoga zakona bil štirikrat ka-z»ovan. Dopis jo dobil užo sredi decembra 1. 1., a ga ni . °e' v*Prejeti, kor so jo hotel poučiti o istinitosti A posloj ga je vzprojol, prenaredil in sploh P°Piavil tako, da ni nikjer brati ime gosp. Jonkota. uorg v Ljubljani