3 2 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 5. maja 2011  Leto XXI, št. 18 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 5. maja 2011 Porabje, 5. maja 2011 Majpani simbolizirajo sprtolejt, lübezen pa veselje Če se nekak te dni vozi po Porabji ali na Goričkom, v dosti vasnicaj že audalič zagledne mlaje ali kak njim pri nas pravimo majpane. Majpane so postavlali že v časi pred Kristušom, s tejm so simbolizirali, ka sprtolejti drejvge na nauvi začne rasti. V krščanski časaj je majpan grato simbol lübezni pa veselja. Tau šego poznajo skurok po cejloj Evropi, vsepovsedik postavlajo tašna drejva, sterij majo največ v tistoj krajini. V eni pokrajinaj so tau breze, pri nas so pa tau geliči. Po ništrni vasnicaj zvün enoga velkoga majpana stoji dosta mali tö, tam je ešče gorostala šega, ka trbej pod oknom vsakšoj dekli, stera je že za ženidev, postaviti te simbol lübezni. Steri podje na zadnji den v apriliši ne postavijo okinčanoga majpana, tista prej ešče nejma svojga pojba. V zadnji lejtaj je postavlanje majpana gratalo družabni dogodek po vasaj, gde se najbole zberejo mladi. Po tistim, ka se okinčani majpan dvigne nad vasico, ostanejo vküper, se malo poveselijo. Letos so si v Andovcaj pa Büdincaj – kak vsigdar – nika nauvoga vözmislili. Zato, ka dvej vesi, dvej drüštvi že itak dobro sodelujeta, so tak brodili, ka si vömenijo majpane, andovsko drejvo postavijo v Büdincaj, büdinski gelič pa v Andovcaj. »Tau smo se zgučali vküper, gda smo letos podpisali Listino o sodelovanju in prijateljstvu,« je pravo predsednik Porabskoga kulturnoga in turističnoga društva Karči Holec, steri je tistoga časa, gda so se tau zgučali, ešče nej vedo, ka de on vzrok za tau, ka ta se majpana letos (ešče) postavlala ejkstra pa vsakši v svojoj vesi. »Ja, moj padaš, Karči je pozabo, ka de njegva čerka ranč tisti den jemala slobaud od gimnazije, vej je pa maturantka,« se je nasmehno Vendel Žido, ml., steri skrbi za stike med Büdinci pa Porabjem. (Resnici na ljubo pa moramo tau tö napisati, ka je čerka členice drüštva Valerije Časar tö mejla valeto, tak polovice Andovčanov v soboto 30. aprila nej bilau doma.) »Tak smo te Büdinčarge postavili mlaj v soboto popodneva sami, gnes (v nedelo) so pa naši členi prišli pomagat Andovčanom,« je vcüjdau Vendel, steri je zavolo krstitk v držini tö bola kesen biu. V Büdincaj pri vaškom daumi se dviga skurok 22 mejtrov visoki gelič, andovski je par mejtrov menkši, vej pa gda so ga sekali, kinčali pa postavlali, se je dež lejvo kak iz škafa. Delo je zatok bilau pošteno opravleno, če rejsan so padaške z ene pa druge strani granice kumik čakali, ka se skrijejo pod strejo stare domačije, gde ji je zvün domanje palinke segrejvo golaž küjara Ferina Trifusa tö, steri je nej šparo s krepko paprikov. Obečali so si pa, ka do majpana na konci maja rejsan vküper podirali. Samo aj nika vcüj ne pride! Marijana Sukič Andovski majpan se je postavlo v dežji V velki sobi andovske domačije je bilau fajn toplo Po Ljubljani je Buenos Aires svetovna prestolnica knjige V ENEM LETU VEČ KOT TISOČ PETSTO DOGODKOV »V času, ko od vsepovsod dežujejo slabe novice, je lepo srečati eno dobro. Dobra novica ni to, da se je včeraj končalo enoletno obdobje, v katerem je bila Ljubljana svetovna prestolnica knjige (deseta po vrsti, pobuda in skrb nad projektom sta Unescovi), pač pa splošna ocena in tudi občutek, da je bila prireditev uspešna. Tako velikega mednarodnega kulturnega dogodka še nismo izpeljali in včeraj smo si zaradi njega lahko čestitali,« je v Temi dneva pod naslovom Povečan literarni promet v Delu napisal novinar in pesnik Peter Kolšek. Ocena temelji na konkretnih dogodkih in podatkih, denimo: med prvimi literarnimi gosti je Ljubljano obiskala aktualna Nobelova nagrajenka Herta Müller, ki je do zadnjega sedeža in stojišča pritegnila obiskovalce v dvorano Drame. Potem je prišel v Ljubljano ameriški in globalni pisateljski zvezdnik Jonath-an Franzen in v prepolnem Klubu Cankarjevega doma občinstvo zabaval s svojimi domislicami. Sledili so številni obiski in prireditve, ki jih je bilo najprej napovedanih okoli 500, zvrstilo pa se jih je več kot 1500. Med pomembne pridobitve spada odprtje Trubarjeve hiše kulture. Prva táka slovenska institucija, kakršne poznajo marsikje po Evropi, recimo v Münchnu, na Dunaju in drugod, je z ambicioznim programom ena od pomembnih ostalin ljubljanskega svetovnega prestolovanja knjigi. Trubarjeva hiša kulture je postala prostor tako za predstavitve knjig in različne debate kot za pogovore s tujimi pisateljskimi gosti; napoved, da bo postala žarišče ne le literarnega, temveč tudi kulturnega in intelektualnega življenja, se uresničuje. Pomenljiva je bila tudi kampanja Knjige za vsakogar, ki je povezala avtorje, založ-nike, knjigarne in knjižnice ter ustvarila mrežo 220 prodajnih mest na celotnem območju Slovenije in na presenečenje mnogih pokazala , da je tudi zelo kakovostna in zahtevnejša knjiga lahko prodana v nakladi nekaj tisoč izvodov. V zbirki Knjige za vsakogar je izšlo 21 naslovov različnih žanrov, natisnjene so bile v za slovenske razmere izjemno visoki nakladi 8 tisoč izvodov, prodajali so jih po nizki ceni 3 evre. Skupno so po uradnih podatkih prodali 57.035 izvodov knjig. Na prvo mesto se je s 4151 izvodi uvrstila kniga Svetlane Makarovič Deseta hči, na drugem mestu je bilo delo filozofa Slavoja Žižka Začeti od začetka. V zbirki Knjige za vsakogar so izšla še dela Borisa Pahorja, Herte Müller, Toneta Pavčka, Evalda Flisarja in drugih domačih in tujih avtorjev. S projektom bodo nadaljevali. Sicer pa je ravno tako po uradnih podatkih lani v Sloveniji izšlo 1750 leposlovnih del v povprečni nakladi 1221 izvodov, leto prej je bila naklada 1098 izvodov. S slovensko knjigo se je zgodilo nekaj pozitivnega. Načelnik oddelka za kulturo Mestne občine Ljubljana dr. Uroš Grilc omenja tudi stranske učinke svetovne prestolnice knjige: »Zavod Turizem Ljubljana je promocijo gradil tudi na blagovni znamki Ljubljana – svetovna prestolnica knjige in glavno mesto prikazoval kot mesto literature, kulture, umetnosti. Pokazalo se je, da se je povečalo število zahtevnejših gostov, ki jih zanima kultura. Za 20 odstotkov je bilo več gos-tov z nemškega govornega območja in ti so se prebili na drugo mesto med vsemi turisti v Ljubljani.« Umetniški dogodek za zaključek je potekal pod imenom Daj besedo, ki sta se ga udeležila tudi ministrica za kulturo Majda Širca in župan mestne občine Zoran Janković. Na prireditvi so poudarili, da se je predvidenih petsto dogodkov do konca prestolovanja potrojilo, zaključni večmedijski dogodek pod režijskim vodstvom Vlada Škafarja je prikazal pot besede kot semena, ki je že v otroštvu posejano v človeka. To je bila tudi priložnost za predajo izvoda tako imenovane Ljubljanske resolucije o knjigi, ki so jo sprejeli na prvem Svetovnem vrhu knjige v Cankarjevem domu, argentinskemu pisatelju Cesarju Airi. In kako dalje, ko je svetovna prestolnica že na drugi celini? Na to vprašanje je dr. Uroš Grilc v pogovoru za NeDelo poudaril pomen usmerjenosti k bralcu. »Duh, ki je vladal v projektu Ljubljana – svetovna prestolnica knjige, je tisto, kar velja razvijati še naprej in iskati vsakovrstne poti do bralca. Ljubljana bo v kratkem pri Unescu kandidirala za trajni naziv mesta literature, ki ga imajo zdaj samo štiri mesta: Edinburg, Iowa, Dublin in Melbourne.« Najpomembnejše za življenje knjige pa sta pisatelj in bralec. Problem pisateljev je, da pišejo veliko in morda preveč, zaslužijo pa malo, problem bralcev pa, da berejo premalo, premalo zlasti domače avtorje, smo lahko prebrali te dni. Čeprav je bila večina najodmevnejših dogodkov v Ljubljani, so imeli vsaj rahel vpliv na krepitev bralne kulture po vsej Sloveniji, ponekod bolj drugje, recimo v Pomurju, nekoliko manj. Ena najbolj odmevnih akcij, Knjiga za vsakogar, je bila na 220 prodajnih mestih po vsej Sloveniji, tudi v Murski Soboti. Ljubljana je bila svetovna prestolnica knjige do 23. aprila desetič po vrsti, zdaj je to že glavno mesto Argentine Buenos Aires. Organizatorji so napovedali, da bodo Buenos Aires spremenili v knjižnico, ki bo oziroma že je odprta celemu svetu. Projekt poleg spodbujanja branja, promocije knjig in argentinske literarne dediščine vključuje ustanovitev večjezikovne javne knjižnice. Enajsta svetovna prestolnica knjige se je začela z instalacijo Babilonski stolp knjig, ki stoji sredi mesta. Železna konstrukcija je visoka 25 metrov in je sestavljena iz približno 30 tisoč knjig v različnih jezikih. Mestna občina Ljubljana je prispevala 500 knjig, ki bodo ostale v večjezikovni knjižnici. Svoj roman Škatla brez kože, lebdeča, preveden v španski jezik, je v Buenos Airesu predstavila tudi mlada slovenska pisateljica in večstranska umetnica Eva Petrič z Bleda, ki živi pretežno na Dunaju. Ljubljana je bila svetovna prestolnica knjige, Maribor pa se s partnerskimi mesti, med katerimi je tudi Murska Sobota, pripravlja na velik dogodek v prihodnjem letu, ko bo evropska prestolnica kulture. Vsaj kulturnih dogodkov v Sloveniji ne zmanjka. Ernest Ružič Ob svetovnem dnevu knjige murskosoboška Pokrajinska in študijska knjižnica vsako leto ponudi ljubiteljem in bralcem nekaj tisoč odpisanih, toda večinoma še ohranjenih knjig različnih vsebin, od leposlovja do strokovnih. Zanimanje za knjige, kot prikazuje tudi naša fotografija,jebilotudiletosveliko.Medtistimi,kisonašliinizbralivečješteviloknjig,jebiltudi Milan Ostojić, znani glasbenik skupine Halgato band Velka sobota v Andovci Zdaj je že vejn več kak dvajsti lejt tauma, gda smo v Andovci najprvin ogenj (kres) vužgali na velko soboto. Dočas je ta šega nej bila pri nas ali se je pa samo pozabila. Po drugi naši vasnicaj, najbole na Gorenjom Seniki, je trno stara šega, ka se na velko soboto po goristanenji pa procesiji vužgejo ognji, ka bi lidgé s tejm tö na znanje dali svejti, ka se radüvajo, ka je Jezuš od smrti vstau. Za volo tauga smo si mi, mlajša generacija v Andovci, te tak zmislili, ka gorzbidimo pa ohranimo tau staro navado. Sprvoga so tej ognji samo taši mali bili, dapa od leta do leta so vekši gratali, pa ranč tak je vse več lidi prišlo k ognji. Tistoga reda smo ešče nej meli »štüka«, samo s tašimi malimi škatüli smo pokali pa strejlali, v šteraj je farba bila. Sledkar, gda smo se že malo bola z organizirali, te so že vaščani prinesli šunko pa smo tisto sküjali. Nikdar ne pozabim, kak so nam sline tekle, gda smo go rezali, pa smo komaj čakali, aj že gnauk konec baude meši pa go leko kauštamo. Najvekša problema je zato vsigdar tau bila, sto de neso šunko svečat, zato ka šteri smo delali, nejsmo meli časa pa trno nej volé dvej vöre stati v cerkvi. Kak nas je vse več bilau pri ognji, tak smo vekši ogenj meli pa več drv smo mogli vküpzvoziti, ka je nej bilau malo dela. Na velko soboto predpodnevom smo se s traktorom vozili po gauščaj pa smo iskali süje bore, dapa nej male, liki tak kuste, ka si je nej mogo kauli prijeti. Tašoga reda se je nej štelo, gde si vsejko, nikdar niške se je nej taužo, ka iz njegve gaušče fali kakšni süji baur. Ogenj se je po meši vužgo pa samo potejn se je začnilo strejlanje. Bilau je tak, ka do tretje, štrte vöre smo vözdržali. Ranč tak je tau bilau letos tö na velko soboto, samo tü pa tam se je že zato malo kaj spremenilo. Zdaj že več sausedni vesi mamo s tejm, ka nejmamo mejo. Že tretjo leto, ka na velko soboto nas poglednejo naši padaši iz Büdinec, šteri s seuv prinesejo koražnost pa svoje inštrumente. Kak vsakšo leto zdaj smo se tö predpodnevom v desetoj vöri zbirali pri Porabski domačiji. Prvo delo je bilau, ka drva spravimo za ogenj. Zdaj smo dosta dela nej meli, zato ka tiste stare ružanice, ka smo je dojpobrali s kuče, gda smo go rüšili, smo že meli vküpsklajene. Samo telko dela smo meli, ka smo je ta pelali, gde ogenj baude, potistim pa gorpostavili kak edno gulo. Žagati smo tö mogli, zato ka je bila taša ružanica, štera je osem mejtrov duga bila. Te smo na dva tala zožagali, ka je nej bilau leko delo, zato ka so ružanice nabite bile s cvekami. Gda smo pet metrov visiko gorsklali ružanice tak na spico, te smo enjali, dapa te smo že cejlak vözošficali. Nej samo zato, ka je žmetno delo bilau, liki zato, ka je fejst vrauče bilau. Velko delo se je zadvečerek začnilo, gda smo šunke zač-nili küjati. Pri tejm sta nam na pomauč bila kak vsigdar dva küjara Feri Trifus pa Emil Mešič. Dvajsti kil šunke, stau falatov djajec pa eden velki košar krumplinov sta mogla sküjati dočas ve-čer lačni narod pride. Te čas smo mi drugi stole, stolice pa piti kreda dejvali, aj fiksum fertik baude vse. Štük smo vöpostavili pa karpit smo nalekli, aj večer vse pri rauki baude, pa nej ka bi v špauti ostali, ka nemo mogli strejlati. Pa leko povejm, ka bi se tau naleki zgaudilo, pa nej samo tau leto, liki že več lejt nazaj, če bi od Senčarov nej dobili karpita. Vsigdar nam ga oni posaudijo, zato ka se že samo tak ne da ga küpti, pa če ga küpiš, te menje kak stau kil ne dajo. Telko karpita bi pa mi stau lejt nej tazostrejlali. Sploj pa tak, kak slabo je nam tau leto šlau strejlanje, dapa tau sledkar tak zvejte. Večer v sedmoj vöri smo že vsi tak stali kak sodacke pa smo čakali narod, istino te je ešče sunce tak sijalo, ka smo ešče vsi v kratki rokavaj zdigavali posance. Küjar Feri je te že malo časa emo, zato si je pa roke zbriso v förtok pa pravo, ka on nika fejst važno delo ma. Vsikši je tau mislo, ka gvüšno piti ške, dapa on je nikan znak k autoni üšo. Nej nadugi gnauk je samo nišo cejv držo v rokej. Kak ga Kovačin Tibi zagledno, včasin ga je pito: »Ka škeš ti s tejm hurkatöltőnöm tü? « »Kakšni hurkatöltő,« pravi Feri, »ne vidiš, ka tau je eden mali štük. Vej ‚š vido, kak de tau djalo, vse de se zemla trausila, samo zdaj vam ešče ne morem pokazati, ka je meša.« Mi smo samo gledali tak zblejdim, nej smo dali valati, ka je Feri štük dau sebi napravti. Večer v devetoj vöri smo ogenj vužgali, zato ka so se lidgé že začnili zbirati. Šank smo tö odprli, zato ka je od ognja taša vročina bila, ka nam je guntanje vse süjo gratalo. Meli smo vino, pivo, palinko, likere pa radečo domanjo vino, ka je najbola šlau. Süje ružanice so tak fejst gorele, ka je plamen več kak deset mejtrov visiki bijo pa tak je sveklau bilau, kak če bi vodne bilau. Tak za pau vöre je gnauk samo spraščalo pa so se ružanice vse rancobrnaule, ešče sreča, ka niške nej stau paulek. Že pau deset je bila vöra, gda so Büdinčari prišli, štere smo že komaj čakali. Nej samo zato, ka so naši padaši, liki zato tö, ka dočas smo mi tö nej mogli djesti. Gda smo z večerjov zgotauvili, te smo vcujstanili strejlati, prvin smo nej steli, nej ka bi se stoj zadavo, če bi se zbojo. Dapa od tauga se je nej trbelo bojati, zato ka telko smo se nikdar nej mantrali s strejlanjom kak zdaj. Nej je šlau za vraga nej, cejlo nauč če smo desetkrat redno strejlili, te tak dostakrat. Nej tak naš küjar, Feri, šteri je eden za drugim poko s tistim malim »hurkatöltőnom«, dočas ka mi smo samo tam smodili. Kak je radečo vino začnilo sfalavati, tak je bola koražno bilau, edni so ešče plesali tö. Vejn je že tri vöra bila, gda smo se pomirili pa je tijoča gratala pri Porabski domačiji v Andovci. Karči Holec Plameni so trno visiko segali Letos nas je štük nej sto baugati Drva za ogenj se pripravijo na velko soboto dopodneva OD SLOVENIJE… FS Gornji Senik v Šempasu Gornjeseniška folklorna skupina je bila 16. in 17. aprila povabljena v Slovenijo, in se je povabilu z veseljem odzvala. Dvodnevna kulturna prireditev se je odvijala v Šempasu. Krenili smo v soboto zjutraj ob 9. uri. Najprej smo obiskali Škofjo Loko. Mesto je v pisnih virih prvič omenjeno leta 973. Škof je dal zgraditi svoj grad na griču blizu mesta, in je bil središče gospostva. Mesto se je izoblikovalo okrog gradu, ki je dobilo ime po škofovskem gospostvu (mesto škofa). Staro mesto je od leta 1963 pod spomeniškim varstvom. Staro mesto s svojimi ozkimi zgodovinskimi trgi, ovinkastimi ulicami, majhnimi mostovi čez reko in gradom je bilo za skupino nepozabno doživetje. Pot smo nadaljevali do prenočišča v Novi Gorici. Mesto se nahaja v dolini, med velikimi gorami, v neposredni bližini italijanske meje. Prireditev se je odvijala v sosednji vasi, v Šempasu. Pred programom smo si malo ogledali vas. Na kulturnem večeru so nastopili pevski zbori in glasbeniki s Hrvaške, iz Avstrije in Italije ter naša folklorna skupina. Naša skupina se je predstavila s porabskimi in prekmurskimi plesi. Prireditev sta organizirala KPD Lipa in KS Šempas z naslovom Domovina je ljubezen. Gost večera je bil pisatelj, akademik g. Boris Pahor, ki je nastopajoče in goste pozdravil s svojimi mislimi. Po nastopu smo se udeležili glasbenega, prijateljskega večera, v okviru katerega smo spoznali domačine in člane ostalih kulturnih skupin. Mi smo veliko plesali, se pogovarjali in se počutili zelo prijetno. Naslednji dan smo morali na žalost kreniti domov, ker nas je čakala dolga pot. Naš prvi postanek je bil v občini Sveta Trojica, kjer smo si ogledali cerkev Svete Trojice, potem pa smo se sprehodili po križevi poti do jezera. Zgodaj zvečer smo prispeli domov. Hvala lepa Kulturnim društvom iz Šempasa, osebno pa gospodu Srečku Mesariču za povabilo in Zvezi Slovencev na Madžarskem, da so nam omogočili to gostovanje. V imenu folklorne skupine lahko trdim, da smo se počutili izjemno dobro in upamo, da bomo še imeli možnosti za podobne nastope. Bettina Bajzek članica folklorne skupine, Gornji Senik Dan upora proti okupatorju Sporočilo 70. obletnice ustanovitve OF je po mnenju predsednika republike Danila Türka sposobnost slovenskega naroda, da v odločilnem trenutku svoje zgodovine prelomi s svojo pasivno preteklostjo, saj je bil upor proti okupatorju največji tovrstni prelom. A tudi danes potrebujemo prelom - prelom z zablodami naše tranzicije, je poudaril predsednik. Türk je kot slavnostni govornik na državni proslavi na predvečer praznika upor proti okupatorju označil kot napogumnejše dejanje v zgodovini slovenskega naroda, saj je le-ta z njim prvič vzel usodo v svoje lastne roke in s tem sprejel vse nevarnosti, žrtve in tveganja druge svetovne vojne, pravi predsednik in poudarja, da je slovenski narod iz tega preloma izšel kot zmagovalec. Osrednje proslave v ljubljanskem Cankarjevem domu so se med drugim udeležili tudi predsednik vlade Borut Pahor, predsednik državnega zbora Pavel Gantar, ministri in drugi predstavniki političnega in družbenega življenja. Prvič po osamosvojitvi na en dan trije referendumi Potem ko je bil 5. junij že določen za dan referenduma o zakonu o preprečevanju dela na črno, je državni zbor na ta dan razpisal še referenduma o pokojninski reformi in o arhivih. Premier Borut Pahor je znova poudaril pomen pokojninske reforme za Slovenijo, ki, kot pravi, v primeru, če reforma ne bo uveljavljena, ne bo več gospodar svojega položaja. Stranka DeSUS se za izstop iz koalicije odloča med drugim tudi zaradi nestrinjanja z nekaterimi deli reforme, minister za visoko šolstvo in predsednik Zares Gregor Golobič, ki je premieru sporočil svojo dokončno odločitev za odstop z ministrskega položaja, pa je pojasnil, da ne želi ogroziti izida pokojninskega referenduma, saj je zelo pomembna, zato bo odstopil šele dan pred referendumom. V gornjeseniški folklori pleše veliko mladih Vüzemska razstava v Murski Soboti Društvo penzionistov Murska Sobota je 20. apriliša mejla v soboški knjižnici bogato razstavo. Vidli smo leko vse, ka je povezano z vüzemskimi jedmi, šegami pa navadami. Člani likovne sekcije so pa kau-li po stejnaj vöpostavili same lejpe kejpe s sprtolejšnimi barvami. Otvoritev se je začnila v petoj vöri, na njej nas je bilau par penzionistk iz Porabja tö. V dvorani, gde je bila razstava, so sejdle njine penzionistke kauli stola, so šivale, štrikale, eklale, farbale jajca, vmejs pa lepau spejvale. Navzauče je pozdravila gospa Elizabeta Rožman Ruža pa notpokazala vse tiste šaule, iz šteri je deca pripravila okraske, nut je pokazala upokojenke, stere so flajsno pekle. Predsednica drüštva Angela Novak je vsejm šaulam in umetnikom prejkdala priznanje, s tejm se je zavalila za njini trüd. Potejm, ka smo si poglednoli lejpo, enkratno razstavo, so nas pogostili s pečenimi dob-rotami, z vinom pa drugimi pijačami. Naša dugoletna prijateljica Estera Pleša ma vsigdar dob-re ideje, tak nas je po razstavi odpelala v Hišo Sadeži družbe, stera stoji v ulici Štefana Kovača. Je prva medgeneracijska iža, stera je namenjena prostovoljcom (önkéntesek) iz vsej generacij. Starejši in mlajši prostovoljci leko delajo v razni delavnicaj: v küjarski, čebelarski, fotografski, literarni, novinarski, tišlarski, lončarski... Vse tau nam je notpokazala prijazna gospa Marjana Gomboc, mentorica šiviljske (sabaulske) delavnice. Videti na njej, ka z düšov in srcaum dela. Kak je povedala, njeno delo je kak mala fabrika Mura, štera je dugo davala delo pa krü lidam. »Prostovoljno delo temelji na dobri voli in znanju, steroga leko prejkdam drugim, tak mladim kak starejšim. Vidi se po njinom zadovoljstvu, da radi pridejo nazaj. Po več kak enoletnom delovanji delam sproščeno in zadovoljno, tau mi da dosti energije,« je nam pripovejdala gospa Gomboc pa vcüjdala, ka de se kak prostovoljka eške naprej trüdila, ka bi bilau na delavnicaj eške več mladih pa starejših, vej pa ne šivajo samo, si kaj lejpoga povejo tö pa se nasmejejo. Hišo Sadeži družbe je do 30. aprila letos financirala Norveška kak mednarodni projekt, potem jo pa bodo sami. Vüpajo, ka de eške dugo delala. Samo priporočamo leko vam, da se stavite v tej hiši, če te ojdli kaj v Soboti. Vera Gašpar POZVANJE Slovenska Zveza Vas lepau zové na JUBILEJNI SVÉTEK 20- létnoga spejvanja LJUDSKIH PEVK ZSM ŠTEVANOVCI, steri bau 15. majuša 2011, v 11. 00 vöri (v nedelo po svétoj meši) v kulturnom daumi v Števanovci. … DO MADŽARSKE Malo es pa malo ta Pismo iz Sobote Slovenci v Mosonm agyar-óvári tö majo društvo Moja tašča Regina, trno čedna ženska, je prajla, ka tak tadale več néde. Je prajla, ka tak nej mogauče več živeti. Je prajla, ka je nigdar tak lagvo nej bilau, kak je gnesden. Pa je eške prajla, ka je tau nikšen žitek nej. Dobro, sam pravo sam sebi pa sam go več nej poslüšo. Po tejm sam ojdo malo es pa malo ta pa našom malom varaši. Tau si gvüšno brodite, ka sam v edno ali dvej pa leko ka v tri krčme pogledno. V prvoj sam se lepou kcuj k šanki sparkejro. Pomalek sam špricer piu pa mi je bilau trno lepau. Mi je bilau trno lepau, dokejč so nej nut prišli trgé ali pa štirge možakarge. Nej je taminaula edna minuta, že so začnoli. »Tak je več nej mogauče živeti!« je pravo prvi. »Nigdar je nej tak lagvo bilau, kak je gnesden« je kcuj djau drugi. »Tau, tau je nikšen žitek nej!« je eške povedo tretji, štrti pa je kcuj k tomi samo klumo. Meni je vse tau više prišlo. Vej pa kak, če bi poslüšo mojo taščo Regino, trno čedno žensko. Pa sam šeu tadale malo es pa malo ta pa sam v drugo krčmau nut staupo. Eške sam nej do šanka prišo, že mi je nut v vüje vdarilo: »Tak je več nej mogauče živeti!« se je zdejro najbole mali možakar tam za šankom. »Nigdar je nej tak lagvo bilau, kak je gnesden,« njemi je v rejč ségno najbole velki možakar. »Tau je nikšen žitek nej,« sam eške dugo emo v vüjaj, ka je prajla mlada krčmarica. Nejsam vedo, aj ške sploj den v krčmau ali pa nej. Nejsam škeu več takšo poslüšati. Prijo sam se za glavau pa gor prišo, ka bi trbelo titi k frizejri. Na, pri prvom sam nut staupo. Lepou sam se na stolec doj vseu pa čako, naj mi začne lase rezati. Prva, kak se je k deli kcuj vzeu, je začno: »Gelte gospoud, tak je več nej mogauče živeti?« je začno, ge pa sam tiüma ostano. Un pa nej. »Nigdar je nej tak lagvo bilau, kak je gnesden,« mi je doj vrezo prve vlase. Depa nej eške zgotauvo. »Tou je rejsan več nikšen žitek nej,« je loboto tadale, ge pa sam samo tak nagnauk gora stano, se stepo, njemi dau pejneze pa odišo tavö. Ja, odišo sam domau. Odišo sam domau pa emo vüpanje, ka mi nede trbelo moje tašče Regine, trno čedne ženske, poslüšati. Na toj pauti domau so me lidge trno čüdno gledali. So me gledali pa se mi smedjali. Mlajši so s prstami za meuv kazali. Ge pa sam es pa ta ojdo do dauma. Tam doma me je prva v pamet vzela moja tašča Regina, trno čedna ženska. Gledala me je, me je dugo gledala, stisnola zobé pa prajla: »Tau, tau je nikšna frizura nej!« Ja, od žitka več nej nikšnoga guča bilou. Gda pa sam se v gledalo pogledno, sam vido, zakoga volo nej. Vej pa sam samo na pau emo doj zrejzane vlase. Ja, malo es pa malo ta, glava pa nika ne brodi. Depa baukše meti lagvo frizuro kak pa lagvi žitek. Miki V Mosonmagyaróvári živi kauli petdeset-šestdeset Slovencov. Tau so Slovenci, steri so v šestdeseti, sedemdeseti lejtaj šli ta delat, ka v Porabji po vasnicaj nej bilau dela. Največ ji je dobilo delo na državnom gospodarstvi (állami gazdaság) Lajta-Hanság. Tam so bole slüžili, zatok so si tam iže zozidali pa ostali v kraji, steri je kauli 180 kilomejterov od Varaša. Največ ji je z Gorenjoga Senika pa iz Števanovec, so pa iz Andovec pa z Verice tö. Vsi majo že svoje familije, mlajše pa ništrni že vnuke. Pred par kednami so ništrni mladi pa več nej tak mladi ustanovili slovensko drüštvo v tom varaši. Zakoj pa ka ščejo delati, sam pitala predsednika drüštva Vendela Bočkora, steri je člen predsedstva Slovenske zveze tö. »Čüli smo, ka indrik po Vogrskom Slovenci tö majo drüštva, zakoj bi te mi tö nej meli v Mosonmagyaróvári. Majo drüštva v Somboteli, v Budimpešti, z njimi bi se tö radi najšli. Radi bi ojdli na kakšne programe, stere ma Slovenska zveza v Varaši. Naj Slovenci leko večkrat vküppridemo, se srečamo, smo zatok najbole ustanovili drüštvo. V drüštvi nas je zdaj deset registrirani členov, zatok, ka telko trbej, ka nas birovija prizna pa registrira. Statut nam je pomagala naprajti advokatinja, ka naj vse bau v redi, kak po zakoni mora biti,« je pravo predsednik Bočkor. V Mosonmagyaróvári so do tejga mau meli samo slovensko samoupravo, stera je v devedeseti lejtaj dostavse organizirala, na programe »domau v Porabje« so največkrat s punim busom prišli, dapa zadnja lejta ji več skorok nej bilau. »Prejšnja lejta smo nej trnok znali, kakši programi so bili, na te je vsigdar samo samouprava ojdla, eno par lidi je vsigdar ojdlo,« je pravo Vendel, steri bi rad, če bi pa leko malo aktivizirali več lidi, pa tau nej samo tiste, steri živejo v varaši Mosonmagyaróvár, liki tiste tö, steri so po vasnicaj kauli toga varaša. Vsi vejmo, ka ne dojde, če stoj ma volau, ka bi delo, trbej meti pejneze tö. Vendel Bočkor je pravo, ka do pisali natečaje pa prošnje, tak mislijo, ka od varaša Mosonmagyaróvár tö dobijo kakšno pomauč. Drüštvo de najprva organiziralo piknik, na steroga do pozvali vse Slovence, stere poznajo v varaši pa kauli varaša. So pa pripravlani na tau tö, ka bi vküper delali z manjšinsko samoupravo, dapa vola mora biti z obej strani. M. Sukič Zakon o zaščiti nekadilcev Madžarski parlament je 26. aprila z 271 glasovi za in s 37 glasovi proti sprejel zakon o zaščiti nekadilcev, ki bo začel veljati s 1. januarjem 2012. Zakon prepoveduje kajenje na delovnih mestih, zdravstvenih in prosvetnih inštitucijah in v zaprtih prostorih gostinskih lokalov. Osnutek so pred dvema mesecema vložili poslanci FIDESZ-a, v obravnavi so ostali poslanci vložili le en amandma, ki je odpravil prepoved kajenja na odprtih terasah in vrtovih restavracij. Zakon je zelo strog pri otroških inštitucijah, kajti v primerih vrtcev, šol in pediatričnih bolnic prepoveduje kajenje tudi na dvoriščih. Dopušča pa kajenje na psihiatričnih oddelkih bolnišnic, hoteli in penzioni pa se lahko sami odločijo, ali bodo imeli določen zaprti prostor za kadilce. Kot utemeljitev za sprejetje strožjega protikadilskega zakona je njegov predlagatelj povedal, da na Madžarskem vsako uro umrejo zaradi posledic kajenja trije ljudje. Čeprav bo začel zakon veljati s 1. januarjem 2012, je sankcije in globe pričakovati šele od aprila naprej. Po javnomnenjskih raziskavah okrog 80 odstotkov ljudi podpira poostritev zakona, 86 odstotkov se strinja s prepovedjo kajenja na delovnih mestih, 85 odstotkov bi prepovedala kajenje tudi v zaprtih javnih prostorih, kot so postaje podzemne železnice, čakalnice na železniških in avtobusnih postajah, letališčih. 62 odstotkov niti v kavarnah in navadnih krčmah ne bi pustila kaditi. Majska pesem Goričko drüjštvo za lepšo vütro organizira 8. maja v Gradu na Goričkem tekmovanje pevskih zborov z območja trideželnega parka Raab-Goričko-Őrség z naslovom Majska pesem. Iz Porabja se bosta prireditve udeležila dva zbora, Mešani pevski zbor A. Pavel in Komorni pevski zbor iz Monoštra. Oba zbora delujeta pod okriljem Zveze Slovencev na Madžarskem. Skupina Slovencov iz Mosonmagyaróvára, steri so ustanovili društvo. Na srejdi predsednik Vendel Bočkor Ne pozabite pogledniti! Vpogled - magazin Porabja Bepillantó - A Rába-vidék magazinja Na ogled je vsakši torek ob 18.30 vöri na Gotthárd TV Ponovitvi: ob petkaj ob 20. vöri, ob nedelaj v 13.30 vöri Štefan Kardoš FRIDA Frida je bila tista deklička, štero so odpelali z Dolske vesi ešče prlej, kak je v deklino vözrasla, ona je bila velko vüpanje vsej nas dolski pojbov, ali vse je bilou zaman. Ednouk se je tü menéj doteknola kak ženska, če glij samo v nedužnom detečom špilanji, zato je nigdar nemo mogo čista pozabiti. Dolska ves je v Fridini časaj odspodi pri potoki fejst zaraščena z močvarastimi travami bila, kmična v svojom bogatom zelénji. Kesnej, gda je država močvaro vösüšila, so s strüge Maloga potoka en takši navaden kanal napravili, ka naj bi voda kak najprlej na Vogrsko odtekla. Vküper z močvarov je te tüj djaušovje z obilnim travinjom šlo na nikoj. Gnesden vode v Dolskoj vesi več nega, zdaj je süjšava vseposedi. Frido so stariši glij v časi, gda so velki žuti bagri tak grdo obraz vesnice vömenjavali, za vsigdar odpelali v Nemčijo, gé so v nek-šoj fabriki že lejta delali. Tak so si mislili, ka dekličke ne morejo več same s starov materjov pa očom piščavati. Te so pa tam gori za vsigdar ostali, pa Fride več nigdar nejsmo vidli. Mala goušča sredi poul obre vesi je ešče gnesden takša, kak je nigda bila. Zavolo dobri sto metrov dugoga pa eni deset met-rov šürkoga džarka sredi toga lejsa si je nišče nikdar nej zmislo, ka bi debelo rasče vö zoseko pa tüj s tej goušče njive napravo. Nam, deci, pa je ta mala goušča fejst prav prišla za skrivanje: od tü smo vidli vsakšoga, šteri bi z vesi ščeu se gor priti. Tü smo se špilali takše stvari, kak se samo velki špilajo, če glij smo znali, ka se toga ne bi smeli iti. Ali glij zatau je bilo najlepše. Frida je bila kakšo leto ali dvej starejša od nas trej dolski pojbov, nika o tistom, ka starejši delajo, je že znala, za nas tri, ka smo nej znali ešče nika, pa je pravi ezermešter bila. Tak čista po tjüo smo si gučali, ka je Frida jebarka, tau smo od starih, neoženjenih dolskih pojbov poubrali, tak so tej pravili vsem tistim ženskam, ka so v Dolsko ves ešče nigdar nej stoupile; ali ta rejč je v naši deteči glavaj celoga vraga napravila. V malo gouščo, štera je par sto metrov od vesi ležala, nejsmo nigdar šli po najkračišoj pouti po njivaj, šli smo okoli po ovinki prek velke goušče, štera s severnoga kraja ešče gnesden par veš-kih kuč kak kakši gezik oblizavle, te smo pa v malo gouščo ščista z drügoga konca prek čistine prišli. Tak nas je nišče nej mogo videti. Od douma smo si s sebov koco gemali, štero smo v tarzanskoj kučici, s šibdža spletenoj na dne džarka, doj djali pa se velke špilali. Frida je naga v kučici ležala pa kak kakša matica delavce notri k sebi spiščavala, ka so k njej odili pa njej darouve nosili. Eden je biu pri njej, drügiva dva sta pa stražila, ka štoj z vejsi ne bi ta gor prišo. Tisti, ka je notri biu, se je mogo slejčti pa se nagi k njej lejčti, ka ga je s svojimi toplimi pa mekimi prstami tam odspodi po tistom malom haklini pa vrečki dregala. Sploj več ne vem, kak dugo smo se ta v tisto gouščo odili špilat, mogoče samo dvakrat, trikrat v enom samom vroučom leti, dugo je nej moglo biti, zatou ka Frida je ednoga dneva važno pa vö čedno pravla, ka tou, ka mi delamo, néde vküper z zakonami gospona Boga, ka bi po Božem tak moglo biti, ka bi k njej samo eden odo, tisti, šteri bi njen zakonski mouž biu, drügiva dva pa nigdar več ne bi smela stopiti k njej v kučico. Nouro so jo napravili gorta v cerkvi na brejgi, ta je k veronavoki mogla oditi. Nas trej mlajši so te ešče nej pošilali. Z dolske grabe se je cerkve tak nej vidlo, niti zvonika nej, ali za obed pa te, gda so trbine bilé pa tüj pred točov si leko čüu zvoniti s tistoga kraja, še najbole, če je džüg od tam fudo. No, te pa tou! Frida si je za moža prebrala Džejža, za naj s Tibijom pa je ostalo samo tau, ka bi kak kakšiva dva somara cuj gledala pa njivaj stražila. Ali müva sva s tej straže lepou domou odišla, na vadnaki prek po njivaj, in tou včasih, gda sta se Džejž pa Frida notri v tisti bunker na prvo jebarsko špilanje potejgnola. S Tibijom sva te Boga tak vöplačala za tou grdobijo, ka naja je vkrej od Fride spravo, ka sva v nedelo v cerkvi nika pejnez od cerkvenih darov za sebé vkrej vzela. Ali samo pri tom je pa tüj ne moglo ostati. Na pouti proti šouli smo se deca skouz kaj bojnali, na tisto gesen je najbole gor plačo Džejž, zato ka müva s Tibijom sva zdaj velkiva pajdaša gratala. Ešče itak sva vörvala, ka pravica na svejti more biti, ka Boži zakoni tak nej pošteni ne morejo biti, no, ali Džejža sva za vsakši slučaj malo po malo bila pa njemi vöre navukov držala: Fridina kuča v goušči more biti kuča sreče za vse. Ali tau, kak bi müva Džejža, šteri je pri Fridi več sreče od naja meo, pošteno vöplačala, se je vse bole pa bole mimo Boga začnolo goditi. Kak bi pomouč leko od njega čakala, šteri je sam boter toj velkoj nepravici biu? Pa tüj nasploj si Bogej z Dolske vejsi leko samo v rbet vido. Ne vem, zakoj je tak bilou, ne vem, če je biu Boug tisti, ka se je vkrej od dolski obrno ali pa je glij nači bilou. Naj de etak ali ovak, tam spodi v doli je nišče nej vörvo, ka bi štera od njegvi molitev sploj gda leko do Boži vüj prišla. Bog je vse nedolske od inda rajši meo od dolskih, dolskoveški so zatou ob nedelaj dopoldnjeva dostakrat motike v roke vzeli, namesto ka bi v cerkev šli, pa z njigvimi železnimi vüjami po grüdaj na njivaj tak kukli, kak če bi nika drügo več nej njigov žitek gor držalo, kak té grüde. Te pa so bili glüjpi pa slejpi za vse, samo ka nej bi zvona čüli, šteri jih je k meši zvao. Po šürkoj poštiji gorta proti cerkvi na brejgi so tak šli samo püklavi starci (pa smrt za njimi). No, mogoče je z njimi šau ešče kakši deteči drobiž, ka deca so v cerkev rada šla, zatau ka so znala, ka te v gostilni hrenovko pa Mevlicovo kokto dobijo. E, tak, vijdite: točno te, gda je gospon Bog svoje najstarejše pa najmlajše birke v cerkvi pestüvo, se je za njegov rbet, v Dolsko ves, vse najslabše zavleklo: comprnice, düše mrtvečih, džörlaši pa sam vrag. Tej mrline so se dolskim zašenki ponüjale, ka njim pri kakšoj stvari rade volé pomorejo, tak ka je včasih šteri od nas – če je že nej nači šlo – zmolo par rejči tüj samomi vragej v diko. Müva s Tibijom pa sva tüj nej nači znala, te sva pa samoga satana prosila, ka bi Džežej kakšo comprnico na pout poslo. Tejm mrlinam satanovin človek ne more nikak do živoga priti. Včasih vnoči pridejo comprnice ali mrtveči k meni ešče gnesden, svoja lica gor na okna priklačijo pa me notri v kučo gledajo, ka se niti obrnouti ne vüpam, gor po rbti pa mi ide mraz. Rolete je zatou vnoči najboukše doj spistiti. Drügič vnoči pa vrag k meni mrtvečoga ftiča pošle, ka s črešnje pred kučov s svojim mrtvečim glasom smrt zove pa trga nouč na falate. Pa takšoga je ešče več. Mrtvečim v Dolskoj vejsi za vsi-svejce zounike pečejo pa vino na sto dejvlejo, ka če bi večer, gda familija na brüjtov odide svejče vužigat, ščeli pokojni kaj malo domou poglednouti, ne bi glij tak na prazno prišli, ka nika ne bi bilou za v lampe djati ali za gut doj poplajnoti. Zatou 1. novembra, gda z brüjtofa domou pridem, samo z blejdim gledam, če na stoli kaj ne fali, če si kak mrtveči rejsan nej je kakšoga falata zounikov vzeu ali kakše kupice vina spiu. Ali pa tou: Pri našoj kuči se že skouz pokolenja guči o enom starom oči, ka so ga pri Malom potoki comprnice v roké vzele. S punov turbov mesa pa pogač je ednouk na zimo domou šau s kolin z drügoga konca vejsi, te so ga pa na potoki v guč zaplele nikše ženske, ka so v mrzloj vodej cote prale. Ka so nej navadne ženske bile, je komaj doma gor prišo, kda je vido, ka je v turbi namesto kolinske pečenke pa pogač küp kojnskoga dreka biu. Nazaj k potoki je bejžo, ali beštij je več nej bilou, za njimi je ostalo samo eni par cot. Tau pripovejdko je moj stari oča dostakrat gučo, te so ga pa naši za norca meli, pa njemi gučali, ka je tisti stari stari oča mogo fejst pijani ali pa zalübleni biti, ka so njemi ženske tak glavo zmejšale, ka je pogače za drek ta dao. No, té pripovejdke o comprnicaj sam se zmislo vsakšo pout, gda smo s Tibijom pa Džejžom na pouti v šoulo prek potoka šli. Po tistom, ka je Frida Džejža vöprebrala, naja s Tibijom pa pred dveri postavila, sam si trno fejst želo, ka bi comprnice s potoka gda nazaj prišle pa drek vküp zmejšale tüj v Džejžovo turbo. O pripovejsti sam tüj Tibiji gučo, te pa sva oba k samomi vragej molila, ka bi se Džejž od straja bar v lače posro, gda bi se kakša comprnica pred njega postavila. Ali zgodilo se je nej nika. Čista vse bi se pozabilo pa mimo odišlo, če nej bi ednouk na gesen na dvorišče prišli Džejž pa njegov velki oča, za njima pa ešče blejdi Tibi pa njegov ata. Spregučo je Džejžov oča. »V turbo sta se njemi posrala!« je čemerno pravo, nej ka bi bar migno z okou na svojim kamenim obrazi. Te je pa dugo dugo tišina bila. »Té pravi, ka je nej biu!« je pokazo na Tibija. Vsi so gledali mené. Našiva sta tam na dvorišči trdiva gračüvala, z očami sta v mené vrtala, ščela sta tüj od mené čüti, ka sam nej kriv. Meni je pa mraz po rbti odo, tak kak te, gda vnoči mrtveči okouli odijo ali gda se mrtveči ftič na črešnji dere. Kaj takšoga, kak se je zgoudilo v Džejžovoj turbi, se ne da napraviti samo s tem, ka vraga za pomoč prosiš, sam si mislo, tau je samo inda tak bilou, ne moreš pogače ali knjige samo tak v drek spreobrnauti. Ali počüto sam se krivoga, ka sam zvao vraga, če bi zdaj pravo, ka sam nej kriv, bi pritisnoli na oba, te bi trbelo polagati račune vse od začetka, gučati o tistom s Fridov, pa o tistom starom starom oči pa o comprnicaj, te bi leko na den prišlo ešče vse kaj hüjšoga od toga, ka se je zgoudilo, od tistoga, ka je napravo Tibi, zatou ka drügi je nej mogo kriv biti kak on. Tam na tistom dvorišči sam se počüto kak küp dreka, pa sam, san ne vem zakoj, lepo zdigno rokou kak v šouli, pa vse na sebé vzeo, če glij sam nej biu kriv. Drügo leto so Frido odpelali v Nemčijo, nigdar več je nej prišla nazaj. Ka se je zgoudilo, je bilou friško pozableno. Mali potok, s šteroga so bagri glij te kanal delali, je grato neka ščista drügoga, kak je biu prlej, comprnice na njem ne bi več mogle prati cot, leko bi samo ešče s pogač drek delale. Gda je Frida odišla, smo bili dolskoveški pojdže pá vsi ednaki, porüšili smo kučico v goušči, o Fridi pa o tistom v Džejžovoj turbi pa smo nigdar več nej gučali. POSTRAŠENO STRAŠILO Tam srejdi ene njive stogi strašilo. Depa tau je nej gé takšo strašno strašilo. Sploj nej. Tau je gé postrašeno strašilo. Tau pa zatoga volo, ka tau strašilo sploj ne vej ftiče postrašüvati. Tau strašilo je gé takšo strašilo, ka stra ma pred ftičami. Ja, tau je gé velka nevola. Tau je gé najvekša nevola! Vej pa strašilo mora ftiče postrašüvati! Nej pa ka sam stra ma pred njimi! OTROŠKI KOTIČEK GE JE TA ŽENA? Postrašeno strašilo si je iz vsega srca želelo ženo najti. Depa kakša aj bau ta njegva žena? Tau je velko pitanje, stero ga je vmarjalo cejle noči. Ga je vmarjalo cejle noči, gda je nej vedo, ka aj dela, ka aj brodi pa s kom aj se sploj zgučava. Ja, pito bi tisto strašno strašilo na sausednoj njivi. Bi ga pito, depa vnoči je tisto strašilo spalo. Kak aj ga pita, ka se nede koriu z njim? Ka se nede koriu z njim, ka ga gor bidi? Tisti njegvi saused gvüšno vej, kak si leko ženo najde. Postrašeno strašilo si je globko zdejnolo. Od nevole si je zdejnolo eške gnauk. Pa eške gnauk tak globko, ka se je čülo daleč kauli po brgaj pa dolaj. Tak na glas si je zdejnolo, ka se je strašno strašilo na sausednoj njivi zbidilo. »Ka je?! Že pa ne moreš spati ali ka? Vej pa sam ti že pravo: nauč je za spati, den je za postrašüvanje ftičov!« se je korilo. »Vej pa bi ge tö tak delo, kak delaš ti. Depa ftiči namé postrašüvajo. Pa zatoga volo vodné spim, vnoči pa ne spim. Pa zatoga volo….« »Vejm, vejm, vejm! Tau si mi že doj davo. Depa če ti ne moreš spati, dopüsti, ka mi drugi leko spimo!« se je tadale korilo strašno strašilo. »Tebi je tau na leki gučati. Tebi, ka si takšno redno strašilo. Ka pa ge?« si je postrašeno strašilo eške gnouk trno na velki pa na globko zdejnolo. Si je tak na velki zdejnolo, ka je gor zgonilo eške vrablovo držino, ka ma gnejzdo v njegvom klobüki. Mlajši vrabli so tak nagnouk začnoli djaukati. »Ti strašilo nevaulasto!? Že pa vnoči moje mlajše gor bidiš,« se je zdaj z njim koriu eške vrablov oča. Nej trbej prajti, ka se je strašilo postrašilo pa tak nagnauk oči doj zaprlo. Do kraja postrašeno je tak stalo pa je nika nej vüpalo naprajti. »Na, boš kaj pravo?« se je nej škeu dola staviti vrab-lov oča. »Vej pa nejsam ti sto tvojo držino postrašiti. Samo sam si zdejno od nevaule, ka bi rad ženo emo,« njemi je trpeto glas. Zdaj se je vrablov oča do kraja svado. »Koga? Ženo? Si ti vcejlak zmejšani ali ka ti je gé!? Ka ta cejle noči lobotala, se smedjala pa ka ge vejm, ka eške vse drugo delala. Sto de pa spau, te pitam? Sto de pa vnoči spau, sam te pito?« se je vrablov oča tak koriu, ka se je zglasilo strašno strašilo. »Tiüma boj!!!« je zlarmalo. Vrablov oča se je tak postrašo, ka se je vcejlak nut v sebe potegno pa rejsan biu tiüma. Pa je tadale bilau tiüma postrašeno strašilo tö. Ranč si je več nej zdihavalo, ranč je več nej nika naprajlo. Samo si je brodilo od svoje žene, ka bi njemi leko dobra padaškinja bila. Pa je tak nagnauk gor prišo, kak sam je na tom velkom svejti. Miki Roš Barvanje jajc Izlet v Avstrijo Pred veliko nočjo, 17. aprila popoldne, je števanovska manjšinska samouprava v kulturnem domu organizirala barvanje jajc. Žal, malo se nas je zbralo, toda tisti, ki smo bili tam, smo pridno in aktivno delali. Iluš Dončec in Ili Dončec sta nam pokazali, kako, na kakšne načine se lahko barvajo jajca. Najprej smo namočili v vodo čebuline lupine. Nabrali smo razne cvetlice in listje in jih položili na jajca, potem smo zvezali jajca v najlonke in jih skuhali. Z voskom smo narisali na jajca različne motive in jih dali v vodo, v katero smo namočili čebuline lupine, rjave in vijoličaste. Ta voda je bila mrzla. Naslednji dan smo vzeli jajca iz vode in smo odstranili z njih vosek. Na tak način smo dobili zelo lepe pirhe. Ili nam je pokazala, kako lahko moderno okrasimo jajca. Iz serviete izrežemo lepe motive in jih zalepimo na jajca. Kokoši pa lahko naredimo iz nitke, kartona in kokošjega perja. Z različnimi nitkami pa lahko okrasimo tudi celo jajce. Dekleta in ženske, ki so prišle na delavnico, so z veseljem delale in odnesle domov svoje pirhe. Agica Holec predsednica 20. aprila zjutraj ob osmih smo se učenci in učitelji Dvojezične osnovne šole Števanovci napotili na izlet v Avstrijo. Že lansko leto smo obljubili učencem, da jih bomo odpeljali v tovarno čokolade. Najprej smo se pripeljali v Riegesburg, kjer stoji zelo lep grad. Do grada smo šli peš, ogledali smo si ga od zunaj, potem smo se peljali do tovarne. Učence je zelo zanimalo, kakšna je tovarna in so komaj čakali, da lahko okusijo čokolado. Ob 11. uri smo vstopili v tovarno, najprej smo si ogledali kratek film, ki nam je pokazal, iz česa nastane čokolada, iz kakava. To je bio tovarna. Potem je vsak dobil žličko in telefon, v katerem je vodenje v različnih jezikih, tako smo šli na ogled same proizvodnje. Videli smo moderno tovarno in tehnologijo. Lahko smo vsako čokolado poizkusili, na začetku je bila grenka, ampak kasneje so se nam zdeli vzorci zelo dobri in okusni. Lahko smo poizkušali različne vrste čokolade, koliko je kdor hotel, tako smo bili na koncu vsi zelo siti. Seveda smo lahko tudi kupili čokolade. Pot smo nadaljevali v Gleichenberg, v park dinozavrov. Pogledali smo film v 3D tehniki, ki je bil zelo zanimiv. V velikem parku smo si ogledali razne dinozavre, živali. Učenci so se lahko tudi igrali v parku. Proti domu smo si še ogledali cerkev in križ v Mogersdorfu/Modincih. Utrujeni, toda zadovoljni smo se vrnili domov. Agica Holec, ravnateljica MLAŠEČI KAUT Zahvala PETEK, 06.05.2011, I. SPORED TVS 6.15 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 VESELA HIŠICA - RAZVALJANA PRAVLJICA, LUTK. NAN., 10.30 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO: JAPONSKA, 10.40 RISANKA, 10.50 MOJA SOSEDA, KRATKI FILM, 11.05 ENAJSTA ŠOLA: HARMONIKA, 11.35 TO BO MOJ POKLIC: DIMNIKAR, 12.25 UGRIZNIMO ZNANOST, 12.45 MINUTE ZA JEZIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 TURBULENCA: LJUBEZEN NA DALJAVO, 14.20 SLOVENSKI UTRINKI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 LARINA ZVEZDICA, RIS., 16.00 IZ POPOTNE TORBE: LEPI OD GLAVE DO PETA, 16.20 PASJA PATRULJA, NIZOZ. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.25 POSEBNA PONUDBA, 18.00 BABILON.TV: TALENT, 18.20 RISANKA, 18.30 DANICA IN PRIJATELJI, RIS., 18.35 MALA KRALJIČNA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.50 EKOUTRINKI, 20.00 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽ. NAD., 20.30 NA ZDRAVJE!, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 POLNOČNI KLUB: PREŽIVETJE ČLOVEKA, 0.15 DUHOVNI UTRIP, 0.30 BABILON.TV: TALENT, 0.50 DNEVNIK, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 INFOKANAL PETEK, 06.05.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 10.00 DOBRO JUTRO, 12.30 GLASNIK, 13.00 EVROPSKI MAGAZIN, 13.30 Z GLAVO NA ZABAVO - FINALNA ODDAJA, 14.00 UNIVERZA, 14.30 TRIKOTNIK, 15.00 V. PARMA, I. GRDINA: ŽENIN V ZAGATI, KONCERTNA IZVEDBA OPERETE, NOVOMEŠKI SIMFONIČNI ORKESTER, 16.30 CIRCOM REGIONAL, 17.00 MINUTE ZA ..., ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA, 17.30 MOSTOVI – HIDAK, 18.05 NA LEPŠE, 18.30 OPUS, 19.00 PESEM EVROVIZIJE 2011: PREDSTAVITEV SKLADB, 20.00 PRAVA IDEJA!, 20.30 POTI Z VZHODA: VELIKI SOVRAŽNIK, DOK. SER., 21.20 OGLAŠEVALCI, AM. NAD., 22.10 MISTIFIKACIJE: TAJNE DRUŽBE, DOK. SER., 23.00 IZTERJEVALEC, POLJSKI FILM, 0.30 HENRY: PORTRET SERIJSKEGA MORILCA, AM. FILM, 1.55 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 07.05.2011, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 IZ POPOTNE TORBE: LEPI OD GLAVE DO PETA, 7.20 KRIŽ KRAŽ: ZGODBE O POLUHCU, LUTK. NAN.; BINE, LUTK. NAN.; PEPI VSE VE O KIPARSTVU; KULTURNI BRLOG; ČRTKOVA GALERIJA, 9.25 TOLPA IZ SUGAR CREEKA, AM. FILM, 10.40 POLNOČNI KLUB: PREŽIVETJE ČLOVEKA, 11.55 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.10 DEKLICA, ŠVED. FILM, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.10 NAGRADNA IGRA, 16.20 ZDRAVJE: CELIAKIJA IN Z DAMIJANOM, 16.30 USODA, 16.35 ALTERNATIVA: BRUNO GRÖNING, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NAGRADNO ŽREBANJE IN Z DAMIJANOM, 17.25 NA VRTU, 17.50 (NE)URESNIČENO, 18.00 Z DAMIJANOM, 18.20 (NE)URESNIČENO, 18.25 OZARE, 18.35 PRIMER ZA PRIJATELJE, RIS., 18.40 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 SPET DOMA, 21.45 ČLOVEK IN ZVER, DOK. ODD., 22.15 POROČILA, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.55 SINOVI ANARHIJE, AM. NAD., 23.45 SLOVENSKI MAGAZIN, 0.10 DNEVNIK, 0.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 0.55 INFOKANAL SOBOTA, 07.05.2011, II. SPORED TVS 8.35 SKOZI ČAS, 9.00 POGLEDI SLOVENIJE, 10.25 POSEBNA PONUDBA, 10.50 CIRCOM REGIONAL, 11.20 MINUTE ZA ..., 11.50 POTI Z VZHODA: VELIKI SOVRAŽNIK, DOK. SER., 12.55 CARIGRAD: FORMULA 1 – VELIKA NAGRADA TURČIJE, KVALIFIKACIJE, 4.05 RAD IGRAM NOGOMET, 14.30 PESEM EVROVIZIJE 2011: PREDSTAVITEV SKLADB, 16.45 PAPEŽ V OGLEJU, 18.00 ROKOMET, PRVA TEKMA FINALA LIGE PRVAKINJ, LARVIK - ITXAKO REYNO DE NAVARRA, 20.00 BONNEVILLE, AM. FILM, 21.30 ODRSKA DIVA, ANG. FILM, 23.15 USODNA NESREČA, AM. NAD., 0.05 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 1.40 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 08.05.2011, I. SPORED TVS 7.00 PAJKOLINA IN PRIJATELJI S PRISOJ, RIS.; KLJUKEC S STREHE, RIS., 9.50 ANIMALIJA: BALADA O SNEDEŽU, RIS., 10.15 PUSTOLOVŠČINE, NANIZANKA ZA OTROKE, 10.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 NA ZDRAVJE!, 14.25 ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.00 NLP, 15.05 NA NAŠI ZEMLJI, 15.10 PROFIL TEDNA, 15.35 VEČNO Z LORELLO FLEGO, 15.40 ŠPORTNE NOVICE, 15.50 ŠPORTNA RETROVIZIJA, 15.55 ŠPORTNI GOST, 16.05 NEDELJSKO OKO, 16.15 MEGA FACE, 16.25 SVETOVNO S KARMEN ŠVEGL, 16.35 NAGLAS!, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP S TJAŠO ŽELEZNIK – FOKUS, 18.10 PRVI IN DRUGI, 18.35 PRIGODE VIKTORJA IN VIKTORČKA, RIS., 18.40 GREGOR IN DINOZAVRI, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 MOZART IN KIT, AM. FILM, 21.35 INTERVJU, 22.30 POROČILA, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.10 IRENE HUSS: ZLATO TELE, ŠVED. NAD., 0.40 DNEVNIK, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.35 INFOKANAL NEDELJA, 08.05.2011, II. SPORED TVS 7.35 SKOZI ČAS, 8.00 GLOBUS, 8.30 KOROŠKA POJE 2011, ZIMZELENE USPEŠNICE PRETEKLIH DESETLETIJ, 9.00 ANNE Z ZELENE DOMAČIJE, KAN. FILM, 10.40 MALE SIVE CELICE: MEGA ABECEDA, KVIZ, 11.30 POMAGAJMO SI, 12.00 TURBULENCA: LJUBEZEN NA DALJAVO, 13.00 RAD IGRAM NOGOMET, 13.30 CARIGRAD: FORMULA 1 – VELIKA NAGRADA TURČIJE, 16.15 ROKOMETNI MAGAZIN LIGE PRVAKOV, 17.00 SLOVENCI PO SVETU: ROJAKI NA AVSTRALSKEM OTOKU TASMANIJA, 17.30 20. STOLETJE JURIJA GUSTINČIČA, DOK. ODD., 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.15 GLASBENA ODDAJA, 20.30 DAN EVROPE, PRENOS S PREŠERNOVEGA TRGA V LJUBLJANI, 21.45 STEBRI ZEMLJE, NEMŠ.-KAN. NAD., 22.40 RESTAVRACIJA RAW, IR. NAD., 23.30 KRATKI FILM AGRFT, 23.45 FORMULA 1 - VELIKA NAGRADA TURČIJE, 2.10 INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 09.05.2011, I. SPORED TVS 6.25 UTRIP, 6.35 ZRCALO TEDNA, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 PRIHAJA NODI, RIS., 10.20 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 10.30 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM ROGOZ, POUČNA NANIZANKA, 10.35 POTPLATOPIS, 10.55 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 11.20 IZGANJALCI VESOLJCEV: SKRIVNI BOŽIČEK, RIS., 11.50 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 POGLEDI SLOVENIJE, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 KLJUKEC S STREHE, RIS., 16.05 BINE: MLEKO, LUTK. NAN., 16.25 RIBIČ PEPE: ŠTEVILKA TRI IN LUKA KOPER, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 VRNITEV ATOMA, DOK. ODD., 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 TV KONFERENCA - POKOJNINSKA REFORMA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 GLOBUS, 23.30 GLASBENI VEČER, 0.50 DNEVNIK, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFOKANAL PONEDELJEK, 09.05.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 10.00 DOBRO JUTRO, 12.45 SOBOTNO POPOLDNE, 15.10 OPUS, 15.40 SLOVENSKI UTRINKI, 16.05 POSEBNA PONUDBA, 16.30 TO BO MOJ POKLIC: MIZAR, 17.00 ODKAR SI ODŠLA, ANG. NAD., 17.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 18.00 PRVI IN DRUGI, 18.25 FIRMA.TV, 18.55 IMPRO TV: VITO ROŽEJ IN BOŠTJAN NAPOTNIK, 19.30 UNIVERZA, 20.00 PESEM EVROVIZIJE 2011: PREDSTAVITEV SKLADB, 20.50 MUSSOLINIJEVA UMAZANA VOJNA, DOK. ODD., 21.40 KNJIGA MENE BRIGA, 22.00 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.35 TISTEGA LEPEGA DNE, SLOVENSKI ČB FILM, 0.00 KANABIS - ZEL ZLA?, DOK. ODD., 0.55 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 10.05.2011, I. SPORED TVS 6.15 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 ZLATI PRAH: LEGENDA O REVNEM ŠTUDENTU, LJUDSKA PRAVLJICA ZA OTROKE, 10.20 KUŽA LAJA MIJAV, MIJAV, MIJAV, LUTK. IGRICA, 10.40 BINE: MLEKO, LUTK. NAN., 11.00 RIBIČ PEPE: CVETOČA INDONEZIJA, 11.20 SINJE NEBO, NORV. NAD., 12.00 INTERVJU, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 GLOBUS, 14.00 BABILON.TV: TALENT, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 PAJKOLINA IN PRIJATELJI S PRISOJ, RIS., 16.10 ZLATKO ZAKLADKO, 16.25 NA KRILIH PUSTOLOVŠČINE, DOK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 ČLOVEK IN ZVER, DOK. ODD., 18.00 UGRIZNIMO ZNANOST: KAMNINE SLOVENIJE, 18.20 MINUTE ZA JEZIK, 18.25 ŽREBANJE ASTRA, 18.35 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 SODOBNA DRUŽINA, AM. NAD., 20.30 SOOČENJE - POKOJNINSKA REFORMA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 PRAVA IDEJA!, 23.30 MUSSOLINIJEVA UMAZANA VOJNA, DOK. ODD., 0.25 ČLOVEK IN ZVER, 0.55 DNEVNIK, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFOKANAL TOREK, 10.05.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 9.00 TV PRODAJA, 9.40 TV PRODAJA, 10.00 DOBRO JUTROl 12.25 NLP S TJAŠO ŽELEZNIK, 15.00 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 15.55 NA LEPŠE, 16.20 DOBER DAN, KOROŠKA, 16.50 GLASNIK, 17.15 MOSTOVI – HIDAK, 17.50 PESEM EVROVIZIJE 2011: PREDSTAVITEV SKLADB, 18.45 MUZIKAJETO: PUNK, 19.20 TRANZISTOR, 20.00 TRIKOTNIK, 20.30 DUHOVNI UTRIP, 21.00 PESEM EVROVIZIJE 2011, 23.00 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 0.30 VOLČJA BRATOVŠČINA 2, FR. FILM, 2.40 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 11.05.2011, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 KLJUKEC S STREHE, RIS., 10.35 ZLATKO ZAKLADKO: BEZEG - HIŠNI DUH, 10.50 NA KRILIH PUSTOLOVŠČINE, DOK. NAN., 11.15 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.50 DOKUMENTARNA ODDAJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 TEDNIK, 14.10 TRIKOTNIK, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MAKS IN RUBI, RIS., 15.50 PUJSA PEPA, RIS., 15.55 KRAVICA KATKA, RIS., 16.05 POD KLOBUKOM, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA, 18.25 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 ZRESNI SE, AM. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 SVETO IN SVET, 0.15 TURBULENCA, 1.05 DNEVNIK, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.10 INFOKANAL SREDA, 11.05.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 10.00 DOBRO JUTRO, 12.30 SPET DOMA, 14.10 KOROŠKA POJE 2011, ZIMZELENE USPEŠNICE PRETEKLIH DESETLETIJ, 14.40 BLEŠČICA, 15.10 TRANZISTOR, 15.45 RAD IGRAM NOGOMET, 16.15 DUHOVNI UTRIP, 16.30 VRNITEV ATOMA, DOK. ODD., 17.25 ČRNO BELI ČASI, 17.45 NOGOMET, TEKMA PRVE LIGE: KOPER - OLIMPIJA, 19.55 DOMŽALE: KOŠARKA (M), TEKMA LIGE TELEMACH: HELIOS - KRKA, 21.45 ŽREBANJE LOTA, 21.55 SREČNEŽ SLEVIN, AM. FILM, 23.40 SLOVENSKA JAZZ SCENA: JAZZ RAVNE: VID JAMNIK KVARTET Z GOSTI, 0.35 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 12.05.2011, I. SPORED TVS 6.15 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 TELEBAJSKI, OTR. NAN., 10.35 POD KLOBUKOM, 11.15 SPREHODI V NARAVO: CVETOČA DREVESA, 11.40 SVETO IN SVET, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 INFORMATIVNA ODDAJA, 14.20 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽ. NAD., 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 PRIHAJA NODI: NODIJEVO DRUŽINSKO DREVO, RISANKA, 15.55 FIFI IN CVETLIČNIKI: CVETLIČNIŠKA VARUŠKA, RIS., 16.05 DEKLICA S ČOLNA, KRATKI FILM, 16.20 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 MISTIFIKACIJE: MISTIČNI SIMBOLI IN ŠTEVILA, DOK. SER., 18.20 MINUTE ZA JEZIK, 18.25 ŽREBANJE DETELJICE, 18.35 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 POGLEDI SLOVENIJE, 21.30 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 UMETNOST IGRE, 23.30 BERNARD-MARIE KOLTES: DVOBOJ MED ČRNCEM IN PSI, TV PRIREDBA PREDSTAVE DRAME SNG LJUBLJANA - MALA DRAMA, 1.15 GLOBUS, 1.45 DNEVNIK, 2.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.50 INFOKANAL ČETRTEK, 12.05.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 10.00 DOBRO JUTRO, 13.00 GLASBENI VEČER: JACOBUS GALLUS CARNIOLUS KOMORNI ZBOR RTVS IN BAROČNI ORKESTER LES FAVORITES, 15.00 UGRIZNIMO ZNANOST: KAMNINE SLOVENIJE, 15.30 EVROPSKI MAGAZIN, 16.00 LYNX MAGAZIN, 16.30 MOSTOVI – HIDAK, 17.00 TO BO MOJ POKLIC: MIZAR, 17.25 FIRMA.TV, 18.00 TESS IZ RODOVINE D’URBERVILLOV, ANG. NAD., 19.00 GLASBENA ODDAJA, 20.00 RAZVEDRILNA ODDAJA, 21.00 PESEM EVROVIZIJE 2011, 23.00 MARLENE, DOK. FILM, 0.35 ZABAVNI INFOKANAL Ko se je ustanovila sekcija mladih Porabcev Kluba prekmurskih študentov, smo dobili obljubo od predsednika Zveze Slovencev na Madžarskem, da nas bodo podpirali tako, da nam kupijo mizo in omaro za naš kotiček, ki ga bomo imeli pred konferenčno dvorano. To je bila tudi naša želja, ki se je pred kratkim tudi uresničila. S finančno podporo Zveze smo dobili obljubljeno mizo in omaro, ki smo ju takoj postavili na svoje mesto. Na mizo smo dali tiskalnik, s katerim lahko tudi kopiramo. V omari pa imamo računalnik in druga sredstva, ki jih bodo lahko vsi naši člani uporabljali zastonj. Na skupnem sestanku smo si tudi ogledali ta naš kotiček in s prisotnimi člani naredili skupinsko sliko. Kot vodja sekcije bi se v imenu naših članov rada zahvalila Zvezi Slovencev na Madžarskem za podporo. Martina Zakoč MUZEJ AVGUSTA PAVLA V MONOŠTRU vas čaka z novim prizidkom. Spet si lahko ogledate razstavo keramike in ogledni depo v kletnih prostorih s predmeti iz porabskih vasi. Muzej je odprt od torka do sobote med 11.00 in 15.00 uro. Staro stalno razstavo o Porabskih Slovencih si lahko ogledate doma na CD-ju (cena: 5 evrov). Nova razstava je v pripravi. Kontaktna oseba: Marijana Sukič 00-36-94-380-767 Vodstvo v slovenščini! Vstopnina: odrasli 1 evro, šolska mladina, študenti, upokojenci (nad 62 let) 50 centov.