Leto LXIY«, št. 149 Ljubljana, ponedeljek 6. Julija I93I Cena Din i.- _ ___nedelje ln w__ ■ Dta>—• 100 Din X50, od 100 do 800 vrst a Din po dogovoru. Tnserarnl davek posebej. Dtat do 80 potit večji tnaerati potit Narod« ee no vračaj-). UREDNIŠTVO IN UPBAVNUTVO LJUBLJANA, KnaAjeva nflea ta. S MESTO. PODSD2MIOI: trg at. & — — — — CELJE, Kocenova ulica 3. — TeL 190, U«bl janaka o^ teL it. 95. JESENICE, Ob kolodvoru 101. mm mm prt noitnoni Oekovncui zavodu v LJubljani it. 10i35L Ali velja moratorij tudi za stvarne reparacijske dajatve Nemčije? Nove težkoce pri pogajanjih v Parizu — Amerika zahteva moratorij tudi za stvarne dajatve — Sklicanje posebne konference držav upnic Pariz, 6. Julija. Po načelnem sporazumi Je sedaj težišče razgovorov v Parizu osredotočeno na vprašanje stvarnih dobav Nemčije na račun reparacij. Amerika zastopa mnenje, da bi se morala Nemčija za dobo moratorija oprostiti ne samo finančnih dajatev na račun reparacij, marveč tudi stvarnih dobav, ki dosegajo letno vsoto 130 do 150 milijonov mark. Francija je nasprotnega mnenja in vztraja na tem, da se moratorij ne nanaša na stvarne dajatve. Ako bo Nemčija oproščena reparacljskih plačil, bo lahko še v večji meri razvila delavnost svoje Industrije. V njenem lastnem Interesu bo, če bo ob polni zaposlitvi industrije izvrševala tudi stvarne reparacijske dajatve. Na eni strani bo tako lahko preprečila brezposelnost, na drugi pa se bo čimprej rešila svojih obveznosti. Francija zlasti povdarja, da bi bile manjše države, ki so že pri sestavi svojih proračunov računale z re-paracljskimi dobavami, hudo udarjene. Gotovo ni namen predsednika Hoovra, da bi s svojim predlogom pomagal Nemci! na račun manjših držav, ki so si od vojnih grozot Jedva opomogle m ki šele sedal polagoma konsolidiralo svoje gospodarstvo. Na drugI strani pa se izraža v francoskih krogih bojazen, da bo Nemčija to perljodo, ki naj služI okrepitvi nemškega gospodarstva, Izkoristila v prvi vrsti za oboroževanje in Jačanje svojega političnega vpliva v Srednji in Vzhodni Evropi na škodo Francije in drugih velesil. Po prvem navdušenju nad dosego načelnega sporazuma Je Ne Oh bo tnčija ne misli na oboroževanje kancelarja Brtinlnga o uporabi prihrankov, Id Nemčija dosegla z moratorijem — Zadovoljstvo v Parizu in WasMngtomt WasWngton, 6. JuUJa. Glede na bojazen, ki so izraža v francoskih krogih ob priliki pogajanj o stvarnih reparacljskih dobavah Nemčije, da bo Nemčija prihranke, ki fh bo dosegla z moratorijem uporabila v prvi vrsti za oboroževanje m za ojačan Je svojega političnega vpliva na škodo Francije, Je poslal nemški zvezni kancelar dr. Brunhtg predsednika ZedmjenJh držav Hoovra posebno noto, v kateri se uvodoma zahva ljuje za vso naklonjenost, Id sta Jo pokazali tako Amerika kakor Francija, na to pa svečano izjavlja, da hoče Nemčija vse prihranke, kf Jih bo dosegla z moratorijem, uporabiti izključno za svojo finančno sanacijo, predvsem za kritje deficita v državnem proračunu in za omiljen Je davčnih bremen, ki najbolj ogrožajo nemško gospodarstvo. H koncu pristavlja, da gospodarski položaj Nemčije sploh onemogoča vsako oboroževanje, a tudi v nasprotnem primeru bi Nemčija tega ne storila, ker želi samo mir m čhn tesnejše sodelovanje vseh narodov. Ta izjava kanceiarfa Bnmmga Je Izzvala v Washkigtonu največje zadovoljstvo. Pariz, 6. Juffja. Izjava nemškega kancelarja dr. Brfininga, da Nemčija prihrankov ne bo uporabila za oboroževanje, Je bila sprejeta v francoskih krogih z največjhn zadovoljstvom. Splošno se naglasa, da sedaj nI več posebnih ovir za dosego sporazuma. »Petit Parlslen« piše, da Je Brflnmg s svojo Izjavo mnogo pripomogel k razčiščenju ozračja ter Je odstranil bojazen Francije, ki Je bila vsekakor upravičena. Francoska vlada bo zdaj lahko brez bojazni pristala na Hoovrov predlog. V enakem smislu se Izraža tudi »Matin« povdarjaJoČ, da Bramngova izjava gotovo nI namenjena samo Ameriki, ampak v pni vrsti Franciji, kf Jo sprejema z enako iskrenostjo, kakor Je bila podana. Wasmngton, 6. JuHJa. V tukajšnjih krogih prevladuje mnenje, da bo mogoče vprašanje stvarnih reparacljskih dobav Nemčije rešiti na enak način kakor Je bilo rešeno vprašanje brezpogojnih anuitet, to se pravi, da bo Nemčija še nadalje vršna te dobave, da pa bo dobila odgovarjajoči znesek vrnjen v obliki po-soJHa potom banke za mednarodna plačna. Ogromna nagrada I boksarskemu prvaku C/evefamf, 6. julija, s. Dohodki bokear-1 borbe med Schraelingom in Stribblin-gom so še vedno zelo veliki, čeprav jc bila prodaja vstopnic manjša, kakor se je pričakovalo. Brutto dobodki znašajo 350.000 dolarjev. Od teh dobi zmagovalec 130.000 dolarjev. Krvavi nemiri v Bolgariji Sofija, 6. julija- p. V Zamboli je prišlo v petek ponoči do novega spopada med •ta vira j očimi in policijo. Oči vidno gre za komunistične hujokarije. Stavku joči so napadli policijo, ki je morala pozvati na pomoč vojaštvo. Sele proti pomoči je nastal mir. V borbi so bili štirje demonstranti ubiti. Policija je aretirala 80 kolovodij. Boji v Maroku Pariz, 6. julija. 6. V francoskem Maroku je prišlo pretekle dni do krvavega spopada mod podvrženimi in nepodvrženimi plemeni. Četa bedumov je napadla naselbmo, ki je pod francoskim protektoratom. Razvila se je krvava borba, ki je trajala vso noč. S>le proti juti« so se napadalci umaknili V bojo Je podlo M Odkritje spomenika Stresemanna Malnz, 6. Julija, AA. Včeraj je bil odkrit spomenik pokojnemu zunanjemu ministru dr. Stresemannu. Slovesnosti so prisostvovali zunanji minister dr. Car-tius in minister T revi ranu«, zas topni it angleškega kralja, odposlanec francoskega ministra na zunanje zadeve Brianda, generalni konzuli Anglije, Francije in Belgije itd. Letalci so med slovesnostjo spustili vena. z napisom: »Osvoboditelju Porenjac. Slavne s tu i govor je imel državni poslanec Dingeldvv, ki je bil pokojnemu dr. Stre-semansu prijatelj. Nato je govoril zunanji minister dr. Curtius. . . Sflaa rroana v Ameriki CMcmfo, 6. julija, a Vročinski val v državah Srednjeg* zapada je v zadnjem času zahteval 1450 človeških žrtev. Vročina jo povzročila velike škodo na žetvi in med živino. V Južni l>akoti cenijo rodbine, ki potrebujejo nujno pomoč, ns 5000. V Ghi-cagu je bik> 366, v Jovri 173, v Wisoons*iu 164, v Mississmija 114 in v Indiani 55 opažati sedaj zopet večji pesimizem. Niti v ameriških, niti v francoskih krogih ne prikrivajo, da le končni sporazum odvisen predvsem od rešitve vprašanja stvarnih dobav Nemčije na račun reparacij. Zdi se, da bo kljub prvotno odklonilnemu stališču Pariza vendarle tudi Anglija posegla v potek pogajanj. Kakor se zatrjuje, bo francoska vlada sedaj pristala na angleški predlog, naj se skliče posebna konferenca vseh zainteresiranih držav, ki naj sklepa o vseh teh vprašanjih m dokončno odobri franco-sko-ameriški aranžman. V pariških krogih računajo s tem, da se bo ta konferenca sestala še pred koncem tega meseca. Zasedala bo po vsej pritfkf v Parizu. I Odhod naših Sokolov-tekmovalcev v Pariz LjsMjana, 6- julija.'Dravi ob 20.50 odpeta jeje s monakorskim hrssTJaksm r Pariz naši Sokoii-tekmevalei, ki se adeleŠe tekmovanja poedineev sa avetevna prvenstva, ki se bo vršila 11. julija v Yoisville pri Pariza. V Pariš potujejo kat tekmovalei: T0S0 Primošie, Leon Štukelj, Peter dami, Gregorka in Porte, kot tehnični poročevalec Stane Tereek, kot sodnika se pa udeležita tekem br. Maeas in Jože Smertnik. vodja tekme pa je načelnik JS6.br. Bajšelj. Jugoslovenski derby Beograd, 6. julija, p. Včeraj popoldne so se vršile zanimive konjske dirke, med njimi jugoslovanski derbv. Dirke so bile danes rekordno obiskana Glavna pozornost občinstva in aktivnih udeležencev je bila seveda posvečena derbvja. Dirkam je osebno prisostvoval Nj. Vel kralj v spremstva ministrov Jeftiea, Kumanudija, Uzunovioa in Bože Maksimovica. Navzočega je bilo izredno veliko beograjskega občinstva. Tekme so bile zelo napete, zlasti med konji iz bleva D. Djundjerskega in le državnega bleva v Ljubiševu Prvi je prispel na cilj »Bongour«, last Djundjerskega. Njegov rival »Zenica« iz državne konjušnice na Ljubiševu je prispel za pol konjske glave za njim. V zmagi >Bongoura« je prišlo na 10 Din stave 445 Din, v zmagi »Zenice« pa 174 Din Po dirki je vodil konja preko dirkališča osebno g. Djnndjerski. ki nra je kralj čestital na lepem napebn. Nova palača v Beogradu Beograd, 6. julija. V soboto je bil položen temeljni V,TW»n za novo palačo komande eelokupne žandarmerije. Grade jo v Savski ulici in bo dograjena do 1. novembra. Polaganju temeljnega kamna je prisostvovalo večje število oficirjev, zastopnikov oblasti in drugi odličniki. Higijena vasi Ženeva, 6. julija. AA. Na plenarni seji odbora za higijeno vaal Je jugoslovenski delegat dr. Ljudevit Prohaska navedel dokumentarne podatke o dolu za zboljšanje zdravstvenega stanja v kraljevini Jugoslaviji. Referat je zbudil veliko zanimanje, ker se na polju higijene vasi to poročilo lahko po pravici smatra za novost. Naraščanje Save Beograd, 6. julija p. Zaradi nalivov zadnjih dni je Sava v doljnem toku precej nara* tla. Pri Brodu znaša vodostaj 6 m, pri Aaenovcu pa 7.18 m nad normalo. Nevarnosti poplav zaenkrat ni. Osendowski v Dubrovniku Dubrovnik, 6. julija n. Znani poljski književnik Osendowski se že nekaj dni mudi v Dubrovniku. Snoči je imel v hotelu »hnoeriiaU sestanek, v katerem je v nevezani besedi govoril o naši državi. Osen-dowski bo v Dubrovnika zaključil svoie najnovejše delo na Prelomu Iz gledališkega sveta Beograd, 6. julija n. Nina Kiršanova, ki je v pretekli sezoni gostovala v beograjskem gledališču, je odpotovala v inozemstvo, se prej pa podpisala pogodbo z beograjskim narodnim gledališčem- Kirsa-nova prevzame namreč mesto .ravnateljice baleta in mesto prve balerine v Beogradu. Kakor je izjavila novinarjem, bo pripeljala iz inozemstva balerine umetnice glasu. Bolivija in Paraguay sta si zopet v laseh Naaprotalva so se tako poostrila, đa ]e prtilo do prekinitve diplomatskih odnoiajev in vsak čas pričaku}e}o izbruh sovražnosti Assumptkm, 6. julija. Bolivija in Paraguay sta prekini« drplomat-sfre odnosa je. Paraguayska vlada Je včeraj odpoklical a svojega poslanika, istočasno pa je tudi bolivijski poslanik z vsem poslanišldm osobjem zapustil paraguaysko prestolnico. Napetost je tako velika, da se je bati celo pravega spopada. Kakor znano, vladajo med obema državama že več let hudi spori zaradi obmejnega ozemlja. Lansko leto je prišlo že do krvavih spopadov, ki pa so bili naposled ustavljeni na intervencijo Društva narodov. Nadaljna pogajanja za likvidacijo spora niso uspela in sedaj so se nasprotstva še poostrila zaradi raznih obmejnih Incidentov. Demonstracije brezposelnih v Španiji Napadajo hotele, restavracije in samostane — Oblasti pravijo, da gre za komuniste Madrid, 6. Julija. Včeraj je prišlo do krvavih Izgredov brezposelnih. Več sto brezposelnih je vdrlo v največje hotele In restavracije, pregnalo goste in osobje ter se polastilo jedi in pijače. Policija je demonstrante šele z uporabo orožja pregnala. Mnogo jih je bilo aretiranih. Oblasti zatrjujejo, da gre predvsem za komunistične hujskače, ki hočejo izzvati nerede. V Villa del Rio so bre/jroelui delavci napadi tamošnf samostan in zažgali cerkev. Katastrofalen konec letalske svečanosti Potniško letalo je treščilo med množico — Pet mrtvih, 20 hudo in nad 100 lažje ranjenih množici 5 ljudi ubitih, 10 bodo m nad 35 pa lažje ranjenih. Med ostalim občinstvom je SSSSfeals aOna panika. Eni so zaceli bežati, pri čemer je bilo mnogo ljudi pohojenah. drugi pa so vdrla na letališče in napadli priredštafje. Policija je bila sprva brez moči. Se Is vojaštvo je napravilo red. Skupno je bilo ranjenih nad 100 ljudi. Prireditev je bfta seveda takoj prekinjena. Pariz, 6. julija. Pri včerajšnjih letalskih svečanostih v H-rsonu na irancosko»belgij-ski meji se je pripetila katastrofama nesreča. V programu svečanosti so bili tudi krožni poleti za občinstvo. Večje potniško letalo se je dvignilo z 20 potniki v zrak m krožilo nad letališčem, ob katerem se je zbrala ogromna množica. Nenadoma pa je nastal defekt v motorju in letak) je treščilo sredi množice na tla. Dočim so potniki in pilot dobili le lažje poškodbe je bilo v Skrčenje delovnega časa v Nemčiji Berlin, 6. julija, d Državno ministrstvo za deto nadaljuje pogajanja z zastopniki posameznih industrijskih panog o prostovoljni uvedbi 40urnega dela na teden, da bi mogli na ta način zaposliti več brezposelnih. Doslej so se izjavili odločno proti temu predlogu le zastopniki stavbne industrije. Ako ne pride do sporazuma, bo državno ministrstvo za delo prisiljeno predpisati z odredbo skrčenje delovnega časa. Ogromna kreditna ponudba Rusiji Amsterdam, 6. julija. AA. Liat »Niewe Rotterdamsche Courant« poroča, da je ponudil acki mednarodni bančni sindikat Rusiji 1500 milijonov dolarjev (80 milijard dinarjev) kredita pod pobojem, da se odpo* ve Rusija v trgov:ni dumpinga in uvede kvotni sistem, ki bi ga določili mednarodnim potom. Spopadi med Japonci m Kitajci v Mandžuriji Tokio, 6. julija. AA. V Mandžuriji so Japonci uprizorili na več krajih protikitajske demonstracije. Po noročihi iz japonskega vira so ti izgredi nastali zato, ker so kitajski koloni poškodovali naprave za namakanje pašnikov, ki so jih zgradili Japonci. Med obema taboroma se je vnela pravcata bitka- Na obeh straneh so streljali s strojnicami. Japonci so nato vdrli v kitajske naselbine. Število žrtev še m znano. Priprave za največjo letalsko tekmo MIlan, 6. julija. AA. Vse kaže, da bo tekma za Schneiderjev pokal 12. septembra v Southamptonu največja svoje vrste. Italija posije na tekmo tri letala, s katerimi upa zmagati. Letalo je opremljeno z motorji »Fiat< s 1900 konjskimi silami. Letelo je prvič v petek zjutraj in v soboto na Garaškem jezeru. Doseglo je 344 milj hitrosti na uro in upajo, da bo povišalo hitrost za 95 milj, ko bodo imeli letalci več vaje. Rezultat so telefonirali letalskemu ministru Balbu. Polet se je vršil v največji tajnosti. Stimson na potu ▼ Evropo Gibraltar, 6. julija. AA. Zunanji minister Zedinjenih držav Stimson je prispel t Evropo, v Gibraltarju je obiskal tamošnjega generalnega guvernerja. Nato je Stimson nadaljeval pot v Neapelj m Rim. Z njegovim prihodom v Evropo so se ponovno pojavile vesti, da bo Stimson vodfl nova pogajanja o vprašanju vojnih dolgov in reparacij. tO aajjjaila Montreai, 6. julija. AA. Kanadska ekspedicija, ki je pod vodstvom Leckija 00-plula iz Vancouverja na otok Cocoe blizu kolumbijske obali, da najde zaklad, vreden 12 milijonov funtov steriingov, se je vrnila brez uspeha. „Zeppelin" gre v Anglijo Loodon, 6. julija. AA. Londonski klub >Master of Semphill« je najel zrakoplov »Grof Zeppelinc za 24-unri polet po Angliji. Poleta se bodo udeležili le člani km-ba. Zrakoplov bo vodil dr. Eckener. Polet bo med 15. in 17. julijem. Nov polet Johnsonove London, 6- julija. Znana angleška le. talka Johnson namerava prirediti s svojim športnim letalom nov polet na daljavo. Poleteti namerava iz Londona preko Nemčije in Sibirije v Tokio. Čas poleta se nT določen, ker Sovjetska vlada še ni izdala dovoljenja za polet nad ruskim ozemljem. Bilanca enega dne New York, 6. julija. Pri proslavi ameriškega državnega praznika je bilo 300 ljudi ubitih nad KM0 pa ranjenih. Največ nesreč se je pripetilo pri raznih ognjemetih, mnogo ljudi pa je izgubilo žMjenje ali pa dobilo hude poškodbe pri neatevikiih avtomobilskih nesrečah. Borzna poročila. INOZEMSKE BORZE Čarih. Beograd 9.11625, Pari« 20.22. London 25.126, New York 516.H0, Bruselj 71.96, Milan 27.04, Madrid 43.25, Amater dam 207.80, Berlin 122JS0, Dunaj 72.60. Stockhokn 198,475, Sofija 3.7*, Praga 15.296, Varšava 57.85, BodsmpeMa 90.125, Bukarešta £035, >SL»OVENSKT NAROD«, dne 6. julija 1931 Stev 149 Lepa delavska svečanost Včeraj Je v dvorani palače OUZD bivii vodja trZaiklh stavbinskih delavcev slovesno izročil prapor delavcem Narodne strokovne zveze Ljubljana, 6. julija. Delavskih praznikov je malo, delavcu je vse življenje delavnik, včeraj pa je nase delavstvo obhajalo zelo lep in izreden praznik. V Ljubljano je pri romal po velikih ovinkih in nevarnostih znamenit delavski prapor, ki je vodil nase delavstvo do 1. 1915 v Trstu, ko bi ga kmalu doletel žalosten konec na grmadi, kakor je ostale prapore NDO. Resili so ga — edinega. In koliko pomeni našim delavcem ter sploh Primorcem, nam je najlepše pokazala nad vse uspela včerajšnja svečanost, ki so se je udeležili naši delavci od blizu in daleč. Precej je bilo tudi delavstvu naklonjenega občinstva, za vso množico je bila dvorana OUZD mnogo premajhna. Predsednik NSZ je ob pol 10. otvoril slavnostno zborovanje, ko so pevci zapeli domorodno pesem »Iz bratskog zagrljaja« Pozdravil je prisotne izražajoč veselje nad veliko udeležbo ter povdarjajoč, da je nase delavstvo zavedno in da imajo naši stav-binaki delavci mnogo prijateljev. Ni pa to praznik le stavbinskih delavcev, temveč vsega narodnega delavstva. Pozdravil je nato številne zastopnike društev, korpo racij, zvezinih podružnic itd., zastopnika mestne občine obč. svetnika g. dr. Tavčarja, zastopnika ZKD g. Cimerman, podpredsednika >Soče« načelnika gosp. Sanvina, predsednika Udruženja narod, železničarjev in bredarjev g. Roterja, predsednika Zadruge stavbenikov stavbenika g. Briclja in zastopnika primorskih akademskih društev g. Streklja. Posebno pa je pozdravil tovariša Pre-garca, zvestega čuvarja delavskega pra-porja, čegar praznik je bil ta dan. Spominjal se je tudi našega priljubljenega vladarja in njegovega kraljevskega doma, češ, da je ta praznik tudi jugoslovenski. Po viharnih ovacijah vladarski hiši je predlagal vdanostno brzojavko kralju, ki je bila sprejeta z velikim odobravanjem. Potem je prešel na zgodovino narodnega delavskega pokreta, ki mu Je pred vojno stala na čelu NDO in s katerim Je bilo v zvezi toliko žalostnih in radostnih dogodkov za naše delavstvo. L. 1907 je dobilo naše delavstvo z ustanovitvijo NDO močno organizacijo, ki je bila obenem dokaz našega jakega življa v Trstu. L. 1909 so narodno zavedni delavci razvili svoj centralni prapor, 1. 1912 je pa zidarska skupina NDO razvila prapor, ki je sedaj v Ljubljani. Ta odsek NDO je bil eden najmočnejših njenih odsekov. Nasprotniki so imeli težko delo in prapor je vihral v marsikateri težki borbi, žrtev je bilo mnogo. Mi smo danes še posebno hvaležni delavcem, ki so stali takrat na čelu našega pokreta, je povdarjal g. Ju-van. Spominjal se je Še posebej takratnih prvih organizacijskih funkcijonarjev, med njimi Magdiča, Mraka, Bufolina in drugih, katerih spomin so prisotni počastili z vzklikom >Slava!«. Posebno je povdarjal velike zasluge bratov Čehov, ki so stali našim borcem krepko ob strani. Lepa delavska manifestacija je bil delavski kongres v Ljubljani 1. 1913, ko Je na njem tudi vihral rešeni prapor. Vojna je vse organizacijsko gibanje zadušila, delavski voditelji so morali v prve jarke na mesarsko klanje, mnoge so pa tudi zaprli. Ostale so ideje, še okrepile so se v trpljenju, delavski pokret se je razvijal tiho naprej. Po prevratu se je marsikaj izprevr-glo. Trst je na drugi strani. Mnogi so prihajali pod naše okrilje. In sedaj je prišel tudi prapor. Prišel si, se je obrnil govornik k njemu, da nas združiš vse v eno falango ter vodiš do novih zmag. Prišel si z znaki hudega boja, pozdravljamo tvoje madeže, saj so dokaz moči in zmage borcev, ki si jih vodil. Tvoje rane naj govore, da si simbol naše ljubezni do dela in domovine, želimo, da nas vodiš do zmage socialne pravičnosti. Danes ni čas za gesla, hočemo pa pravico za državo in v državi. S tem ciljem se more združiti vse delavstvo v kompaktni celoti. NSZ združuje duševne in ročne delavce v znamenju peresa in kladiva in v tem znamenju prihaja k nam tudi ta prapor. Podprite nas pokret, združimo se vsi pod tem praporom! je končal g. Juvan svoj vzneseni govor, ki ga je množica sprejela z gromovitim aplavzom. Na podij je stopil voditelj zidarske skupine bivše NDO g. Pregarc, okoli 65-letni mož, ki mu je dolgoletno delo preoralo obraz in utrdilo značaj. Pozdravil je navzoče v imenu tovarišev izza meje ter naglašal, da bo ta največji praznik našega delavstva pomnil do zadnjega trenutka. Tovariši so me prosili, je dejal, naj vam izročim ta prapor in sedaj vam ga izročam. Dvignil je zastavo ter stopil z njo k predsedniku stavbnega odseka NSZ g. Galjotu ter mu jo izročil s posvetilnimi besedami. Predsednik Galjot se mu je zahvalil ter predal prapor zastavonoši Te-pini, ki je slovesno obljubil, da ga bo zvesto čuval. Pevci so zatem zapeli >Buči morje adrijansko« ter zbudili med množico vihar navdušenja, nakar je pristopil k praporu blagajnik NSZ g. S t o p a r ter pripel nanj svileno trobojnico kot trak Zveze z datumom 5. vn. 1931. Za prosvetni odsek stavbinskih delavcev je pripela lep bel trak gdč. Fr. B u f o 1 i n o v a. Prapor so potem razvili ob državni himni, ki Jo je zaigrala železničarska godba >Sloga<, nakar so se prapori NSZ — podružnic in centrale — pozdravili s svojim slavnim tovarišem, ki je sinje barve s srebrno uvezenim emblemom, kladivom In pravokotnikom. Napis v zlatih črkah se glasi: »Zidarska skupina NDO v Trstu 1912.« Zastava nosi več črnih madežev, najbrž od črnila, vendar Je pa cela. Po teh svečanostih so delegati društev, korporacij itd. čestitali delavstvu k lepemu dogodku ter povdarjal! njegov velik pomen. V imenu mestne občine je govoril obč. svetnik g. Tavčar. Dejal je, da prapor povsem pripada NSZ, ki je prava naslednica NDO. Nacijonalno vprašanja ja obenem prvo socialno vprašanje, saj, ko se borimo za nacijonarae pravice, se borimo prav za prav za pravice vseh državljanov, za socialne pravice. Zato je tudi nacijonal-ni delavski pokret v taki lepi skladnosti z nacljonalnimi in socialnimi težnjami. V teh dveh smereh se je boril ta prapor, ki naj sedaj prav tako vodi nase delavca ter nas naj spominja naših bratov, ki prav tako teže po boljši bodočnosti. V imenu ZKD je g. Cimerman pozdravil delavce ter Jim čestital k lepemu slavlju, želeč jim, naj jih zopet dobljeni prapor združuje v nadaljnih borbah. Izrazil je upanje, da bodo z njim mogli premagati vse, kar še lahko pride. Za Primorce in »Sočo« je spregovoril načelnik g. S a n c 1 n. Pozival je vse begunce, naj se zbero pod okriljem rešenega prapora ter poskrbe, da bodo njegovi madeži dostojno oprani. Predsednik Zadruge stavbnikov gosp. Brlcelj je čestital NSZ k pomembnemu dogodku ter naglašal, da bi moral rešeni prapor združevati skupno z delavci i stavbnike v borbi za nacijonalne in socialne ideje. Za primorska akademska društva je želel g. Strskelj, dam prapor vodil vss v borbo srn blaginjo delavstva in država, V imenu podzemeljskih delavcev, trboveljskih rudarjev je izražal veselja veselim delavskim dogodkom g. Koran ter je poatval delavca, naj ss vsi združijo pod zmagovitim praporom, povdarjal je solidarnost rudarjev s ostalimi delavni. V imenu železničarjev m brodarjev je govoril predsednik UNŽB g. R o t e r, ki ss je spominjal tržaških tovarišev, starih borcev, ki jih je spoznal pred 20 leti. Naglašal je potrebo, da se vse delavstvo strne v enotno falango, da pridejo vsi do svojih pravic. Jeseniške kovinarje, organizirane N6£, je zastopal g. Kralj, ki je zaklical, naj bi za tem praporjem šel v boj naš proletarijat Predsednik Juvan je k sklepu prečital pozdravno brzojavko mariborske podružnice NSZ, nakar se je zahvalil prisotnim ss številno udeležbo. Zlasti se je zahvalil še enkrat tovarišu Pregarcu za prapor ter ga zagotavljal, da ga bodo s vesto čuvali ter zaključil lepo uspelo slavnost. Popoldne so imeli delavci v š-iškl pri Reininghausu lepo veselico, kjer je bil tudi rasvlt dobljeni prapor. Dohodki so bili namenjeni fondu za podpiranje bolnih in onemoglih članov, vdov in sirot. Lužiski Srbi za svoje pravo Grda in lepa je bila .•. O nedeljskem vremenu in nedeljskih zanimivostih Ljubljana, 6. julija. Z dežjem se jd začelo, drugače se sploh niti ni moglo, saj je bila vderaj nedelja. Prav tako moramo začeti tudi mi. Zato je treba nadeževati nekaj besed — prav kislih, seveda prigodnih in sploh kot je treba in prav. Včerajšnja nedelja je bila namreč tudi >kot je treba in prav«. S tem je rečeno, da ni bila le deževna, kakor mora biti vsaka ljubljanska nedelja, temveč ji je treba pripisati še vse druge vrline. V soboto smo kurili kresove — marsikje, kdo bi potem ne bil okajen še v nedeljo dopoldne. Če se je kdo zbudil pred 12., je lahko z vso gotovostjo ugotovil, da je svet meglen in ekisan — takšen svet res ni vreden, da bi ga človek gledal — pa smo spali še bolj nego se je dalo; zlasti oni, ki so sklepali v soboto najbolj vneto dogovore, kam bodo v nedeljo »zleteli«:. Dež je res vsestransko imenitna reč, še damam, ki so si omislile moderne kopalne solnčnike, je dobrodošel. Včeraj so se z njimi postavljale na promenadi in so se dobro izkazali — soloč-niki namreč — nobene nI sobice ožgalo. Včerajšnja nedelja je bila torej grda, toda, komur voščijo navadno opoldne dobro jutro, se je lahko prepričal, da je točno ob 13. izšlo solnce izza oblakov ter je kar na grdem napočid najlepši dan- Na svetu pač ni enakosti, tudi glede vremena ne, kar vedo povedati tudi kmetje, ki vzdihujejo že od zime za dežjem, meščani se pa pritožujejo še ob najlepšem vremenu nad slabim vremenom. S tem je menda včerajšaja vremenska kronika končana, od nje pa odvisno vse, kar še pride. Menda ne bo preveč, ako povemo, da so včeraj ljudje po dolgem času zopet vedrili v kavarnah. Gre namreč predvsem za to, da bi ne bilo kaj preveč. Zato je najbolje govoriti o vremenu. Meteorologija je na koncu koncev najbolj hvaležen sport, no, in potem morajo biti tudi takšne vremenoslovne rubrike — celo za vse vrste revmatizem. Ker je baš ponedeljek, lahko razodenemo tisto o revmatizmu. Revmatik je nedavno čital Časnik — leže seveda, saj ga je vse bolelo razen las; nikamor se ni mogel premakniti. Naenkrat ga nekaj vrže v zrak, kakor da je eksplodiral pod njim peklenski stroj. V hipu je bil na nogah, skakal je kakor pod vplivom lune ter teptal odrešilni Časnik. Saj veste zakaj; v vsem listu ni bilo namreč ničesar drugega kakor same vremenske rubrika, ki so sedaj veleaktualne. 2ivio meteorologija! Aktualne pa so še nekatere zadevičt-ne, nekoliko manj sicer, vendar pa dovolj. Toliko jih je vedno, da jih naj sam vrag na šteje. Vzemimo za primer počitnice. Šolske trajajo že teden dni, druge pa kdo-ve koliko Časa. Kar se počitnic tiče, bi se reklo v časopisnem žargonu, da so zanimive že zato, ker so nekoliko izpremendla našo prebelo prestolnico. To je bilo očitno včeraj na promenadi. Po nase bi se tudi reklo, da je to značilno, ne le zanimivo, že zaradi tega, ker človek ne more razumeti, zakaj nastopijo s šolskimi počitnicami tudi promenadne. Ali so naši študentje sami deželam ali pa zbole po počitnicah, kar Je Ljubljančanov, od sama učenosti; cvetki jim menda vendar ne pokvarijo želodcev. Tako promenira v Ljubljani samo še tramvaj. Ljubljana je postala na videz prazna — kakor Ljubljanica. Zanimivo je končno, da so bila včeraj tudi vsa naša kopališča prazna, vlada pač splošna praznota — vsepovsod in gotovo je tudi to razveseljivo dejstvo kakor ta pika. Tostran pike pa bodi naglašeno, da je bilo v naših predmestjih včeraj menda okoli tucat veselic. Gasilci so gasiti in klicali na pomoč, pa tudi drugod so se v tem pogledu izkazali nad vse pričakovanj«. Sporedov menda ni treba navajati, glavna točka je pač pri takih prilikah razveseljivo dejstvo v tekoči obliki ali pa celo v znamenju kranjskih klobas. Potem pa še srečoTov. Na neki veselici so dobivali največ golobe — žive, menda so bili domači, a Marenkov Fronc jih baje ni nalovil. No, pa naj le kdo reče, da ni bila včerajšnja nedelja kljub vsemu tudi lepa, ne le zanimiva! Plačevanje davkov Davčna uprava za mesto Ljubljano razglaša: Dokler se ne izvrši nova odmero zemlja rine, zg radar ine, pridobnine, rentnme in družbenega davka za tekoče 1. 1931, morajo davčni zavezanci plačevati ta davek po predpisu iz prejšnjega lota, t j. iz 1. 1930. Od tega so izvzeti samo oni davčni zavezanci, ki so prijav>U prostanek davčne dolžnosti (čL 147 zakona o neposrednih davkih). V smislu čl. 148 pravkar omenjenega zakona o neposrednih davkih ki njega pravil* nika, je dospel 1. julija 1931 že v plačilo tretji obrok zgrada rine, pridobnme, rentai-ne, družbenega davka, pavšalnega davka na poslovni promet m vojnice. Vsi ti Se v plačilo dospeli četrtletni davki ae morajo plačati najkasneje do 15. avgusta 1931. Kdor bi do tega dne ne plačal zapadlega, se mu od neplačane vsote zaračunajo 6%ne sa-mudne obresti m se izterja neplačani davek z obrestmi vred prisilno. Davek novih da venah zavezancev m davek za nove davčne predmete, ki se bo od* meril med tekočim davčnim letom, dospe v plačilo oni dan, ko se bo davčnim aavesan-cern pravilno izročil plačilni nalog ali odlok, plačati se pa mora 30 dan po vročitvi plačilnega naloga, odnosno odloka in sicer v onem znesku, ki je po zakonskih rokih že dospel v plačilo. Splošni 1% davek na poslovan promet onih zavezancev, ki ga plačujejo po knjigi opravljenega prometa, dospe In se mom plačati za H. četrtletje 1931 najkasneje do 30. julija 1931. Ob vezane i skupnega davka na poslovni promet, ki so se izjavili, da bodo plačevali ta davek po vplačilih v gotovimi in menicah, morajo tudi izvršiti plačilo davka po tarifi najpoznej čez 50 dni po preteku vaškega meseca, oni pa, ki so se izjavili za plačilo davka po napravljenih računih motajo da- vek vplačati najpozneje čez 50 dni po preteku vsakega meseca. Davek na rente, ki se pobira v smislu čl. 71 zakona o neposrednih davkih posredno po dolžniku, se mora plačati v 46 dneh po poteku vsakega poluletja, tedaj za I. polletje do vštetega 14. avgusta 1931. Uslužbenaki davek, kakor tudi davek na samce, ki so ga pobrali službodajalci in sicer: 1. državne in samoupravne institucije, 2. družbe, ki polagajo javno račune in ki so oaled tega načelno zavezane družbenemu davku m sicer v obeh teh primerih ne glede na število zaposlencev. in 3. ostali delodajalci, če zaposlujejo mesečno povprečno nad 20 saposlencev, mo* vajo odpremiti davčni upravi najkasneje do 15. dne po preteku vaacega meseca. Ostali delodajalci plačujejo ta davek potom davčnih znamk na vse zaslužke, in sicer S tem, da nalepijo te znamke ob vsakokratnem izplačilnem roku v knjižici za us4užbenaki davek na zato določenem mestu in znamke uničijo. Davek na samce morajo tudi vsi ostali delodajalci odpremiti davčni upravi brez izjeme v gotovini m sicer najkasneje do 15. dne po ureleku vsakega HVALEŽNOST Da, da, Je govoril oče pri obedu, vsi otroci so nehvaležni, to je Še moj rajnki oče dejal. NA PARNEKTJ Na vožnji is Južne Amerike v Evropo je nekdo vprašal mlado damo: Vi ste Argentinka? Ne, je odvrnila Angležinja. Rojeni ste biti vendar v Argentini? Da. Torej ste Argentinka! Muda mise ne je ponosno vzravnala in odgovorila zaničljivo: Oe bi bfla rojena v hlevu, ali bi bila notam krava? Doflm Imajo ▼ vn pravice, me slovanskih državah narodne manjšine slovansko manjšine drugod niti najprimitivnejših Te dni je naša vlada dovolila ustanovitev nemškega učiteljišča in vss nase časopisje je tedaj opozarjalo na ogromno razliko, kako se godi Nemcem v naši državi in kako se godi Slovencem v Avstriji, kjer jim navzlic temu, ne dovolijo slovenskih sol, čeprav imajo pravico do njih. Podobno kakor koroškim Slovencem se godi tudi najmanjšemu slovanskemu narodu Luži ški m Srbom, ki žive v Domji in Zgornji Lužici, namreč v okolici Berlina in pa na Saškem okrog znanega mesta Meissen Te dni srno dobili pismo s poštnim pečatom Berlin—No w a ves, ki jasno priča, da Vendska ali Lužiška No va vas leži celo že v samem Berlinu Marsikdo se bo pa čudil, da Lužiski Srhi ali Vendi, kakor jih Nemci imenujejo, vzivajo v Nemčiji na šolskem polju skoro več pravic kakor Slovenci na Koroškem. Da naša javnost spozna pravice in razmere luflških Srbov na Saškem in v Prusiji, objav ljamo spomenico, ki so jo Lužiski Srbi predložili vladi Nemčije. Z odlokom S1./12. 1928. je pruska vla da uredila Šolska vprašanja samo za polj sko in dansko manjšino, pristojno na Pra sko. Za šole srbskega naroda pa še ni temeljne in enotne rešitve, najbrže zato, ker vendski narod — Lužiski Srbi stanujejo v dveh različnih deželah, namreč" na Pruskem in Saškem. Zato se je febru arja 1929. zveza vendskih društev Domovina« kot tedanja vrhovna organizacija obrnila na državno vlado s prošnjo za dobrohotno ureditev tega življenjskega vpra sanja vendskega naroda. Vendar pa na to vlogo s strani države ni bilo niti odgovora, niti enotne rešitve. Na Saškem je šolsko vprašanje zakonito urejeno s saškim prehodnim zakonom za oenovno šolstvo z dne 22. julija 1919., kjer se glasi § 2. člen 5- takole: V čisto vendskih in mešanih šolah je treba skrbeti, da se nauče učenci nemški jezik pravilno rabiti ustmeno in pismeno, otroci vendskega rodu se morajo med predpisanim poukom učiti vendsko čitati, obenem pa morajo imeti priliko, da se vadijo vendski jezik rabiti tudi v pisavi ter naučiti vendskih otroških in narodnih pesmi. Učitelji morajo na često vendskih m mešanih šolah uporabljati v vseh razredih tudi vendski jezik. Pri priglasitvi otrok za sprejem na Čisto vendske in mešane šole mora biti navedena tudi njihova pripadnost k temu plemenu. Na predlog staršev in njih namestnikov lahko šolski vodja učenca oprosti učenja vendskega jezika. V principu je s tem priznana čisto nemška mešana In Čisto vendska osnovna gola, v praksi se pa ta zakon do danes ss ni popolnoma izvedel. Odločitev, kakšna naj Je šola, leži v resnici v rokah okrajnih šolskih predstojnikov, ki na žalost ne odločajo vedno po resničnih razmerah. To stanje nikakor ni zadovoljivo. Tudi saška vlada v praksi ne priznava popolnoma vendskih šol, čeprav jih obiskuje po 99 do 100% vendskih otrok. Prav tako se pa tudi v vseh razredih šol onemogočuje uporaba vendskega Jezika deloma zaradi pomanjkanja vendskih učiteljev, deloma pa tudi zaradi nastavljanja vendskega jezika nezmožnih učiteljev na mešanih in popolnoma vendskih Šolah. Manjka pa še tudi zakonita uredba o tako važni vzgoji vendskega jezika zmožnih učiteljev. Zaradi vseh teh prikrajševanj so se saški Vendi obrnili pred letom z nad 10.000 podpisi na deželni zbor svobodne države Saške z zahtevo po končni Izvedbi obliga-toričnega vendskega pouka v vendskem jezikovnem okrožju za vendske otroke. Vlogo je tedaj deželni zbor odstopil vladi na znanje, vendar se pa s strani vlade pozneje ni ničesar ukrenilo. Na Pruskem je bilo z odlokom ministrstva za znanost, umetnost in narodno pro-sveto z dne 29. 12. 1920 predpisano, da velja odlok tega ministrstva s kraja leta 1918, ki Je določen za šole s poljskimi otroci v Gornji Sleziji in v zapadni Prusiji, tudi za šole v vendskem okrožju, a v resnici ta odlok ni bil nikjer izveden. Izjalovil se je zaradi pomanjkanja vendskih in vendskega jezika zmožnih učiteljev in pa na posebni obremenitvi občin, ki jih določa odlok, ter zaradi načina objave tega odloka, ki je onemogočil pravočasno pouči te v prebivalstva, kakor tudi razpršitev nastalih nesporazumov in bojazni. Na Pruskem so še vedno, kakor prej za vendsko okrožje, samo čisto nemške šole, ker vendski otrok ni deležen niti ene ure pouka v svojem maternem jeziku. Da, vendskim otrokom je bilo celo prepovedano govoriti v soli In večkrat celo tudi zunaj nje občevati med seboj v materinskem jeziku. To so, kar bo priznal vsak v manjšinskih vprašanjih pravično misleč človek, tudi za interese nemške manjšine obžalovanja vredne in neznosne razmere. Matica Srbska, vendsko knjižno društvo Dolnje Lužice, se je v tej zadevi obrnila januarja 1930 na prusko vlado, toda tudi brez uspeha. Nepobitna resnica je, da se noben /narod trajno ne more obdržati in mora propasti ,če nuna šolskega pouka v svojem jeziku. Zato je prva in glavna skrb vsakega naroda njegova šola. Tudf za nas Vende je šolsko vprašanje življensko najvažnejše. V takih razmerah je tudi zadnji ostanek našega naroda posvečen poginu. K temu pa ne moremo in tuai ne smemo molčati! Krik v največji s|U so bfle vse nase vloge. Vredni pa nismo biti niti odgovora. Tudi nam js bog dal pravico na lastno kulturno življenje m naša dolžnost je, da to pravico obdržimo in razvijemo. S to pravico in s to dolžnostjo zopet dvi-, gamo svoj glas. Preverjeni smo, da sedanja državna vlada hoče biti vsem pravična. Zato se obračamo s popolnim zaupanjem na državno vlado z najnujnejšo prošnjo in povdarjamo zahtevo, naj vendar prične končno s zadovoljujočo rešitvijo vendskega šolskega vprašanja ter naj to rešitev tudi izvede in sicer enotno za ves vendski narod tako na Pruskem kakor na Saškem, Načelno zahtevamo čisto vendsko šolo. V mešanih šolskih okrajih (šolskih občinah) se zadovoljujemo z mešano šolo, kjer bosta v vseh razredih in stopnjan in vseh predmetih v rabi oba jezika, kakršen je bil zakon tudi pred 40 do 50 leti na Pruskem in od leta 1835 pri štirih najnižjih letnikih tudi na Saškem in kakor to predpisuje tudi saški prehodni šolski zakon, ki je zgoraj naveden. V teh šolah se morajo vsi vendski otroci naučiti obeh jezikov v besedi in pisavi in morajo biti upe-ljani tudi v zgodovino in literaturo svojega naroda. Na vseh teh šolah morajo biti nastavljeni samo taki učitelji, ki obvladajo oba jezika v besedi in pisavi, ze nastavljenim učiteljem naj se da s posebnimi tečaji prilika, da se izpopolnijo v vendskem jeziku in literaturi. Taki pa, ki hočejo biti nastavljeni na novo, morajo napraviti državni izpit, da so sposobni za pouk v obeh jezikih. Učitelji, ki poučujejo v obeh jezikih, naj sprejemajo Iz posebnega v ta namen ustanovljenega fonda za njih večje delo tudi posebno nagrado. Z upeljavo in izvedbo vendskega pouka ne smejo nastati za posamezne šolske občine nikaka večja bremena. Na srednjih šolah naj se za otroke vendskih staršev uvede obli gat en pouk vendskega jezika. Za te učence naj se ran. pišejo v zadostnem številu posebne ustanove. Na pedagoških zavodih in akademijah v Berlinu In Cottbusu, Leipzigu in Dres-denu naj se ustanove posebne stolice za vendski jezik. Razen šole se pa mora gojiti in podpirati tudi vse kulturno področje vendskega naroda. Pri tem nastanejo velike tn težke naloge pri izgradnji in razvitku vse književnosti, časopisja, najrazličnejših društvenih organizacij, za katerih rešitev vendski narod ni v stanu sam zbrati sredstev. Vendski narod tvorijo skoraj sami mali kmetje in delavci ter zato trpi še posebno v splošni veliki gospodarski krizi. Tudi nimamo Vendi sorodnega naroda, ki bi nam pomagal pri rešitvi naših kulturnih nalog. Zato se v sili obračamo na nemški narod, ki z njim živimo v tisočletni skupnosti m s katerim hočemo zvesto ostati tudi še nadalje združeni ter prosimo za materijalno pomoč in podporo. Rabimo najmanj 150.000 državnih mark letno za rešitev najpotrebnejših kulturnih nalog razen šolstva. Podpisani narodni svet se obrača kot pred letom ustanovljena najvišja organizacija vsega vendskega naroda, ki obstoji iz 14 vendskih kulturnih zvez in udruženje, na državno vlado z zaupanja polno prošnjo, naj da za Izpolnitev živijenskih nalog vendskega naroda na kulturnem polju iz državnih sredstev navzlic ali prav zaradi slabih časov letno podporo v tej višini na razpolago. Državi je po božji volji zaupano zemeljsko dobro in zlo vseh njenih prebivalcev. Njena visoka naloga in dolžnost je, da ohrani ne samo življenje posameznika, temveč še mnogo bolj tudi življenje narodov, ki tvorijo državo ter da ga varuje in neguje. Tako se torej obračamo na državno vlado s prošnjo, naj se zavzame na tak izreden način tudi za naš vendski narod, ki Živi nad tisoč let v nemški državi ter je vedno žrtvoval za skupno domovino svoje premoženje in kri. Serbska Ludowa Rada. — Narodni svet Lnžlškth Srbov. Tragična smrt dveh Zagrebčanov Na državni cesti med Brežicami tn Zagrebom blizu Bregane se j« pripetila v soboto popoldne strašna motociklistična nesreča, ki je zahtevala dve človeški žrtvi. Ubila sta se dva mlada Zagrebčana, ki sta s silno brzino drvela po cesti. 201ctni Slavko Slibar, zaposlen v Planin-Skovi mehanični delavnici v Zagrebu, je prejel pretekli teden poziv, naj se javi re* krutni komisiji v Zlataru. Slibar si jc izposodil motorno kolo znamke »Lndian«. vzel je s seboj prijatelja .Svebaka in odpeljala sta se v Zlatar. Tam je bil na naboru, ker pa je bil sin edinec, ni bil potrjen. V soboto okrog 17. sta se Slibar in Svebak vračala iz Zlatara proti Zagrebu. Vozil je Šlibar. ki je bil znan kot drzen vozač Mo. tor je drvel z največjo naglico, baje sta vozila s hitrostjo 100 ah morda celo 120 km na uro. Na hudem ovinku blizu Brega-ne je vozača doletela katastrofa. M: •*or "je začelo metati in »krenil se je večkrat okrog svoje osi. Slibar je baje odlete! 70 m daleč, priletel z glavo oh železni drog in obležal mrtev z razbito lobanjo. Srvebak je v ostrem loku odletel 80 m daleč ter obležal s težkimi poškodbami na glavi nezavesten. Za njima je privozil neki zasebni avtomobil, ki je naložil težko ranjenega Svebaka in prepeljal v bolnico v Brežicah, kjer je včeraj zjutraj umrl. Oba ponesrečena motocikl ista bodo pokopali v Brežicah. Zani* mrvo je, da je ostal motor skoraj nepoškodovan. Lepite na pisma proti tuberkulozne lige! Jtev. 14Q »SLOVENSKI N A R O D«, dne 6. julija 1931 Stran 3 Dnevne vesti — Tečaj za mizarsko !uženje v Brežicah. Zavod za pospeševanje obrta zbornice TOI v Ljubljani priredi za mizarje m mizarske pomočnike tečaj za ružeuje les« v Brezi« cah v soboto in nedeljo 18. m 19. julija t. 1. in sicer v prostorih g. Ivana Grob uska, go» stilničarja v Brežicah. Opozarjamo mizar« ske mojstre in pomoćnake brežiškega oko« lisa, da se nemudoma prijavijo pri zavodu za pospeševanje obrti zbornice TOI v Ljub« Ijani ali pa neposredno pri zadrugi kovin« akih in lesnih ob rtov v Brežicah n&jkae* neje do 10. julija t. 1. Ond. ki bi prijavo za. mudiii, 6e bodo sprejeli po razpoložljivosti prostora ob otvoritvi, ki bo 18. julija t. 1. ob 8. zjutraj v navedeni delavnici. Pristoj* bina za mojstre 40 Din, za pomočnike 20 Dim revnim mojstrom ali brezposelnim pomočnikom se na prošnjo more znižati na 20 in 10 D in. Vsak udeleženec mora prinesti s seboj deščice, brušene z vodo, v dimenzi« jah 10 krat 12 om in debeline 6 do 12 mm (masivne ali furnirne) in sicer 3 komade češnjeve^d, 3 hrušovega, 5 bukovega, 5 jel« ševega, 8 orehovega, 10 javorovega, 10 smrekovega in 17 hrastovega lesa. — Nova vas na Blokah. Stanko Lenar-Rč, tukajšnji trgovec in posestnik, je podal dne 29. junija t. 1. pri občanski seji ostavko na župansko mesto. Sedaj vodi županske posle tukajšnji vaščan Jože Zabu-kovec p. d. Borovec. — Staro Šolsko poslopje tik župne cerkve so nameravali prodati in iz skupička zidati občinsko hišo v Novi vasi. Spričo splošnega pomanjkanja denarja pravijo razsodni možje, naj se šola ne prodaja, ampak porabi za občinsko hišo ter ne zida v ta namen poslopje v Novi vasi. Čez mesec dni ali kaj pride iz Maribora brezmotorno letalo, ki je letos že enkrat plavalo po zraku z Bradatke (bližnjega hriba)- Letanje bo vsekakor silno zanimivo in bomo imeli v svoji sredi veliko radovednih domaČih in tujih gledalcev. Pravijo, da so čebele dobre, kadar je dobra letina. In letos vidimo, da je res tako. — Samomori v Zagrebu. Dne 4. t. m. so na zagrebškem savskem kopališču našli trupla dveh samomorilcev. V enem primeru gre za neznanega, 25 do 30 let starega moškega. Na sebi je imel črno obleko in laka-ste čevlje. Nekateri pripovedujejo, da so neznanca pozno zvečer videli, kako je zabredel v vodo, nato pa so slišali revolverski strel. Mislijo, da se je možakar v vodi ustrelil, kar se da sklepati tudi po ranah, ki jih ima na glavi Kmalu za tem so potegnili iz vode truplo 301etne seljaikinje Jage Štkor-njak, ki je izginila že pred petimi dnevi. Šla je v vodo. ker ji je mož umrl, a s starši se ni razumela. — Strašna smrt gimnazijca. V Šidu se je te dni pripetila grozna nesreča. Dijak Jovanović se je po končani šoli vračal domov, pred kolodvorom je sedel na avtobus in se je hotel odpeljati domov. Ker se avtobus proti pričakovanju ni ustavil pred domačo hišo, temveč je vozil naprej, je dijak pograbil kovčeg in skočil z voza. Prt skoku je spodrsnil in je padel pod zadnja kolesa, ki so mu šla čez glavo. Njegova mati in sestra sta bili priči grozne tragedije. — Dve obsodbi. Pred sodiščem v Subo-tici se je vršila razprava proti Lecu Kopi-loviču, ki je lani 17. decembra zabodel železniškega uslužbenca Aleksandra Ind j ina. Obsojen je bil na štiri leta težke ječe. — Druga razprava se je vršila pred sodiščem v Novem Sadu, kjer se je zagovarjal kovač Branič PavloviČ, ki je kupil od posestnika Lazarja Jovanoviča in njegovega sina nekaj sveta, plačal pa ni nič. Ker so cene svetu stalno padale, je s plačilom odlašal. Končno se je pa stari Jovanović čakanja naveličal in zagrozil je Pavloviću 8 tožbo. Pavlovič se tudi za to ni zmenil. Zato sta se podala Jovanović in njegov sin letos spomladi ha Pavlovićev svet in začela orati, češ da je to njuna last. Pavlovič je pograbil puško in se začel z Jovanović! prepirati, med prepirom je pa sprožil puško in smrtno zadel Jovanoviča mlajšega. Pavlovič je bil obsojen na pet let težke ječe in triletno izgubo častnih državljanskih pravic. Oblečemo Vas elegantno od nog do glave za mal denar zelo ugodno. — Tudi na obroke! A. PRESKER Ljubljana, Sv. Petra c. 14 — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo nestanovitno vreme. Včeraj so imeli po vseh krajih naše države deloma oblačno, jasno je bilo samo v Splitu. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 36.2, v Splitu 32.4, v Sarajevu 30.4, v Zagrebu 29.6, v Beogradu 28.9, v Ljubljani 27.4, v Mariboru 27. — Davi je kazal barometer v Ljubljani 757.9 mm, temperatura je znašala 17.1. • Obleke in klobuke kemično čisti, barva, olisira in lika tovarna Jos. Reich. Pri odebelelosti vzbuja redna zdravilna uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice jako delovanje črevesa in dela telo vitko. Mnogi profesorji zapisujejo »Franz Josefovo« vodo tudi pri zamaščenju srca kot zelo dragoceno sredstvo, in sicer zjutraj, opoldne in z veder tretjino čaše. »Franz Josefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. H L)ibl]ane Ij Odkritje spomenika Kralju pctrn_L Velikemu osvoboditelju v Ljubljani je kone-no določeno na dan 6. septembra 1931. — Odbor. B Ig Sprejem v ljubljansko gluhonemnico. Prošnje za sprejem novih gojencev tn go* jenk v ljubljansko gluhonemnico je vlagati pri ravnatelstvu do dne 31. julija t. L —lj Prva kolonija »Kola jagoslov. sester v Ljubljani odide danes ob 18.56 v svoj >Dečji dom c dvorne dame Franje Tavčarjeve v Kraljevico pod skrbnim vodstvom neumorne kolašice g. M. Gašperii-nove ki nadzorstvom gdč. učiteljice V. Schottove za štiri tedne! Želimo naši slabotni deci, da se navžije solnca, sraka In morja in se vrne okrepčana na duhu ln telesu! lj— Smrtna kosa. Ugledno rodbino dr. živka Lapajneta, sreskega referenta pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani, je zadel težak udarec. Umrl ji je sin-edinec 2ivko Lapajne v cvetu svoje mladosti, star šele 22 let. Pokojni živko je študiral na univerzi pravo, bil je marljiv in odličen dijak, udejstvoval se je pa z uspehom tudi v raznih društvih. Bil je član akademskega društva »Jadran« ter sodeloval pri Sokolu H, kjer je užival glas dobrega telovadca. V zasebnem življenju je bil pokoj-ni miren in simpatičen mladenič in zato je njegova nenadna smrt — podlegel je težki infekciji — vse, ki so ga poznali, globoko pretresla. Bodi pokojnemu mladeniču ohranjen časten spomin, težko prizadeti rodbini pa naše globoko sožalle. —lj 48-letnieo mature na ljubljanskem učiteljišča praznujejo letos še živeči tovariši: Antosiewicz Adolf, nadučitelj v p., v Klachau, Avstrija; Ažman Josip, nadučitelj v p., Breznica; Christof Josip, lastnik in vodja zaseb. učnega zavoda, Ljubljana; Erker Alojzij; učitelj v p., Stara Cerkevs Gorazd Franc, mestni učitelj v p., Ljubljana; Josin Emanuel. pisarniški ravnatelj v p., Ljubljana; Luznar Franc, nadučitelj v p-, P rimsko vo; Pogačnik Naval, operni pevec, Dunaj; Pire Avgust, mestni učitelj v p., Ljubljana; Rozman Franc, nadučitelj v p., St llj pod Turjakom; Turk Josip, okrajni Šolski nadzornik v pn Radovljica in Zavrl Valentin, nadučitelj v p., Komenda pri Kranju. —lj Kanalizacija Rožne doline dobro napreduje. Jarek za glavni kanal )e že povsem izkopan od G radaščice do Iržaške ceste, kanal je že gotov v dolžini okrog 50 m, približno 300 m dolžine pa zbetoniran napoL V Rožni dobni so kanalizacijska dela na Cesti IX. končana od Večne poti do Ceste VL, do IV. ps j© iskopan jarek is zbiralni kanal. Pri kopanju jarkov za zbiralni kanal morajo tod črpati podtalno vodo, ki vdira v jarke precej močno. — Z bagrom so izkopali ob novem mostu okrog 40 m struge za GradaŠčico na polovico, bager namreč koplje obenem od 8 do 4 m na Široko, ker bo pa nova struga Širša, morejo kopati naenkrat le polovico. —lj Društvo brivskih in lasničarskih pomočnikov (pomočnic) ima sestanek jutri 7. t m. ob 8. zvečer v Delavski zbornici, Miklošičeva cesta. Vsi točno! — Odbor. —lj Opozarjamo na današnji mali oglas Pokojninskega savoda sa nameščence glede oddaje 8 trosobnih stanovanj. —lj Bnffet v mestnem kopališča na Ljubljanici. Cenjenim obiskovalcem kopališča vljudno sporočam, da sem prevzel buffet v mestnem kopališču na Ljubljanici. Postregel bom z dobro jedačo in pijačo po zelo nizki ceni. Se priporoča Vinko Magister, gostilničar pri »Tičku na gričkuc. —■■oŠ 1 w »m ■ ■ ■Polkovnika Švece«. Ko smo zbrani vsi, mu pojejo učiteljiščniki »Slava dobe« in general Medek se jim zahvaljuje z vzletnim govorom. V tem kratkem rasu se seznanjamo vsevprek: k naši mizi prihaja pesnik Božo Lov-rič in brata Lukšič, lastnika penzijonata na Lapadu. čas imamo odmerjen: v naglici se pokrepčamo z mrzlim pivom in že hitimo v svoje sobe: moramo se pripraviti za večerno prireditev v dvorani pivovarja >Lorec«. In zopet so vsi kutnohorski avtomobili v per-manenci in odvažajo »braty Jihoslovany< na večerno prireditev. Pred pivovarjem je kakor v čebelnjaku: pri blagajnah ljudje moledujejo za vstopnice — toda »razprodano« se glasi lakoničen odgovor. Dvorana je natrpana v pravem zmislu besede. Mi gostje sedimo v prvi vrsti. Vse je tako domaČe: vsepovsod se sliši hrvatska, slovenska in srbska govorica. Na moji levici sedi pesnik Božo Lovrič in pomenkujeva se slovensko-hrvaški. Program se začenja. Vojaška godba svira »Hej Slovani« in oder po končani slovanski himni napolni časlavsky pevski zbor >Hlahol«. Zapel nam je himni jugoslovensko in česko-slovaško. Prvi je govoril general Medek; občinstvo mu je tako aplavdiralo, da se je dvorana kar tresla. Pesnik Lovnč nam je govoril prav do duše v pesniško vzletnimi besedami. Tudi njegov govor je bil sprejet s pravim navdušenjem. Govorilo se je vehko; vsi govori so izveneli v eni želji: za popolno vzajemnost češko-jugoslovensko. Program Je bil pester: pelo se je kar v petih jezikih. Zbor Akad. D. Jugoslavija nam je zapelo »Morje Adrijansko«. Pesem je izzvenela žalostno kot grenak spomin. »Časlav-sk? Hlabol« nam je zapel še »V boj« in »Slovenec sem< pod taktirko prof. Danka. Zadnja pesem je imela največji uspeh; bila je peta res vzorno. In kar sem se najbolj čudila in kar mi je najbolj ugajalo, je bilo brezhibno izgovarjanje slovenskega teksta. Če bi oni hip nekdo vstopil v dvorano in ne bi vedel o prireditvi, bi mislil, da so Slovenci na turneji in da pojejo svoje pesmi. Po programu nam je v pogovoru prav hitro minil Čas in ob 2. popolnoči so nas avtomobili razvažali v naše hotele. Najboljše volje so pa biti menda naši visokošolci in bila sem kar zadovoljna, ko sem videla, da jih je to tako razveselilo. Za drugi dan, 14. maja je bil določen sprejem v mestni hiši. Po zatrku smo šli na izprehod v prekrasen mestni park. Prvo, kar zagledamo, ob glavni poti je spomenik Karla Havlička-Borovskega s pomembnim napisom, ki govori o njegovem trdnem značaju, ki ni poznal kompromisa. In v ozadju se dviga sodnija, kjer je bil ta navdušen Slovan radi slovanofilstva zaprt. Ko si je odsedel svoj delež, so nanj že čakali Kutnohorčani in ga z glasnimi vzkliki dvignili na rame. Solnce pripeka in že se vračamo v mestno hišo, »Vlašsky dvur« imenovano. Tu se pozdravljamo z g. dr. Chlapec-Gjorgjevičavo in voj. athachejem polk. Tešanovićem. Stopimo v zgodovinsko dvorano. Tu nas je prav prisrčno pozdravil župan g. Bonska in v*ak gost je dobil lep album mesta Kutne horetn dr. Wirtha monografijo: Kutna hora. Vsevprek se zahvaljujejo Jugoslovani, ob moji levici vstaja pesnik Lovrič in zreči tira pesem, ki jo je posvetil Kutni hori in njenim prebivalcem- Knjigarnar g. Orimm nam razkazuje historične znamenitosti »Vlašskega Dvorac v nazivan po florentinskih mojstrih, iz kojih rok so prišli prvi češki groši, ki so se kovsli v tem poslopju) je sezidal Vaclav IL ob koncu 13. stoletja, Vaclav IV. je izdal tu znamenit kutnohorski dekret, v katerem je bila določena glasovalna pravica univerzitetnih zastopnikov v prid Čehov. Ko je umrl Jurij Podebradski, je bil tu izvoljen Vladislav Ja-gelonec za češkega kralja (1471). V sedemletni vojni je poslopje služilo vojaškim namenom. L. 17*2. js bival tu Friderik Pruski, L 1744. se je pa nastanil tu z glavnim stanom Karel Lotrinški. Od 1. 1898., ko je poslopje r eno vi ral arch. L*bler, je tu magistrat Najdragocenejši dokument slavne dobe je kapelica sv. Vaclava in Ladislava, ki ima tri zložljive gotske oltarje, umetniško izrezljane« Po hodniku za kapelico pridemo po stopnicah na dvorišče, kjer je baročni vodnjak is L 1780. V bližini je gotska cerkev sv. Jakoba. Na glavnem oltarju je slika »Obglavljenje sv. j Jakoba od F. X. Belka in nad njun 1 ovalna slika sv. Trojice od izbornega češkega slikarja Petra Brandla. V zakristiji je >Pieta< od slikarja Skrete iz L 167S. Najmomentalnejša in najlepša je cerkev sv. Barbare, ki so jo začeli zidati v 2. pol. XIV. stoletja. Sprednji del cerkve je delo člena iz rodbine Parlerjeve. (P. Parler in njegov sin Jan sta po Matiji v Arrasu zidala katedralo sv. Vita). Potem je prevzel delo M. Rejsek in Beneš v konec. V husitskih bojih je dalo mirovalo in do 1. 1565 je bila stavba sezidana do polovice in prepuščena jezuitom. Ti so odstranili vse, kar bi spominjalo na husitsko dobo in opremili cerkev v baročnem slogu- Arcb. Mocker in Labler sta eerkev zunaj in znotraj regotizirala. Od jezuitov je ostala prižnica, oltarji v stranskih ladjah in spovednice. Napotimo se >kamnito hišoc; prostori so prenapolnjeni z bogatimi alegoričnimi zbirkami društvo >Vocel<, ki obsegajo dragoceni lokalni materijal umetniški in historični. Tu je shranjena tudi HavliČkova korespondenca in ravno tako J. K. Dyla, dramatika. On ima busto G. Preissove (kutnohor-ska rojakinja), ki je poklonila muzeju prav lepe stvari. Odtod krenemo v cerkev Matere Božje, kjer je pred glavnim oltarjem poklapan slikar Brandl (t 1753.). Ves dopoldne posvetimo ogledovanju >češkega Norimbei-ka«. Mesto res zasluži to ime. Kako lep je pogled iz parka na cerkev sv. Barbare in jezuitski kolegij (sedaj kasarne). In kako lep je razgled s hribčka, kjer stojita omenjeni dva poslopji, na ostala poslopja in cerkve v dolini, ki so tako lepo obrobljena s svežim zelenjem, skozi katero se vije potok Vrchlico, po kateri nosi pseudonym najgenijalnejši Češki pesnik. Mesto Kutna hora je slovelo po svojih rudnikih že za vlade Otakarja I. Skoro ne-rzčrpljivo bogastvo srebrne rude je pripomoglo k naglemu razvoju mesta. Kutna hora je bila kraljevska zakladnica, odtod tudi njen pomen. Češki kralji so tu prav tako radi bivali kot v Pragi in mesto je s svojimi stavbami tekmovalo s Prago. V začetku husitskih bojev je bilo mesto še središče katolicizma. Ko so ga Pražani oblegali, se je u dalo; ko se je pa vrnil kralj Zigmund, so izdali Žižko, ki je zbežal na goro Kauko in se tako rešil ujetništva- Pri Kolinu je Žižka zbral svoje Čete in udaril proti mestu. Zig-mundove čete so se umikale in zažgale mesto. Žižkovi vojaki so ogenj pogaeiK in od tega časa je bilo mesto češko in središče utrakvistov. Za vlade J. Pod^bradskega je mesto dospelo k novemu razcvitu; na višku slave in bogastva pa je bilo za vlade Ja-gelloncev. L. 1541. je bdi zaplenjen najbogatejši rudnik Osli. Cesar Ferdinand je odrekel mestu privilegije, ker se je vedno upiralo. L. 1614. je dek> v rudnikih popolnoma prenehalo. Trikratna kuga in katoliška reformacija je prebivalce zdecimirala. Zadnja dva težka udarca za mesto sta bila prusko obleganje 1. 1742. in veliki požar 1. 1770. * Dopoldne nam je kar prehitro minilo. Po kosilu si moramo še ogledati znamenitosti v Sedlici. Pred hotelom že čaka na nas naš ljubkj šofer: g. dr- červenkova, ki nam v svoji odkritosrčnosti priznava, da vozi šele 3 mesece. Takoj pa pristavlja, da je trikrat vozila v Pragi po Vaclavskćm nam&sti. To je za nas najboljše zrelostno izpričevalo za njene šoferske zmožnosti, čez 10 minut izstopimo in že v daljavi zagledamo tobačno tovarno, ogromno poslopje, bivši eisterijan-ski samostan. Pred nami se dviga cerkev Vnebovzetja D. M., druga cerkev po velikosti na Češkem. Tu nas posebno zanimajo slike slavne trojice: slikarjev Škrete, Brandla m Liške. Slog je baročno-gotski. Nekaj posebnega, ki vzbuja občudovanje in grozo obenem je cerkev Vseh Svetnikov s kostnico. Iz 30.000 lobanj in različnih kosti je sestavljeno več piramid; ravno tako lestenec in grb rodbine Schvvarzberg. (Vse te kosti izhajajo iz dobe, ko je divjala ona strašna kuga). Vse prehitro nam mineva čas; vlak odhaja ob 4. Gostoljubni Kutnohorčani nas hočejo še pridržati do večernega vlaka. Toda nebo se zastira, odločimo se za odhod v Prago; vendar moram še obljubiti gg. majorju RehaČku in ravnatelju Harskamu, da ju s možem prav kmalu obiščeva, še zadnje tople besede zahvale za gostoljubnost in dobro voljo, s katero so se nam mili Kutnohorčani posvečali ves čas, se iskren stisk roke in ža stopimo v vlak: v oknih so zablesteli robci — na peronu nam vračajo pozdrav in vlak že šopih a proti Pragi. NOGAVICE i ŽL160M SREDI VODE Krošnjarja Natan in Diamant sta bredla preko plit-vega potoka. Silno umazane noge imaš, je dejal Natan. Tvoje so se bolj umazane, je odvrnil Diamant. Jaz sem pa tudi 20 let starejši, ga je zavrnil Natan. Stran 4 ^ SLOVENSKI KAROIk, dne 6. Julija 1931 Stev. 149 Zane Grev: 63 Skrivnostni jezdec Roman, Prizor h bH lep. Wade je obje! s 'svojim jasnim pogledom vse, vse. Mir i blagostanje, dom srečnega farmarja, radost jutranje zarje, rojstvo poletja in sadovi pridnih rok — vse se je zdelo tu pomembno in veliko. Wade je razmišljal, kako je vse to polno kipečega življenja — narava v svoji bujnosti, svobodi ni skriti krutosti, ljudje na zemlji, ki se slepo sovražijo, ljubijo m žrtvujejo, služijo večinoma postranskemu cilju in vendar podlosti nfkoli ns zatro v sebi, ki mešajo kvas z vinom rn zlo z dobrim- Polagoma so se prikazali čScoši na svojih konjih ter od jahali po dva in trije na vse strani. Nobenega pa ni zanesla pot proti lovcu na preži. Samce se h dvigalo nad obzorje, zrak je postajal toplejši. Čebele so začele obletavati lovca in metulji so letali nad njegovo glavo. Cez dobro uro je priijahal pred hišo Jack Bedloumds, ozrl se je na vse strani, potem je pa odjahal k staji, kjer je imel svoje konje. Nekaj časa ga Wade ni videl; potem se je pa zopet prikazal ter odjahail na vrancu na pašnik in dalje čez travnik do vznožja hriba. Tu je sptlezal v hrib do jesenovega gozdička, ki ni bil daleč od kočz Wilsona Moora; da, označeval je prav za prav mejo med {armarjevimi pašniki in svetom, ki si ga je bil prilastil Moore. Tu je Jack izginil, toda še prej bil Wade opazil, da je Jack razjahal konja. — Prav zdi se mi, da ni kar tako jaha! čez to trato; da, prepričan sem, da tu nekaj ni v redu, — je mrmral Wade sam pri sebi, dočim je nepremično gledal na nasprotno stran doline. Končno je prišel Bellounds iz gozdiča in vodil je svojega konja na uzdi do steze, vodeče k lovčavi koči. Tu je Jack zajahal konja in odjahal proti zapadu. Proti svoji navadi je jahal tako počasi, da bi človek mislil, da kna pred seboj Čikoša, ki je namenjen na delo, pa se mu nič kaj ne mudi. Wlade je moral menjati svoje skrivališče, če je hotdl opazovati Jacka; njegov mračni pogled je sledil farmarjev emu sinu čez hrib, po pobočju doli ter ob potoku vedno dalje tja do nasprotne strani velike doline, kjer je začel plezati v hrib proti Buffalo Parku. Dobro uro potem, ko je bil Jack izginil, je hitel Wade na drugi strani hriba v dolino, v gošči je našel svojega konja, zavihtel se je v sedlo in odjahal v velikem loku proti stezi, ki si jo je bil izbral Jack. Jasno so se videli sledovi konjskih kopit v mehkem pesku. In poznalo se je, da ima konj na levi prednji nogi trioglato kopito. '— A? — je zamrmral Wade vesel, da se v svojem pričakovanju ni moti. — Ho, Jack - Neotesacec, zdaj smo te pa zalotili — vrag vzemi tvojo sleparsko dušo! Razjahal je konja in se napotil po sledi. Ni se je še dolgo držal, ko je prišel do prepričanja, da je iskal Jack v gošči živino; še dobro miljo strme poti med gostimi jeseni in smrekami, pa je opazil, da žene Jack pred seboj živino. Wade je postal še opreznejši. Ce bi visoka trava ne bila mokra, bi bil zelo težko sledil Jacku. Kmalu se je jasno pokazalo, da si prizadeva zabrisati sledove živine, kajti držal se je ves čas zelenih livad in pobočij, kjer je bilo samce roso že posušilo tako, da se sledovi nise več poznali. Na mnogih krajih je moral celo Wade kot spreten lovec paziti, da ni zgrešil poti, ki jo je bil ubral Jack. Jutro je minilo ta čas, ko je Wade počasi plezal po gošči v hrib. V kotlini, po kateri je tekel potok, je opazil sledove živine, ki je tu počivala in pila vodo; opazil je tudi sledove konja s pohabljenim kopitom na levi prednji nogi. Jezdec je bil razjahal tega konja. Poznale so se čikoševe stopinje, zraven njih pa majhni ostri krogi z lisami v sredini. — Ho, vrag me vzemi! — je vzkliknil Wade. — To je zvijača, da nikoli tega! Tu imamo nepobitne dokaze, da krade — Wik Moore staremu Bilki živino!... Jack - Neotesaoec, ti nisi tako neumen, kakor sem misHI. Potem je Wade zapustil sled, od vedel je konja v goščo in sedel, da bi vso zadevo dobro premislil. Ali naj Jacka zasleduje še naprej? To se je zdelo odveč, kajti Wade bi bil v nevarnosti, da ga Jack opazi. Nedvomno žene Jack živino na dogovorjeni kraj, kjer jo izroči svojim pomočnikom. — To pot je pa lisjak prekosil samega sebs. Svoje tatinske tovariše vara prav tako kakor Moora. Vse tatvine hoče podtakniti waSu. In v ta namen mora napraviti tako jasne sledove, da jih je težko prezreti. Mene prav nič ne zanima, kdo so njegovi pajdaši pri tej igri. Najbrž mu pomaga Smith s svojo tolpo. Kar se mu je posvetilo, da krade Jack Bellounds žrvkio svojemu lastnemu očetu. — Gromska strela! — je zamrmral sam pri sebi. — Prokleto slabo za starega! Kdo mu bo povedal, če pride vse to na dan? Mene to prav nič ne mika. So stvari, ki bi jih niti jaz ne povedal rad. Wade je čutil, da ga je spravila ta misel v njegovo običajno slabo voljo. Na vse kriplje se je boril proti temu. In posrečilo se mu je pregnati obup in slabo voljo. Toda njegovo čelo je bilo potno in njegovo srce težko ko svinec, ko je iztrgal svojo voljo iz teh mračnih, mističnih spon. Združitev češkoslovaške avtomobilske industrije Fuzija treh največjih češkoslovaških avtomobilskih tvornic bo vodila bržkone do koncerna češkoslovaške atrolne industrije Koncentracija češkoslovaške avtomobilske industrije, do katere je prišlo s sporazumom med tvornicami Ceško-moravska - Kolben - Danjek (avtomobili znamke »Praha«), Škodovih zavodov (avtomobili »Skoda«) in tvornico avtomobilov »»Tatra«, bo igrala značilno vlogo v nadaljnjem razvoju češkoslovaške produkcije avtomobilov. Te tri tvornice osnujejo delniško družbo, ki bo prevzela v najem vse tvornice avtomobilov pogodbenikov. Nova delniška družba bi imela na leto približno milijardo čsl. kron prometa ter bi izdelala nad 13X00 avtomobilov. Predstavljala bi torej precej veliko podjetje, ki bi moglo mnogo lažje racionalizirati prodajo na domačem trgu in konkurirati na tujih trsih. Nova družba bi izdelala približno 93% vseh avtomobilov češkoslovaške produkcije. Izven tega sporazuma bi ostale samo še tvornice WaKer, Zetfca, Aero in Wikov. Vse te tvornice producirajo komaj 7% češkoslovaške avtomobilske produkcije. Zgoraj omenjene tri fnzijonirane tvornice so L 1930 izdelale 13-356 avtomobilov, od katerih odpade na »Prano« (Ceškomoravska) 4002 ali 57%, na Ško-dove zavode 4533 aH 34% ter »Tatro« 3820 voz ali 38.5%. V istem razmerju bo ostala tudi nadaljnja produkcija in v istem razmerju bodo omenjene tvornice angažirale svoj kapital v novem podjetju. Namen fuzije je racijonalazacida avtomobilske produkcije v Češkoslovaški m zmanjšanje rezijskih stroškov pri produkciji, kakor tudi pri prodaji. V to svrho namerava podjetje zmanjšati za dve tretjini število tipov produciranih avtomobilov, pri čemer se bodo obdržali samo najboljši modeli vseh treh znamk. Produkcija se bo v vseh tvomicah nadaljevala ločeno in bodo vse tri znamke obstojale nadalje. Razlika bo samo v tem, da bodo tvornice pod skupno uprava in da bodo imele skupen načrt za produkcijo. Prav tako bo skupno organiziran tudi sistem prodaje, fcf bo odslej koncentriran pod eno samo upravo. Pogodba o koncentraciji češkoslovaške avtomobilske industrije je bHa sklenjena za dalje časa, menda za 20 let, in stopi v veljavo 1. januarja 1932, toda uspehi ractjonaiizaoire in novega Sistema prodaje se ne morejo pokazati preje kakor po dveh letih, pri čemer računajo, da bo do tega časa avtomobilska industrija znatno znižala cene svojih proizvodov, kar bo velikega pomena za razvoj avtomobilskega prometa v državi. Fuzija avtomobilske industrije ima še en in sicer precej važen pomen za vse industrijsko življenje v Češkoslovaški. Že nekoliko let se je vodila velika borba in konkurenca med dvema največjima češkoslovaškima tvornicama strojev m sicer med Skodovimi zavodi ter tvrdko Kodben-Danjek. 2e večkrat so se vršili poizkusi, da bi prišlo do sporazuma in se preprečile škodljive posledice, ki jih je izzvala ta konkurenca, toda nikdar niso uspeli. Ovira je bila zlasti 1. 1930, ko so se pogajanja končala brez uspeha, ravno avtomobilska produkcija. Ker je sedaj odstranjena največja ovira, ki je bila napoti sporazumu in koncentraciji strojne industrije v Češkoslovaški, se more pričakovati tudi nadaljno zbližanje med tema dvema največjima češkoslovaškima strojnima podjetnima. Sporazum glede produkcije avtomobilov je končal ostro borbo med konkurentoma, ki se je kazala neobičajno močno zlasti v času gospodarske krize tako v položaju Škodovih zavodov kakor tudi tvrdke KoJben^Danjek. V zadnjem času je došlo do zbližanja med tema tvornicama in Rinhofferjevimi podjetji, po velikosti tretjo tvornico strojev v Češkoslovaški. To zbližanje je prvi korak v koncentraciji vse češkoslovaške strojne industrije v en ^am kancem. Doslej so v češkoslovaški osamljena še velika podjetja kakor V«t-kovice, Banjska in Bnisko kraljevo -poljska tvornica strojev, vendar pa je mnogo znakov, da se bo akcija za koncentracijo in sporazum v področju strojne produkcije še nadalje razširila in da je sporazum med tvornicami avtomobilov samo prvi korak k temu cilju. Strojna industrija v Češkoslovaški je ena najvažnejših panog češkoslovaške industrije. Omeniti je treba le Ško-dove zavode, ki imajo svetovni glas. Češkoslovaška strojna produkcija dela za ves svetovni trg, zlasti, kar se tiče lokomotiv, vagonov in instalacij za tvornice. Koncentracija v teg panogi, sanacija in odstranitev nezdravih pojavov, ki jm je izzvala ostra konkurenca med posameznimi podjetji, bo mnogo doprinesla k ojačitvi pozicije Češkoslovaške strojne industrije na mednarodnem trgu ter bo tako olajšala tudi težko gospodarsko krizo, obenem pa mnogo koristila vsemu narodnemu gospodarstvu Češkoslovaške. Senzacijonalen beg pariškega milijonarja Pariz ima novo afero. V javnosti je te dni dvignil mnogo prahu senzacijonalen beg Felixa Audouina, vodje nekega velikega podjetja, ki je v širokih pariških krogih užival velik ugled. Mož je namreč zapustil okrog 150 milijonov dolga in ponarejeno menico za 25 milijonov frankov ter brez sledu izginil iz Pariza. Audouin je bil izredno podjeten zemljiški mešetar. Njegove kupčije so šle v milijone. Omogočil je zidavo raznih stanovanjskih okrajev v Parizu ter je sploh špekuliral na debelo-tudi na drugih poljih. Zadnje čase ga je spremljala smola; ponesrečilo se mu je več kupčij in imel je velikanske izgube. Seveda pa je bil vsak prepričan, da bo Audouin kot spreten mešetar in špekulant te izgube lahko kril. Nihče ni slutil, da je njegov položaj tako kritičen. V začetku junija je izginil iz Pariza, ne da bi obvestil ženo in uslužbence o cilju svojega potovanja. Ker pa so se začele množiti pritožbe upnikov in prizadetih strank, je policija pregledala njegove knjige in pri tej priliki ugotovila katastrofalen Audouinov položaj. V New Yorku izgine na leto 25.000 ljudi Sef oddelka za pogrešane e pri new-yorški poHciji John H. Avres je nedavno objavil, da vsako leto izgine v New-yorku najmanj 25.000 oseb, med njimi 3.500 dečkov in 2250 deklic. V poročilu navaja Avres, da žene mladino želja za pustolovščinami po svetu. Za fante, pravi, ni treba imeti strahu, skoraj še nikoli ni Čul, da bi se kateremu kaj zlega pripetilo. Večinama so to krepki in odločni dečki, ki se potem s pridobljenimi izkušnjami krepko bore vse življenje. Drugače pa je z dekleti. Dekleta, ki pobegnejo z doma, postanejo cesto žrtev izsiljevalcev in zločincev. Zato je za mlado dekle vedno nevarno, če pobegne z doma. Avres je mnenja, da so v 99 od 100 primerov običajno roditelji krivi, če mladina pobegne od uo-ma. Mož obenem svari roditelje, naj ne bodo prestrogi z mladino, naj je ne pretepajo in zmerjajo, temveč naj jo skušajo doumeti. Otroci naj vidijo v roditeljih svoje prijatelje. Ce bi se starši zanimah za to, kar zanima njihove otroke in če bodo z njimi ravnali kot s prijatelji, potem je gotovo, da mladina ne bo utekala z doma. ,1 " r- Naznanilo otvoritve gostilne! Cenjenemu občinstvu vljudno sporočava, da sva preselila 1. julija znano gostilno pri Nacetu v lastno novo stavbo na Vrhniki Stara cesta St. 121. Potrudila se bova, kakor doslej poštreči cenj. gostom vsaki čas z gorkimi in mrzlimi jedili ter pristnimi dolenjskimi, štajerskimi, dalmatinskimi in istrskimi vini po zmerno nizkih cenah. Priporočava se za nadaljno nama izkazano naklonjenost. Z odličnim spoštovanjem 8754 Marija in Nace Kunstelj. Vsegamogočnemu je dopadlo, da je poklical k Sebi našega preljubega sina-edinca, oziroma brata ZIVKA, pravnika ki je danes popoldne v 22. letu starosti in v cvetu svoje mladosti podlegel pretežki infekciji. Pogreb predragega se bo vršil v torek, dne 7. julija t. L ob 16. uri iz hiše žalosti, Pruie-Sredina 10, na pokopališče v Štepanjo vas. LJubljana, dne 5. julija 1931. Dr. 2ivko in Antonija Lapafnc, starH, Nataša in Sonja, sestri V BOJU PROTI JETIKI je neobhodno potrebna knjiga Doc« dr. Iv. Matko: Protituberkolozni dispenzar ▼ službi socialno - higijenske borbe proti ietiki kot Hudskl in kožni bolesni. Veliko delo, ki obsega 810 strani, velja broširano Din 270.—, vezano 300.—. Naročila točno izvršuje Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani. Aelenburgova ulica štev. X. SLU2BO IME za svojo trg. pomočnico začetnico, ki je pridna in poštena, večja tvrdka, ker je ne rabi. Gre najrajši na deželo bivše Štajerske v večjo trgovino z meš. blagom. Ponudbe ca upravo »Slov. naroda« pod >Plača postranska stvarc. 2012 Malinovec pristen, naraven, sa malo tn veliko prodaja lekarna Dr. O. PICOOLI, LJUBLJANA. Dunajska e, S. vrhne Ta afrik, močno blago S Din 34©.— zložljive postelje, posteljne odeje, žimo in blago za preobleko pohištva najceneje kupite pri Rudolf Sever LJUBLJANA* Marijin trg št 2 L Mikuš Ljubljana, Mestni trg IS priporoča svojo zalogo ^~*-Mfcov in solnčnikov ter sprehajalnih palic. Popravila se izvršujejo -: točno in solidno :• Politirane posterja kuhinjske opra' kuhinjske Din 5500.— > 2800.— > 250.— > 550,— > 1100.— > 680.— rocil ln popravo. — Vse drugo pohištvo se dobi najceneje pri »SAVA« oL 18. --Tudi na obroke!-- MOTOB NA BENCIN 4 konjskih sa, 2 leti rabljen, zaradi nabave močnejšega poceni proda Ivan Šetinc, Sv. Lenart štev. 56, Brežice. 2016 NARODNO NOŠO kranjskega Janeza, za 12 let starega dečka, kompletno — iščem na posodo za 12- juuja proti odškodnini. Ponudbe najkasneje do 8. t. m. od 8. do 12. in od S. do S. v ^ipTraathVHfl uttd 7, visoko pritličje, desno, 2020 PRODAJALKA papirne stroke, s dolgoletnimi spričevali išče službo. Ponudbe na anončni zavod Rmko Saz, Maribor. 2006 STANOVANJA! Pokojninski zavod za ščence v Ljubljani razpisuje oddajo 8 trosobnih stanovanj s vsemi priti slinam i v novi zgradbi v Gajevi uhci v Ljubljani. Vsa potrebna pojasnila, vpogled v načrte ter višino najemnine daje reflektantom stanovanj tajništvo Pokojninskega zavoda, Ljubljana, Gledališka uL 12/m. Ogled stanovanj, ki so deloma gotova. Je mogoč na stavbi z dovoljenjem gradbenega vodstva. VseHtveni termin za vsa stanovanja Je 1. november t, L Stanovanja so trisobna m ima vsako sfcsnao kvadraturo 136.2 m. Vsi prostori so direktno zračeni m razsvetljeni. Stanovanja vsebujejo poleg S velikih sob še veliko predsobo, posel-sko sobo, shrambo, stranišče, kopalnico, kuhinjo ter balkon za iztepavanje. Val prostori so prvovrstno izvršeni ter so kopalnice, kuhinje in stranišča obložena m fajančmmi ploščicami V kuhinjah in kopalnicah Je topla voda. V kopalnici je nameščena banja, umivalnik in bidet. V vsakem stanovanju je v shrambi moderna amerikanska hladilna omara Frigi-daire. Celo stanovanje, torej val prostori, so kurjeni s tremo kurjavo. Po vasi Je položen po tleh prima slavonski parketni tlak, v kuhinjah, kopalnicah in straniščih pa linolej. Poleg tega ima še vsaka stranka svoj kletni prostor ter popolnoma zidano sobico kot podstrešje. Na strehi Je sa vsako stranko predvidena somčna terasa s prho. V poslopju je nameščeno dvigalo za - osebni ■ in tovorni promet, tako, da ne bo treba nositi služkinjam premoga po stopnicah. 2011 Dlačice na bradi itd. Vss ženirajo, cenj. dame. Kvarijo Vam Vašo lepoto, eleganco in sramežljivost. >Venera« eliksir Vas reši v par sekundah — brea bolečin, brez opasnosti — vseh nepotrebnih dlak. -— Naročite še danes lepo dišeči >Venera« eliksir, ne bo Vam žal. Bočica Dm IS (predplačilo, povzetje Din 18, dve Din 28, trt Din 88 — pošlje franko R. OOTIČ, LJUBLJANA VH/L gaamssssai uhea št. 10 a (Janševa). ORAFOLOO IN HTROSOF K. Sadluckl v Ljubljani. Cita: karakter, prošlost, sedanjost, bodočnost. Sprejema vsakodnevno od 9.—12. m od 2.—T. personalna konsultacija traja okoli 1 uro. Daje vsakemu klijentu pismene nasvete, kateri morejo koristiti skoz vse življenje. Ostanem v Ljubljani do konca tega meseca, potem odidem v Maribor. Naslov: Ljubljana, hotel >Slone, IX nadstr. soba št. 64. 2014 Mttn na stalni vodi, zidan, v bližini dveh trgov ob glavni cesti, vse ostalo poslopje, hlev, svinjska klet novo zidano in vse z opeko krito. Pripadajoča zemlja, njivo, travnik, vinograd, 8 oralov bukove nos te, vse aron dirano v enem kosu, prodam z inventarjem zaradi bolezni za 70.000 Din. Pojasnila daje Franc Zupan, gostilna, Pod-sreda. 2015 NAPRODAJ je nad 35 let obstoječa m dobro idoča gostilna s gospodarskim poslopjem in 1500 m* sadnega vrta na prometni točki v Domžalah. P o izve se v gostilni Rak, Domžale. 2013 NAJMANJ 20 METROV dolgo svetlo delavnico ali skladišče vzamem takoj v najem. Ponudbe z natančnimi podatki prosim na upravo »Slov. Na-rodac pod Šifro »Najmanj 20-2000C BUKOVA DRVA TRBOVELJSKI PREMOG pri tt ftKURIVO" LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 33 (na Balkanu) Telefon 34—34 1000 Din plačam ako Vam »RADIO BALZAM« ne odstrani kurjih očes, bradavic, trde kože, bul itd. v treh dneh. Hvaležno se Vam zahvaljujem za Vaš čudežni balzam, s katerim sem brez bolečin odstranil 15 let stara kurja očesa v treh dneh. — S spoštovanjem Pozman Aleksander, Gornji Slaveči 1, p. RogaŠevci, Prekmurje. Lonček za Din 10 (predplačilo) ali Din 18 na povzetje, dva Din 28, tri Din 38 — pošlje R. COTIC, LJUBLJANA VTJ/n, Kamniška ulica št. 10 a (Janševa). Urejuje Josip Zupančič. — Zs »Narodno tiskarno« Fran — Za upravo ln inseratal del Usta: Oton Cfcrlstof. — Vsi v Ljubljani